Rastni substrati

Pošljite povpraševanje

Humovit

Humovit je naša blagovna znamka substratov za različne namene oziroma vrsto rastlin.

Izdelujemo naslednje vrste rastnih substratov

Humovit eko

Več ...
Humovit za urejanje grobov

Več ...
Humovit tratni

Več ...
Humovi za visoke grede

Več ...
Humovit sadilni

Več ...
Humovit vrtni

Več ...
Humovit setveni

Več ...
Humovit kisli

Več ...
Humovit balkonski

Več ...
Humovit univerzalni

Več ...

Nasveti

Vzgoja sadik

 

Vzgoja sadik z uporabo substrata Humovit – setveni Pri uporabi kupljenega substrata upoštevamo:

  • Stisnjen substrat razdrobimo in ga po potrebi navlažimo.
  • Substrat v posodo nikdar ne vtiskajmo premočno, saj bo koreninam rastlin primanjkovalo zraka.
  • Temperatura substrata naj bo rahlo višja od temperature ozračja. Nikoli ne uporabljamo hladen substrat.
  • V zavarovanih prostorih vzgajamo sadike v optimalnih razmerah npr. paprika in paradižnik kalita pri temp. 24°C, takoj po kaljenju pa temperaturo znižamo za nekaj stopinj. Tako upočasnimo rast, skrbeti pa moramo za dobro osvetlitev.
  • Med rastjo sadike redno zalivamo in dognojujemo. Substrat naj bo ves čas primerno vlažen saj so sadike ob previsoki vlagi podvržene mnogim boleznim.
  • Pri presajanju na stalno mesto uporabimo utrjene in dobro razvite sadike, z močnim koreninskim sistemom.

 

Vzgoja balkonskega cvetja

 

  • Kupljene rastline morajo biti dobro vzdrževane in utrjene.
  • Substrat izberemo glede na zahteve rastlin.
  • Pri presajanju dodamo počasi topno gnojilo (če le-to ni v substratu)
  • Po sajenju rastline postavimo v zavetrje (ne izpostavimo jih takoj soncu, vetru in hladu). Na balkon jih damo v oblačnem dnevu.
  • Po presajanju (po pribl. 3-eh tednih) pričnemo z dognojevanjem z vodotopnimi gnojili.  Dosledno upoštevamo navodila za uporabo, saj rastline potrebujejo uravnoteženo prehrano
  • Surfinije, milijon zvončkov … dognojujemo 2–3 krat na teden; ostalo balkonsko cvetje bolj poredko.
  • Pelargonije je potrebno temeljito zaliti, vendar poredko. Surfinije pa zahtevajo zelo pogosto zalivanje.
  • Voda za zalivanje naj bo postana.
  • Rastline redno preglejujemo, zatiramo listne uši ter ostale škodljivce in odstranjujemo odmrle, rumene liste in cvetove.
  • Priporočljiva je uporaba preventivnih fungicidov, predvsem po močnem deževju ali toči.

 

Sajenje in presajanje lončnic

Kdaj bomo zasajali in presajali je odvisno od letnega časa, starosti, stanja in vrste rastline.
To opravimo takrat, ko:

  • začne mlada rastlina odganjati,
  • rastlina preraste posodo,
  • poganjki odpadajo in je rastlina videti bolna,
  • je potrebno vzpodbuditi rast.

Posoda je lahko prevelika ali premajhna.

Prevelike posode: Počasi rastoče rastline ne razvijejo dovolj hitro korenin, ki bi se vrastle z zemljo. Zemlja ostaja dlje časa mokra in hladna, lahko postane kisla, kar povzroči bolezni korenin. Hitro rastoče rastline pa poženejo preveč listja, kar zmanjša ali celo prepreči cvetenje.

Premajhne posode: Rastline razvijejo korenine po celotnem volumnu posode in se skupaj z zemljo sprimejo v kepo. Takšne rastline upočasnijo rast, listi in popki odpadejo ter se predčasno posušijo. Kako ugotovimo, če je lonec dovolj velik: Rastlino dobro zalijemo, jo vzamemo iz lonca in pregledamo koreninsko grudo. Če je gruda z vseh strani obrasla s koreninami, je potrebno rastlino presaditi. Sicer položimo rastlino nazaj v lonec in nadomestimo manjkajočo zemljo. Presajanje sobnih rastlin:

  • Presajamo v začetku rastne dobe, ne v času mirovanja rastlin.
  • Vedno uporabimo čist lonec (opran, razkužen ali nov), da preprečimo širjenje bolezni. Lonec naj bo za eno ali dve velikosti večji od prejšnjega.
  • Rastlino vzamemo iz posode in zrahljamo zemljo ob koreninski grudi.
  • Rastlino položimo v večjo posodo (vrh grude mora biti vsaj 2,5 cm pod robom lonca).
  • Korenine malo razprostremo in dodamo substrat, ki ga rahlo potlačimo okrog koreninske grude (ne preveč, da ne bo zastajala voda).
  • Lonec napolnimo 1–2 cm pod robom in potrkamo ob podlago, da se substrat usede.
  • Rastlin, ki slabo prenašajo motnje korenin oziroma imajo rade zbite korenine, ne presajamo, temveč staro zgornjo prst nadomestimo s svežo.
  • Rastlina, ki je zrastla v največji posodi do polne velikosti ali če raste zelo počasi, jo presadimo v lonec enake velikosti. Preden jo posadimo v novo prst odstranimo staro, odrežemo poškodovane ali bolne korenine.

 

Najpogostejši vzroki za pojav kloroze

Vzgoja sadik z uporabo substrata Humovit – setveni. Pri uporabi kupljenega substrata upoštevamo:

  • Stisnjen substrat razdrobimo in ga po potrebi navlažimo.
  • Substrat v posodo nikdar ne vtiskajmo premočno, saj bo koreninam rastlin primanjkovalo zraka.
  • Temperatura substrata naj bo rahlo višja od temperature ozračja. Nikoli ne uporabljamo hladen substrat.
  • V zavarovanih prostorih vzgajamo sadike v optimalnih razmerah npr. paprika in paradižnik kalita pri temp. 24°C, takoj po kaljenju pa temperaturo znižamo za nekaj stopinj. Tako upočasnimo rast, skrbeti pa moramo za dobro osvetlitev.
  • Med rastjo sadike redno zalivamo in dognojujemo. Substrat naj bo ves čas primerno vlažen saj so sadike ob previsoki vlagi podvržene mnogim boleznim.
  • Pri presajanju na stalno mesto uporabimo utrjene in dobro razvite sadike, z močnim koreninskim sistemom.

 

Sajenje drevnin, grmovnic

Rastline brez koreninske grude je najbolje saditi jeseni, ko rastlina preide v fazo mirovanja ali spomladi, vendar le do začetka brstenja. Rastline s koreninsko grudo ali rastline posajene v lonce pa lahko sadimo čez celo leto, razen v
obdobju mrazu in suše.


Potek sajenja:

  • Manjše rastline brez koreninske grude pred sajenjem postavimo v vodo (vsaj za eno uro), rastline s koreninsko grudo pa za toliko časa, da se le-ta prepoji z vodo. Večje rastline po sajenju izdatno zalijemo.
  • Sadilna jama naj v širini ustreza 2 krat premeru korenin ali koreninske grude. Globino sajenja prilagodimo vrsti okrasne rastline. Praviloma rastline sadimo tako globoko, kot so bile zasajene v drevesnici. Pri sajenju večjih rastlin, le-tem dodamo oporo že ob sajenju. Pri sajenju vedno pazimo, da zemlja zapolni prostore med koreninami. Rastlino ob sajenju rahlo potresemo.
  • Za sajenje so najprimernejša rahla, mrvičasta in propustna tla, zato uporabimo pripravljen substrat Humovit – sadilni, s katerim lahko pokrijemo korenine ali pa ga mešamo z navadno zemljo, v razmerju 1:1. Izjema so rastline, ki zahtevajo kislo zemljo (rododendroni, azaleje, borovnice …). Takrat uporabimo substrat Humovit – kisli. Pri vzgoji rododendronov in borovnic je obvezna uporaba kisle zemlje s pH vrednostjo od 3,5–5,0, sicer rastline propadejo.
    Rododendronov nikoli ne sadimo pregloboko (bolje malo nad zemljo), vsako leto pa dodamo približno 5 cm svežega substrata Humovit – kisli.
  • Nikoli ne pozabimo na zalivanje in oskrbo s hranili. Tudi pozimi je ob suhem in vetrovnem vremenu potrebno zalivanje. Pri vzgoji borovnic morajo biti tla ves čas vegetacije vlažna.
  • Pred zmrzaljo pa rastline zaščitimo z lubjem, šoto, smrečje.

 

Sajenje vinske trte

 

Najpogostejše napake pri zasnovi vinograda

  • Napačna smer vrst zaradi neupoštevanje nagiba terena (bočni nagib).
  • Preplitvo rigolanje, optimalna globina za dobro razraščanje korenin je 80-100 cm.
  • Sajenje slabega sadilnega materiala.
  • Sajenje v mokra, slabo prezračena in drenažirana tla. Naštete napake kasneje ne moremo popraviti.

 

Pomembno je, temeljito rahljanje tal in enakomerna razporeditev hranil (ob rigolanju) izključno na osnovi rezultatov analize tal.


Potek sajenja:

  • V pripravljeno sadilno jamo, velikosti 40x40cm ter 30 cm globine, damo nekaj Humovit - sadilni ali zemlje pomešane s substratom Humovit – sadilni in oblikujemo kupček, na kupček damo cepljenko. Korenine enakomerno razporedimo ter zagrnemo z enako mešanico zemlje in substrata v razmerju 1:1, rahlo potlačimo, ter po potrebi zalijemo.
  • Drugih gnojil v sadilno jamo ne dodajamo.
  • Sadimo le do globine koreninskega vratu, saj pri pregloboko sajenih cepljenkah iz cepljenega mesta odganjajo rosne korenine, ki jih je potrebno ob kopi vinograda odstraniti.
  • Bolje je saditi povoskane cepljenke, kjer povoskani del cepljenke ostane v celoti nad tlemi (od 4-8 cm).

 

Sajenje sadnega drevja

Da bi drevesa hitro izoblikovala rodni volumen, ob tem pa zgodaj stopila v obdobje rodnosti, potrebujemo ob kvalitetni sadiki dobro pripravljena tla. Tako je potrebno tla pred sajenjem preorati do globine 40 cm, vsaj 3-4 mesece pred sajenjem. Če so na posameznih delih ali delu tla mokra, je potrebno pred sajenjem položiti drenažne cevi. Založno pognojiti izključno na osnovi rezultatov analize tal. Tik pred sajenjem zemljišče poravnamo s predsetvenikom, tako dobimo bolj mrvičasto strukturo tal.


Potek sajenja:

  • Če zemljišče ni bilo preorano do globine 40 cm, individualno kopljemo jame, sadimo nekoliko višje, saj se bo zemlja v sadilni jami posedla.
  •  Sadilna jama naj bo vsaj za dve širini premera koreninskega sistema sadike.
  • V pripravljeno jamo je priporočljivo dati mrežo, ki ščiti korenine pred voluharjem), postavimo oporo. Dodamo mešanico zemlje in vsaj dva litra substrata Humovit-sadilni.
  • Na kupček postavimo sadiko, korenine enakomerno razporedimo in zagrnemo s tremi litri substrata ter preostalo mrvičasto zemljo.
  • Sadiko potresemo, pohodimo, da se zapolnijo prazna mesta, med koreninami.
  • Po sajenju lahko dodamo dušično gnojilo KAN v odmerku 150- 250 kg/ha in ga potrosimo s trosilcem za mineralna gnojila po vsej površini. Če gnojimo sadike individualno, dodamo eno pest Kan-a na sadiko, kar je približno od 50-80 g/sadiko. Gnojilo vržemo pod drevo tako, da se razprši po površini 1m2.
  • Cepljeno mesto mora biti v celoti nad nivojem tal, da ne odženejo korenine iz nadzemnega dela, sicer drevesa podivjajo v rasti in ne tvorijo cvetnih brstov. Višina cepljenega mesta je odvisna od sadne vrste:
    -  pri jablani od 13- 20 cm,
    -  hruški od 8-13 cm,
    -  koščičastem sadju od 8-15cm.

 

Ureditev zelenice

  • Za pripravo nove trate se odločimo zgodaj spomladi ali jeseni (ko prevladujejo tople in vlažne razmere).
  • Pred sejanjem trave je potrebno površino razpleveliti, uporabimo kombinacijo aktivne substance (glifosat + 2,4 D), pripravek  Kyleo ali pripravek Clinic 360 SL, a.s.(glifosat).
  • Predvsem je pomembna priprava zgornje 10-15 cm rastne plasti, ki mora biti dobro odcedna. Na zbitih za vodo neprepustnih tleh, je potrebna drenaža.
  • Za rastno plast je idealna uporaba substrata Tratni Humovit - fini od 50-150 litrov/m2. Če rastno plast pripravljamo sami, moramo poskrbeti, da odstranimo kamenje (vse do velikosti enega centimetra) in korenine.
  • Zemljišče obdelamo z vrtavkasto brano ali s frezo po celi površini.
  • Površino rahlo utrdimo, (povaljamo) ter ponovno pregrabimo.
  • V času setve tla pognojimo z počasi sproščujočimi gnojili, vsaj z dušikom (N), oziroma tla pognojimo glede na rezultate opravljene analize tal. Priporočljiv odmerek čistega dušika je (1dag/m2, oziroma 1kg/100m2); primer: gnojilo vsebuje 27% N, 100/27 = 3,7dag/m2 kar predstavlja pri. ½ pesti/m2.
  • Seme sejemo s sejalnico ali ročno (navzkrižno) v brezvetrju.
  • Prst pregrabimo, temeljito povaljamo in zalijemo.
  • Ko trava vznikne, jo rahlo povaljamo.
  • Ob ugodnih razmerah je prva košnja potrebna že po enem mesecu, ko doseže višino od 5–7 cm. Pri košnji pazimo, da trate ne znižujemo več kot ½ z enim odkosom. Pri košnji menjujemo smer košnje. Pokošeno trato pograbimo.
  • Ko se travna ruša zgosti, je potrebno gnojenje z dušičnimi (N) gnojili ponoviti, saj je odvzem hranil z odkošeno travo velik.
  • Redno vzdrževanje: košnja, zalivanje, gnojenje (po potrebi, ob upoštevanju barve in prirasta zelenice), zračenje, peskanje, vsaj enkrat letno.
  • Mah zatiramo z uporabo Zelene galice v odmerku 40-60g/ m2, lahko pa pripravimo raztopin, v 10l vode damo 400g-600g Zelene galice.
  • Bolezni (snežna plesen, rje, pepelaste plesni), up. pripravek Opos team v odmerku 15ml/100 m2.


Koristni napotki

  • Gnojimo enakomerno (da na trata ni lisasta), gnojimo pred dežjem ali pa trato zalivamo.
  • Jeseni gnojimo le s kalijem in železom, da trata boljše prezimi.
  • Zalivanje trate naj bo obilno (ne prepogosto) saj se mora zemlja temeljito prepojiti z vodo. Pri površinskem, večkratnem zalivanju, voda prehitro izpari in korenine ne dobijo potrebne vlage.
  • Ob suši ne kosimo prenizko.
  • Jeseni in pozimi odstranimo s trate odpadlo listje, saj povečuje vlažnost, zastira travo in spodbuja razvoj bolezni koreninskega vratu.