Železov sulfat heptahidrat, imenovan tudi zelena galica, je drobno kristalna anorganska sol, svetlo zelene barve.


Vsebina
5 kg in 25 kg.


Fizikalne lastnosti
Topnost v vodi: približno 250 g/l (20°C).
Nasipna teža: cca. 900 kg/m³.
pH (5% vodna raztopina, 20°C): od (2,5 do 3,0).


Kemijske značilnosti
Minimalno 85 % železovega sulfata heptahidrata (FeSO4*7H2O) vsebuje 17 % železa (Fe2+).


Uporaba
Železov sulfat heptahidrat (FeSO4*7H2O) lahko uporabljamo za:
- odpravljanje kloroze oziroma bledice rastlin (zlasti vinske trte, sadnega drevja in drugih rastlin),
- odstranjevanje mahu s trat in travnikov.

Železova kloroza ali bledica rastlin je fiziološka motnja, ki se pri rastlinah pojavi zaradi pomanjkanja fiziološko aktivnega železa.

Za normalen razvoj, predvsem pa za sintezo listnega zelenila, potrebujejo rastline železo ves čas obdobja rasti. Zaradi slabe gibljivosti železa po rastlini se rumenenje vedno pojavi najprej na najmlajših listih, ki porumene v medžilnem prostoru, listne žile pa ostanejo zelene. Pri dolgotrajnejšem pomanjkanju se listi pričnejo sušiti in odpadati. Rezultat je zmanjšanje rodnosti in počasno propadanje rastline. Železova kloroza je prisotna tam, kjer je rastišče alkalno (pH tal večji od 7-8), tla  pa so po svojem značaju karbonatna z veliko aktivnega apna. To ugotovimo s kemijsko analizo.

V takšnih primerih se je zoper klorozo pokazala učinkovita zelena galica. To je železova sol (fero sulfat), ki poleg železa vsebuje v manjši meri tudi nekatere druge mikro elemente. Poleg tega znižuje pH tal in izboljšuje njihovo strukturo, zaradi česar postanejo tla primernejša za obdelavo in za rast rastlin.

1. Vinska trta
   Zeleno galico lahko trosimo okoli kloroznih trsov, oziroma v medvrstni prostor, če so prizadete večje površine. Ne glede na način aplikacije je potrebno na trs dodati 0,5-1 kg zelene galice, odvisno od intenzitete kloroze. Trosimo po vlažnih tleh, tik pred dežjem ali pa površine po trosenju zalijemo. Zeleno galico je mogoče aplicirati tudi foliarno, s škropljenjem na liste. Uporabljamo 0,2-0,4 % raztopino. Škropiti pričnemo takoj ko opazimo rumenenje listov in ponavljamo 2 do 4-krat v sezoni v 10-dnevnih razmikih.
2. Drevesa in grmičevje (breskve, hruške, kutine, jagode, maline in robide)
   Način dodajanja zelene galice je isti kot pri vinski trti. V drevesnicah uporabljamo 30-40 g zelene galice na m². Površino po aplikaciji obilno zalijemo, da se vsa sol raztopi. Lahko pa jo zalivamo z že pripravljeno raztopino (za 1 m² uporabimo 10 l vode, v kateri smo raztopili 30-40 g soli).
3. Cvetoče kulture (vrtnice, rododendroni, hortenzije, gladiole in nageljni)
   Ker so te v splošnem precej občutljive, je najbolje, da zeleno galico dodajamo z zalivanjem 3 do 4-krat letno. Na m² uporabimo 20 g zelene galice, raztopljene v 10 litrih vode.
4. Navodilo za odstranjevanje mahu na tratah in zelenicah z zeleno galico
   Za odstranjevanje mahu ponavadi uporabimo 40 g zelene galice na 1 m² površine. Količino lahko povečamo na 60 do 70 g/m², odvisno od tega, koliko je mahu in kako na debelo se pojavlja. Na večjih površinah razmečemo sol ročno ali mehansko po travni ruši. Kadar ne pričakujemo dežja, je površino po aplikaciji priporočljivo zaliti. Za obnovo manjših površin (vrtne trate, tenis igrišča, okolica sadnega drevja) lahko aplikacijo izvedemo s škropljenjem že pripravljene raztopine zelene galice. Zato si npr. za 10 m² površine pripravimo 20 l raztopine, ki vsebuje 400 do 600 g zelene galice. Mah po škropljenju takoj počrni in odmre.

Varovanje okolja
Zeleno galico trosimo vedno pred dežjem, ob uporabi gumijastih rokavic in škornjev ter zaščitne obleke. Če ni dežja, površine intenzivno zalijemo. Če galico dodajamo v obliki raztopine, moramo uporabljati plastično posodo, ki jo po uporabi temeljito umijemo. 

Pazimo, da sol ali raztopina soli ne pride v stik z betonskimi izdelki, z asfaltom ali s ploščicami, saj na njih pusti rjave madeže, ki jih ne moremo očistiti. Uporaba galice ni dovoljena v varovalnih pasovih vodnih zajetij pitne vode, jezer, rek in potokov.

Tehnične informacije:
Tehnični list (.pdf 71 Kb)

Varnostni listi:
Varnostni list (.pdf 238 Kb)

Nazaj