Cuprablau Z 35 WG

Preventivni, kontaktni (dotikalni) fungicid/baktericid
 
Formulacija: močljive granule (WG)
Vsebuje: 350 g/kg baker (Cu) iz bakrovega oksiklorida (CuOK)
 
Lastnosti in način delovanja
 
CUPRABLAU Z 35 WG je formuliran v obliki močljivih granul. Zaradi izjemne finosti delcev ga odlikuje dobra oprijemljivost in enakomerna porazdelitev po listni površini. Te značilnosti omogočajo večjo fungicidno in baktericidno učinkovitost.

 

Pomembne prednosti, zaradi katerih je pripravek konkurenčen

  • Širok spekter delovanja na glive,
  • Dobro baktericidno delovanje,
  • Velika odpornost na rezistenco patogenov,
  • Ne vpliva na populacijo koristnih organizmov,
  • Primeren za integrirano in ekološko varstvo kmetijskih rastlin,
  • Pri pripravi škropilne brozge se ne praši.

Uporaba

GLAVNE UPORABE:

  • V krompirju na prostem za zmanjševanje okužb s krompirjevo plesnijo (Phytophthora infestans) v odmerku 2,1 kg/ha (21 g na 100 m2), ob porabi 350-700 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ štirikrat v eni rastni sezoni, v 7 do 10 dnevnih razmikih, v fenološki fazi od razvitega devetega lista (BBCH 12) do faze, ko so jagode prve oploditve še zelene, seme rahlo obarvano (BBCH 81).
  • Na paradižniku in jajčevcu za zmanjševanje okužb s plesnijo (Phytophthora infestans) v odmerku 1,6 kg/ha (16 g na 100 m2), ob porabi 1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ štirikrat v eni rastni sezoni, v 7 do 10 dnevnih razmikih, v fenološki fazi od razvitega drugega lista glavnega stebla (BBCH 19) do faze, ko je viden deveti primarni vrhnji stranski poganjek (BBCH 29).
  • Na trti za pridelavo vinskega in namiznega grozdja:
    Za zatiranje peronospore vinske trte (Plasmopara viticola) v odmerku 3 kg/ha pri porabi 350-700 L vode na ha, v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje v fenoloških fazah od začetka razvoja plodičev dalje (od BBCH 70 dalje), do spravila pridelka, ob upoštevanju karence. Hkrati sredstvo zatira rdeči listni ožig vinske trte (Pseudopeziza tracheiphila) in črno grozdno plesen (Guignardia bidwellii).
    Za zmanjševanje okužb s črno pegavostjo vinske trte (Phomopsis vitis) v odmerku 3 kg/ha pri porabi 300 L vode na ha, v 10 do 20 dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje v fenološki fazi od odpiranja brstov do faze tretjega razvitega lista (BBCH 8-13). S sredstvom se lahko trto na istem zemljišču tretira največ trikrat v eni rastni sezoni.
  • Na pečkatem sadnem drevju za zatiranje jablanovega škrlupa (Venturia inaequalis) v odmerku 3 kg/ha pri porabi 350-700 L vode na ha, v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se tretiranje v fenološki fazi od mišjega ušesca do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59), ter za jesensko-zimska tretiranja, ko se zaključi rast poganjkov (od BBCH 91). S sredstvom se lahko pečkato sadje na istem zemljišču tretira največ trikrat v eni rastni sezoni.

Fitotoksičnost
Sredstvo, uporabljeno v priporočenih odmerkih ter v optimalnem času, na navedenih gojenih rastlinah ni fitotoksično.  Sredstvo lahko deluje fitotoksično v deževnem in hladnem vremenu (temperatura zraka pod 8 °C).

Karenca
Krompir 14 dni; vinsko in namizno grozdje 21 dni; za pečkato sadje, paradižnik in jajčevec je karenca zagotovljena s časom uporabe.

MANJŠE UPORABE:

  • Na pečkatem sadnem drevju (jablana, hruška, kutina) za zatiranje hruševega ožiga (Erwinia amylovora) v odmerku 0,48-0,75 kg/ha, ob porabi 350-750 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ štirikrat v eni rastni sezoni, v 7-8 dnevnih razmikih, v fenološki fazi do stadija mišjega ušesca (BBCH 00-53) ter v fazi od vidnih cvetnih popkov do konca cvetenja (BBCH 55-69); za zatiranje gnilobe koreninskega vratu (Phytophthora cactorum) posamičnih okuženih dreves v odmerku 15-35 g na 100 L vode, ob porabi od 0,1 do 0,15 L vode na drevo. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ  enkrat v eni rastni sezoni, v jesenskem in zimskem času.
  • Na nešplji za zatiranje škrlupa na nešplji (Fusicladium eriobotryae) v odmerku 0,48-0,75 kg/ha, ob porabi 1000-1200 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ štirikrat v eni rastni sezoni, v 7-8 dnevnih razmakih, v fenološki fazi do nabrekanja cvetnih brstov (BBCH 00-55).
  • Na koščičastem sadnem drevju (breskev, marelica, češnja, sliva) za zatiranje listne luknjičavosti koščičarjev (Stigmina carpophila), cvetne monilije (Monilia laxa), navadne sadne gnilobe (Monilia fructigena), breskovega škrlupa (Venturia carpophila), češnjeve listne pegavosti (Blumeriella jaapii) in ožigov, ki jih povzročajo bakterije iz rodov Pseudomonas spp. in Xanthomonas spp., v odmerku 1,6-2 kg/ha, ob porabi 1000-1200 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ štirikrat v eni rastni sezoni, v 7-10 dnevnih razmikih, v jesensko-zimskem času ter spomladi do konca nabrekanja brstov (BBCH 00-03); za zatiranje gnilobe koreninskega vratu (Phytophthora cactorum) posamičnih okuženih dreves v odmerku 20-40 g na 100L vode, ob porabi od 0,1 do 0,15 L vode na drevo. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ  enkrat v eni rastni sezoni, v jesenskem in zimskem času.
  • Na agrumih za zatiranje gnilobe koreninskega vratu (Phytophthora sp.), sajavosti agrumov (Capnodium  citri), grenke gnilobe sadja (Colletotrichum gloeosporioides) in črne listne pegavosti (Xanthomonas campestris) v odmerku 1,4-2,1 kg/ha, ob porabi vode 1000 L/ha.  S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ trikrat v eni rastni sezoni, v 7-10 dnevnih razmikih, s sredstvom se začne tretirati ob koncu zime (BBCH 00-39 ter BBCH 51-57).
  • Na oljki za zatiranje oljkove kozavosti ali pavjega očesa (Cycloconium oleaginum), bakterijskega raka oljke (Pseudomonas syringae subsp. savastanoi), sajavosti (Capnodium spp.) in gliv iz rodu Cladosporium (Cladosporium sp.) v odmerku 1,6-2 kg/ha, ob porabi 1000 L vode na ha. Tretiranje se opravi spomladi po zimski rezi oljk; pred pojavom spomladanskega dežja, najpozneje do pojava cvetov (BBCH 00-60), po cvetenju oljke (BBCH 75/85) oziroma po obiranju oljk. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ trikrat v eni rastni sezoni, v 14 dnevnih razmikih.
  • Na aktinidiji za zatiranje bakterijskega ožiga (Pseudomonas  syringae) in črnih listnih pegavosti (Alternaria sp.) v odmerku 2 kg/ha, ob porabi vode 1000 L/ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ dvakrat v eni rastni sezoni, v 7-10 dnevnih razmikih, tretira se do razvojne faze, ko cvetni brsti rastejo, vendar so še vedno zaprti (BBCH 00-53) in od začetka odpadanja listov (od BBCH 93 dalje).
  • Na aktinidiji za zatiranje gnilobe koreninskega vratu (Phytophthora cactorum) posamičnih okuženih rastlin odmerku 55-100 g na 100 L vode, ob porabi od 0,1 do 0,15 L vode na rastlino. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ  enkrat v eni rastni sezoni, v jesenskem ali zimskem času.
  • Na lupinastem sadju (oreh, leska, kostanj) za zatiranje raka (Cytospora corylicola), listne pegavosti kostanjev (Mycosphaerella maculiformis), bakterijskih bolezni iz rodov Pseudomonas spp. in Xanthomonas spp. v odmerku 1,6-1,7 kg/ha, ob porabi 1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ dvakrat v eni rastni sezoni, v 7-10 dnevnem razmiku. Tretiranje se opravi spomladi ob brstenju (BBCH 00-19) oziroma jeseni, pozimi in zgodaj spomladi.
  • Na jagodičevju (ribez, malina, kosmulja) in murvi za zatiranje pegavosti (Mycosphaerella rubi), v odmerku 1,28-1,7 kg/ha, ob porabi 800-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ dvakrat v eni rastni sezoni, v 7-10 dnevnem razmiku. Tretiranje se opravi spomladi ob brstenju (BBCH 00-19) oziroma jeseni, pozimi in zgodaj spomladi.
  • Na paradižniku in jajčevcu za zatiranje bakterijskih bolezni iz rodov Pseudomonas spp. in Xanthomonas spp. v odmerku 1,6 kg/ha (16 g na 100 m2), ob porabi 1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ štirikrat v eni rastni sezoni, v 7 do 10 dnevnih razmakih, v fenološki fazi od razvitega drugega lista glavnega stebla (BBCH 19) do faze, ko je viden deveti primarni vrhnji stranski poganjek (BBCH 29).
  • Na bučnicah z užitno lupino (kumare, kumarice za vlaganje, bučke) za zatiranje kumarne plesni  (Pseudoperonospora cubensis), kumarnega ožiga (Colletotrichum lagenarium) in bakterijskega ožiga (Pseudomonas syringae) v odmerku 1,5 kg/ha (15 g na 100 m2), ob porabi 800-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ enkrat v eni rastni sezoni, v fenološki fazi od razvitega tretjega pravega lista na glavnem steblu do faze, ko je vidna 9. ali več vrež 1. reda (BBCH 13-29).
  • Na bučnicah z neužitno lupino (melona, lubenica, buča) za zatiranje kumarne plesni  (Pseudoperonospora cubensis), kumarnega ožiga (Colletotrichum lagenarium) in bakterijskega ožiga (Pseudomonas syringae) v odmerku 1,5 kg/ha (15 g na 100 m2), ob porabi 800-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ dvakrat v eni rastni sezoni, v razmiku 7-10 dni, tretira se v fenološki fazi od razvitega tretjega pravega lista na glavnem steblu do faze, ko je vidna 9. ali več vrež 1. reda (BBCH 13-29).
  • V čebuli, česnu, šalotki in spomladanski čebuli za zatiranje čebulne plesni  (Peronospora destructor)  v odmerku 1,5 kg/ha (15 g na 100 m2), ob porabi 600-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ enkrat v eni rastni sezoni, ob pojavu pogojev za okužbo.
  • V solati, motovilcu, endiviji, kreši, špinači ter posevkih mladih listov ter poganjkov vrtnin, ki se pobirajo do fenofaze 8. pravega lista za zatiranje solatne plesni (Bremia lactucae), črne listne pegavosti (Alternaria sp.), solatne pegavosti (Microdochium panattonianum), plesni (Peronospora sp.), pegavosti (Colletotrichum sp.), bakterijskih bolezni iz rodov Xanthomonas spp. in bakterijske solatne gnilobe (Pseudomonas cichorii) v odmerku 1,5 kg/ha (15 g na 100 m2), ob porabi 600-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ enkrat v eni rastni sezoni, ob pojavu pogojev za okužbo.
  • Na fižolu,  grahu in bobu za sveže zrnje in stročje za zatiranje fižolovega ožiga (Colletotrichum lindemuthianum), grahove plesni (Peronospora viciae f. sp. pisi), fižolove plesni (Phytophthora phaseoli), grahove pegavosti (Ascochyta pisi) in  vdrte bobove pegavosti (Ascochyta fabae) v odmerku 0,66-1,5 kg/ha (6,6-15 g na 100 m2), ob porabi 600-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ petkrat v eni rastni sezoni, v 7 do 10 dnevnih razmikih, ob pojavu pogojev za okužbo.
  • Na okrasnih rastlinah in cvetlicah za zatiranje vrtnične plesni (Peronospora sparsa), črne listne pegavosti vrtnic (Diplocarpon rosae), črne listne pegavosti (Alternaria sp.) in jablanove rjave listne pegavosti (Botryosphaeria obtusa) v odmerku 0,66-1,5 kg/ha (6,6-15 g na 100 m2), ob porabi 600-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ dvakrat v eni rastni sezoni, v razmiku 7-10 dni, tretira se ob pojavu pogojev za okužbo.
  • Na cipresah za zatiranje cipresovega raka (Seiridium cardinale) v odmerku 2,3-3,6 kg/ha, ob porabi 800-1000 L vode na ha. S sredstvom se lahko na istem zemljišču tretira največ trikrat v eni rastni sezoni, v razmiku 7-10 dni, tretira se ob pojavu pogojev za okužbo.

Fitotoksičnost
Škropljenje naj se ne opravlja med cvetenjem. Na breskvah, češpljah in različnih vrstah jablan in hrušk, ki so občutljive za baker, je proizvod lahko fitotoksičen, če ga uporabljamo v času polne vegetacije: v takih primerih se odsvetuje uporaba sredstva. Pri manj znanih vrstah vrtnin, cvetic ali okrasnih rastlin najprej poškropite manjšo površino.

Karenca
Čebula, česen, šalotka, spomladanska čebula, bučnice z užitno lupino ter fižol, grah in bob za sveže zrnje in stročje 3 dni; bučnice z neužitno lupino, solata, motovilec, endivija, kreša, špinača ter posevki mladih listov ter poganjkov vrtnin, ki se pobirajo do fenofaze 8. pravega lista, 7 dni; oljke 14 dni; paradižnik, jajčevec, aktinidija, jagodičevje, murva, lupinasto sadje, koščičasto sadno drevje, pečkato sadje in agrumi – karenca je zagotovljena s časom uporabe. Za okrasne rastline, cvetlice ter ciprese karenca ni potrebna.

Delovna karenca
Vstop na tretirano površino je dovoljen šele, ko se je škropivo posušilo, ob uporabi primerne delovne obleke (dolge hlače, majica z dolgimi rokavi) in rokavic. Vstop je časovno omejen na največ 6 ur dnevno za delo v nasadih jablan in na največ 4 ure za delo v drugih nasadih sadnih rastlin.

Priprava sredstva za uporabo
Rezervoar škropilnice napolnimo s polovico potrebne količine vode. Med stalnim mešanjem dodamo predhodno odmerjeno količino sredstva, dopolnimo rezervoar s preostalo potrebno količino vode in mešamo vse do porabe škropilne brozge. Škropimo v mirnem, ne vetrovnem vremenu, da se izognemo zanašanju škropiva. Ostanke škropilne brozge razredčimo z vodo v razmerju 1:10 in jo uporabimo na že poškropljeni površini (enakomerno po celotni površini). Pri odmerjanju sredstva, pripravi škropilne brozge in škropljenju upoštevamo dobro kmetijsko prakso.

Varstvo pri delu
Pri rokovanju s koncentriranim sredstvom, mešanju škropilne brozge, polnjenju in čiščenju, med tretiranjem  s traktorsko nošeno/vlečeno škropilnico/pršilnikom ali med tretiranjem z ročno oprtno škropilnico za ciljne površine, ki so visoko/nizko nad tlemi, je obvezna uporaba primerne zaščitne obleke (delovni kombinezon) ter zaščite za oči/obraz.  Pri stiku s tretiranimi rastlinami mora delavec uporabljati primerno delovno obleko (dolge hlače, majico z dolgimi rokavi).

Mešanje (kompatibilnost)
Cuprablau Z 35 WG se ne sme  mešati s sredstvi, ki imajo močno kislo ali močno bazično pH reakcijo. Mešanje s preostalimi fitofarmacevtskimi sredstvi in z gnojili je dovoljeno, saj ne vpliva na njihovo učinkovitost, za kar jamči proizvajalec. Za nasvet lahko vedno vprašate proizvajalca sredstva. Vsako FFS se mora v rezervoar dodati ločeno (brozga mora biti dobro premešana pred dodatkom naslednjega FFS). Če ni podanih natančnejših navodil, se v odmerjeno količino vode doda posamezno FFS v naslednjem vrstnem redu: močljiva FFS (močljivi prašek-WP, močljiva zrnca-WG); vodotopni koncentrat (SL), suspenzije (SC, CS); emulzije (olje v vodi, EC).

Varstvo okolja in varnostni pasovi
Pri tretiranju je treba preprečiti onesnaženje vodotokov, vodnjakov,  jezer in izvirov  tako, da se upošteva predpise s področja varovanja voda.  Zaradi zaščite vodnih organizmov je treba pri tretiranju jagodičevja, cvetlic, okrasnih rastlin, paradižnika in bučnic upoštevati netretiran varnostni pas 15 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Zaradi zaščite vodnih organizmov je treba pri tretiranju nešplje upoštevati netretiran varnostni pas 20 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Zaradi zaščite vodnih organizmov je treba pri tretiranju aktinidije upoštevati netretiran varnostni pas 30 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Zaradi zaščite vodnih organizmov je treba pri tretiranju koščičastega in pečkatega sadja ter oljke, agrumov, murve  in lupinarjev upoštevati netretiran varnostni pas 40 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Zaradi zaščite vodnih organizmov je treba pri tretiranju cipres upoštevati netretiran varnostni pas 50 m tlorisne širine od meje brega voda 1. in 2. reda. Zaradi zaščite vodnih organizmov je treba pri tretiranju ostalih gojenih rastlin upoštevati netretiran varnostni pas 15 m tlorisne širine od meje brega voda 1. reda in 5 m tlorisne širine od meje brega voda 2. reda.

OPOZORILO
Pri uporabi FFS CUPRABLAU Z 35 WG ali drugih sredstev na osnovi aktivne snovi  baker, je treba število tretiranj ustrezno zmanjšati, tako da letna količina uporabljenega čistega bakra na istem zemljišču ne presega 4 kg čistega bakra na ha.

MEJNA VREDNOST OSTANKOV
Mejne vrednosti ostankov v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih za aktivno snov baker so v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta: Uredba št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS.

Sredstvo se sme prodajati samo ob predložitvi potrdila o znanju iz fitomedicine.

Navedene informacije so odobrene s strani pristojnega organa v Sloveniji.

Tehnične informacije

Varnostni listi