Kemi??na industrija Celje, d. d.

Kidri??eva 26, SI-3001 Celje, Slovenija

Letno poro??ilo

dru??be Cinkarna Celje, d. d.,

za leto 2025

April 2026

1

Kazalo vsebine

1 Analiza razvoja in uspe??nost poslovanja ter polo??aj dru??be ...................................... 4

1.1 Zgo????en prikaz poslovanja in alternativnih meril uspe??nosti ........................................... 4

1.2 Pismo Uprave ........................................................................................................... 5

1.3 Poro??ilo Nadzornega sveta ......................................................................................... 8

1.4 Notranjerevizijsko poro??ilo........................................................................................ 11

1.5 Izpostavljeni dogodki ............................................................................................... 12

1.6 Predstavitev podjetja ............................................................................................... 15

1.6.1 Organizacijska struktura ........................................................................................ 15

2 Upravljanje podjetja ................................................................................................ 16

2.1 Izjava o upravljanju dru??be ...................................................................................... 16

2.2 Obvladovanje tveganj .............................................................................................. 18

2.3 Delovanje skup????ine in pravice delni??arjev ................................................................. 25

3 Strate??ke usmeritve in prihodnji razvoj ................................................................... 26

3.1 Strate??ki cilji in usmeritve ........................................................................................ 26

3.2 Na??rti za leto 2026 .................................................................................................. 26

3.3 Izvedene in na??rtovane investicije ............................................................................. 27

3.3.1 Izvedene investicije ............................................................................................... 27

3.3.2 Na??rtovane investicije ............................................................................................ 27

3.4 Razvoj in raziskave .................................................................................................. 28

4 Poslovanje ............................................................................................................... 29

4.1 Poslovni izid ............................................................................................................ 31

4.2 Odhodki in stro??ki.................................................................................................... 31

4.3 Sredstva in viri ........................................................................................................ 32

4.4 Delnice in dividende ................................................................................................. 35

5 Izjava o trajnostnosti .............................................................................................. 37

5.1 ESRS 2 Splo??na razkritja .......................................................................................... 37

5.1.1 [BP] Podlaga za pripravo ........................................................................................ 37

5.1.1.1 [BP-1] Splo??na podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti ............................... 37

5.1.1.2 [BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoli????inami ......................................... 38

5.1.2 [GOV] Upravljanje ................................................................................................. 42

5.1.2.1 [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ........................... 42

5.1.2.2 [GOV-2] Informacije, predlo??ene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom

podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo ................................... 48

5.1.2.3 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v sisteme spodbud ... 49

5.1.2.4 [GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu ........................................................... 49

5.1.2.5 [GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poro??anja o trajnostnosti ..... 50

5.1.3 [SBM] Strategija ................................................................................................... 51

5.1.3.1 [SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga ............................... 51

5.1.3.2 [SBM-2] Interesi in stali????a dele??nikov ........................................................ 61

5.1.3.3 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s

strategijo in poslovnim modelom ............................................................................... 63

5.1.4 [IRO] Upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti ........................................................ 71

5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,

tveganj in prilo??nosti ............................................................................................... 71

5.1.4.2 [IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti ... 72

[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in nadzornih organov; str. 42 - 46 ........................ 77

[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in nadzornih organov; str. 46 ............................... 77

[GOV-4] Izjava o skrbnem pregled; str.49 - 50 ........................................................... 77

[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga; str. 51 .................................. 77

5.2 [E] Okoljske informacije ........................................................................................... 82

5.2.1 Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in nalo??bah ??? ESRS 2 ............. 82

5.2.1.1 Dele?? prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi

dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025 ................................ 84

5.2.1.2 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z

gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ............................................ 85

5.2.1.3 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z

gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025 .......... 87

5.2.1.4 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z

gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ............................................ 88

2

5.2.1.5 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z

gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025 .......... 90

5.2.1.6 Zbirne tabele o bistvenih prispevkih glede na dejavnost ................................ 91

5.2.1.7 Informacije iz ??lena 8 (6) in (7) o razkritju dejavnosti na podro??ju jedrske

energije in plina (priloga XII Delegirane uredbe Komisije EU 2022/1214). ...................... 92

5.2.2 [E1] Podnebne spremembe .................................................................................... 95

5.2.2.1 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v sisteme spodbud ... 95

5.2.2.2 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s

strategijo in poslovnim modelom ............................................................................... 95

5.2.2.3 [IRO-1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje pomembnih, s

podnebjem povezanih vplivov, tveganj in prilo??nosti .................................................. 100

5.2.2.4 [E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev podnebnih sprememb ............................ 105

5.2.2.5 [E1-2] Politike, povezane z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem

nanje 108

5.2.2.6 [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb ............. 110

5.2.2.7 [E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ...

............................................................................................................ 114

5.2.2.8 [E1-5] Poraba energije in me??anica .......................................................... 120

5.2.2.9 [E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih plinov ................. 121

5.2.2.10 [E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za zmanj??anje emisij

toplogrednih plinov, financirani z ogljikovimi dobropisi ............................................... 127

5.2.2.11 [E1-8] Interno dolo??anje cen ogljika ..................................................... 127

5.2.2.12 [E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih fizi??nih in prehodnih

tveganj ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s podnebjem ....................................... 127

5.2.3 [E2] Onesna??evanje ............................................................................................ 134

5.2.3.1 [E2 IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,

tveganj in prilo??nosti, povezanih z onesna??evanjem .................................................. 134

5.2.3.2 [E2-1] Politike v povezavi z onesna??enjem ................................................ 137

5.2.3.3 [E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesna??evanjem .......................................... 139

5.2.3.4 [E2-3] Cilji v zvezi z onesna??evanjem ....................................................... 141

5.2.3.5 [E2-4] Onesna??enje zraka, vode in podzemne vode .................................... 144

5.2.3.6 [E2-5] Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost

............................................................................................................ 147

5.2.3.7 [E2-6] Predvideni finan??ni u??inki pomembnih z onesna??evanjem povezanih

tveganj in prilo??nosti ............................................................................................. 150

5.2.4 [E3] Vodni viri .................................................................................................... 152

5.2.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,

tveganj in prilo??nosti, povezanih z vodnimi viri ......................................................... 152

5.2.4.2 [E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri .................................................... 153

5.2.4.3 [E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri ................................................. 154

5.2.4.4 [E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri .............................................................. 154

5.2.4.5 [E3-4] Odvzemi vode .............................................................................. 155

5.2.5 [E5] Raba virov in kro??no gospodarstvo ................................................................. 157

5.2.5.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,

tveganj, povezanih z rabo virov in kro??nim gospodarstvom ........................................ 157

5.2.5.2 [E5-1] Politike v povezavi s kro??nim gospodarstvom ................................... 158

5.2.5.3 [E5-2] Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in kro??nim gospodarstvom .............. 159

5.2.5.4 [E5-3] Cilji v zvezi z rabo virov in kro??nim gospodarstvom .......................... 160

5.2.5.5 [E5-4] Pritok virov .................................................................................. 161

5.2.5.6 [E5-5] Odtok virov ................................................................................. 161

5.3 [S] Socialne informacije ......................................................................................... 164

5.3.1 [S1] Lastna delovna sila ....................................................................................... 164

5.3.1.1 [SBM-3] Bistveni vplivi, tveganja in prilo??nosti ........................................... 164

5.3.1.2 [S1-1] Politike povezane z lastno delovno silo ............................................ 166

5.3.1.3 [S1???2] Procesi vklju??evanja lastnih delavcev in njihovih predstavnikov pri

obravnavi vplivov .................................................................................................. 169

5.3.1.4 [S1???3] Procesi za odpravljanje negativnih vplivov in kanali za izra??anje skrbi

lastne delovne sile ................................................................................................. 170

5.3.1.5 [S1???4] Ukrepi za obravnavo bistvenih vplivov na lastno delovno silo ter pristopi

k obvladovanju tveganj in izkori????anju prilo??nosti ter njihova u??inkovitost .................... 171

5.3.1.6 [S1???5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem

pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in prilo??nosti .......................... 175

5.3.1.7 [S1???6] Zna??ilnosti zaposlenih v podjetju ................................................... 175

5.3.1.8 [S1???7] Zna??ilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja......... 177

3

5.3.1.9 [S1???8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog........................... 177

5.3.1.10 [S1???9] Kazalniki raznolikosti ................................................................ 178

5.3.1.11 [S1???10] Dostojne pla??e ....................................................................... 178

5.3.1.12 [S1???11] Socialna za????ita ........................................................................... 179

5.3.1.13 [S1???12] Invalidi ....................................................................................... 179

5.3.1.14 [S1???13] Kazalniki usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti ...................... 180

5.3.1.15 [S1???14] Kazalniki zdravja in varnosti .......................................................... 180

5.3.1.16 [S1???15] Kazalniki usklajevanja poklicnega in zasebnega ??ivljenja ................... 182

5.3.1.17 [S1???16] Kazalniki prejemkov (pla??na vrzel in skupni prejemki) ..................... 182

5.3.1.18 [S1???17] Incidenti, prito??be in resni vplivi na ??lovekove pravice ...................... 183

5.3.2 [S3] Prizadete skupnosti ...................................................................................... 184

5.3.2.1 [S3-SBM3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s

strategijo in poslovnim modelom................................................................................ 184

5.3.2.2 [IRO - 1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje pomembnih vplivov,

tveganj in prilo??nosti na podro??ju S3 .......................................................................... 185

5.3.2.3 [S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi ........................................... 186

5.3.2.4 [S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi ......... 188

5.3.2.5 [S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih

lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke ................................................................ 188

5.3.2.6 [S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti

ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkori????anju pomembnih prilo??nosti v zvezi s

prizadetimi skupnostmi ter u??inkovitost navedenih ukrepov .......................................... 189

5.3.2.7 [S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov,

napredovanjem pozitivnih vplivov ter obvladovanjem tveganj in prilo??nosti ..................... 192

5.4 [G1] Poslovno ravnanje .......................................................................................... 195

5.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in

prilo??nosti .............................................................................................................. 195

5.4.2 [G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura ..................................... 196

5.4.3 [G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji ................................................................ 198

5.4.4 [G1-3] Prepre??evanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja ................................ 200

5.4.5 [G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali podkupovanja .................................................. 200

5.4.6 [G1-6] Pla??ilne prakse ......................................................................................... 201

6 Ra??unovodsko poro??ilo .......................................................................................... 202

6.1 Ra??unovodski izkazi ............................................................................................... 202

6.1.1 Izkaz finan??nega polo??aja dru??be .......................................................................... 202

6.1.2 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ............................................. 204

6.1.3 Izkaz drugega vseobsegajo??ega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ..................... 205

6.1.4 Izkaz gibanja kapitala in ugotovitev bilan??nega dobi??ka ........................................... 206

6.1.5 Izkaz denarnih tokov ........................................................................................... 207

6.1.6 Pojasnila k ra??unovodskim izkazom ....................................................................... 208

6.1.7 Pomembnej??i poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega obdobja .............. 257

6.1.8 Izjava ??lanov poslovodstva in oseb, odgovornih za sestavo letnega poro??ila ............... 258

7 Revizorjevo mnenje ............................................................................................... 259

4

1 Analiza razvoja in uspe??nost poslovanja ter polo??aj dru??be

1.1 Zgo????en prikaz poslovanja in alternativnih meril uspe??nosti

Dru??ba Cinkarna Celje, d. d. (v nadaljevanju dru??ba), za prikaz uspe??nosti preteklega poslovanja

uporablja poleg drugih meril, tudi alternativna merila uspe??nosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA.

Izbrana merila poslovanja razkrivajo uspe??nost in u??inkovitost poslovanja dru??be v oziru cikli??nosti

pigmentne industrije.

Tabela 1: Zgo????en prikaz poslovanja in alternativnih meril uspe??nosti

POSLOVANJE v 000 EUR

2025

2024

2023

2022

Prihodki od prodaje

198.801,28

200.285,41

176.464,29

227.153,12

Dobi??ek iz poslovanja (EBIT)

1

22.226,71

26.664,24

12.722,75

53.175,64

Dobi??ek iz poslovanja, pove??an za amortizacijo (EBITDA)

2

36.097,93

39.565,05

25.078,12

65.326,33

??isti poslovni izid

19.469,55

23.087,25

12.653,41

43.396,47

Nekratkoro??na sredstva (konec obdobja)

121.392,52

116.963,68

114.522,70

108.559,53

Kratkoro??na sredstva (konec obdobja)

139.844,09

154.390,04

145.392,97

142.388,47

Kapital (konec obdobja)

216.755,09

211.036,48

221.230,46

209.010,15

Nekratkoro??ne obveznosti (konec obdobja)

17.427,34

18.924,57

18.844,14

18.831,72

Kratkoro??ne obveznosti (konec obdobja)

27.054,18

41.392,67

19.841,07

23.106,14

Investicije

19.525,40

14.302,00

19.825,30

10.546,50

KAZALNIKI

Dele?? EBIT v prihodkih od prodaje v %

11,18

13,31

7,21

23,41

Dele?? EBITDA v prihodkih od prodaje v %

18,16

19,75

14,21

28,76

??isti dobi??ek v prihodkih od prodaje (ROS) v %

9,79

11,53

7,17

19,10

Donosnost kapitala (ROE)

3

v %

9,10

10,68

5,88

21,74

Donosnost sredstev (ROA)

4

v %

7,31

8,69

4,95

17,61

Dodana vrednost na zaposlenega

5

106.613

107.471

80.305

131.431

??TEVILO ZAPOSLENIH

Konec leta / obdobja

726

718

742

775

Povpre??je konec leta / obdobja

724

725

754

776

PODATKI O DELNICI *

Skupno ??tevilo delnic

8.079.770

??tevilo lastnih delnic

299.874

298.384

264.650

??tevilo delni??arjev

3.199

2.871

2.651

2.321

??isti poslovni izid na delnico v EUR

6

2,41

2,86

1,57

5,37

Dividendna donosnost

7

5 %

17 %

n.p.

10 %

Bruto dividenda na delnico v EUR

1,80

4,10

n.p.

8

3,19

Te??aj delnice konec obdobja v EUR

31,50

27,70

20,50

23,00

Knjigovodska vrednost delnice v EUR

9

26,83

26,12

27,38

25,87

Tr??na kapitalizacija v 000 EUR (konec obdobja)

254.513

223.810

165.635

185.835

1

Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja.

2

Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja, pove??ana za amortizacijo. Odra??a uspe??nost poslovanja.

3

??isti dobi??ek/povpre??no stanje lastni??kega kapitala v obdobju. Kazalnik odra??a u??inkovitost dru??be pri ustvarjanju ??istega poslovnega izida glede na

kapital. Donos na kapital je tudi kazalnik uspe??nosti poslovodstva pri pove??anju vrednosti dru??be za lastnike.

4

??isti dobi??ek/povpre??no stanje sredstev v obdobju. Kazalnik odra??a u??inkovitost dru??be pri ustvarjanju ??istega poslovnega izida glede na sredstva.

Donos na sredstva je tudi kazalnik uspe??nosti poslovodstva pri u??inkovitosti uporabe sredstev za ustvarjanje dobi??ka.

5

Poslovni izid iz poslovanja, pove??an za amortizacijo in stro??ke dela, deljeno s povpre??nim ??tevilom zaposlenih po v??tetih urah. Kazalnik produktivnosti,

ki odra??a, kak??na je povpre??na novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v dru??bi.

6

??isti dobi??ek/skupno ??tevilo izdanih delnic.

7

Vi??ina dividende/vrednosti delnice (na dan skup????inskega sklepa).

8

V letu 2023 izpla??ila dividend zaradi dodeljene energetske pomo??i dru??bi v skladu z ZPGOPEK ni bilo.

9

Kapital konec obdobja/skupno ??tevilo izdanih delnic.

5

1.2 Pismo Uprave

Kontinuirano ve?? kot 150-letno poslovanje je dru??ba sodobno in v prihodnost usmerjeno kemijsko

podjetje, pri??akala v zelo dobri kondiciji, z ambicioznimi cilji trajnostnega poslovanja. Kot del

kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik evropskega in slovenskega gospodarstva, se

zavedamo svoje prilo??nosti, odgovornosti ter izzivov v kontekstu zelene, nizkooglji??ne in kro??ne

preobrazbe evropske industrije ter dinami??nosti industrije pigmenta.

V preu??evanem obdobju smo ustvarili prihodke od prodaje v vi??ini 198,8 mio EUR. Skupna vrednost

izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla vi??ino 185,0 mio EUR, kar je na ravni leta 2024. V letu

2025 so bile razmere na trgu zahtevne in precej nepredvidljive, predvsem zaradi slab??e

konkuren??nosti na trgih izven EU, kar se je odrazilo v ni??jih prodanih koli??inah in posledi??no tudi v

nekoliko ni??ji prodaji, kljub temu da so bile prodajne cene vi??je. Na trgih EU se je pritisk dodatno

okrepil, ker se je del zahodne konkurence (globalno sicer razpr??ene) bolj usmerjal na evropski trg,

saj je bila podobno kot mi manj konkuren??na na neza????itenih trgih. Antidumpin??ki ukrepi na uvoz

kitajskega TiO??? so sicer veljali vse leto, vendar se je izkazalo, da za zdaj ne zagotavljajo pri??akovane

za????ite pred cenovnim pritiskom. Kitajski proizvajalci so namre?? prete??ni del tarif absorbirali in

prilagodili izhodne cene, hkrati pa aktivno i????ejo poti na evropski trg. Ob vztrajnem prese??ku

kapacitet v industriji (predvsem kitajskega izvora) ter bolj umirjenem povpra??evanju je to ??e naprej

pritiskalo na prodajne cene in mar??e, dodatno pa je razmere zaostrilo tudi povi??anje stro??kov ??vepla,

ki je negativno vplivalo na stro??kovno strukturo proizvajalcev.

??isti dobi??ek je dosegel vrednost 19,5 mio EUR in zna??a 84,3 % dose??enega ??istega dobi??ka v letu

2024, ko je le-ta dosegel vrednost 23,1 mio EUR. Poslovni izid iz poslovanja pove??an za amortizacijo

oziroma EBITDA je dosegel 36,1 mio EUR in zna??a 18,2 % od dose??ene prodaje. V primerjavi z letom

poprej je EBITDA ni??ji za 8,8 %.

Jedro poslovanja dru??be ostaja pigment titanovega dioksida, pri ??emer se osredoto??amo na nenehno

izbolj??evanje njegove kakovosti in razvoj trajnostnih aplikacij. Kljub vlogi manj??ega proizvajalca, ki

sledi tr??nim gibanjem, smo presegli pri??akovanja z u??inkovitim izkori????anjem prilo??nosti. Na??o

strategijo vodi osredoto??enost na donosne trge, kakovostne kupce in dolgoro??na partnerstva.

Kazalniki gospodarskega razpolo??enja v obmo??ju evra v zadnjem ??etrtletju nakazujejo postopno

nadaljevanje rasti aktivnosti, saj sta tako sestavljeni PMI kot kazalnik gospodarske klime dosegla

najvi??je ravni po sredini leta 2023, z izbolj??anjem zaupanja v vseh dejavnostih in med potro??niki.

Kljub temu ECB za letos pri??akuje nekoliko ni??jo rast BDP v obmo??ju evra, pribli??no 1,2 %, potem

ko je bila rast v preteklem letu za??asno podprta z okrepljenim izvozom pred uvedbo vi??jih carin,

glavno gonilo rasti pa ostaja zasebna potro??nja ob vi??jih realnih pla??ah in visoki zaposlenosti, ob

podpori nalo??b ter ve??jih infrastrukturnih in obrambnih izdatkov, zlasti v Nem??iji. V Sloveniji je

gospodarsko aktivnost lani ob ??ibki industriji in izvozu poganjalo predvsem gradbeni??tvo in potro??nja

gospodinjstev, medtem ko je proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostala medletno ni??ja, izvoz pa je

izgubljal tr??ne dele??e na trgu EU, kar ka??e na vztrajne pritiske na konkuren??nost. Ti so se v letu

2025 ??e okrepili zaradi rasti stro??kov dela, zlasti v gradbeni??tvu in predelovalnih dejavnostih, ??eprav

se je ob koncu leta poslab??evanje kazalnikov cenovne konkuren??nosti umirilo. Skupaj to pomeni, da

okrevanje ostaja krhko in neenakomerno, z visokimi tveganji, povezanimi s trgovinskimi napetostmi,

geopolitiko in finan??nimi trgi, medtem ko bi lahko pozitivna presene??enja prinesli predvsem ve??ji

javni investicijski cikli in reforme za dvig produktivnosti.

V tak??nem makroekonomskem okolju je industrija TiO

2

??etrto ??etrtletje 2025 zaklju??ila v zadr??anem

razpolo??enju. V Evropi so se pogodbe za zadnji kvartal ??e drugo ??etrtletje zapored zni??ale kljub

insolventnosti konkurenta in izpadom dela kapacitet, saj ??ibko povpra??evanje iz gradbeni??tva in

premazov ter zni??anj zalog kupcev ob koncu leta nista dopu????ala uravnote??enja trga. Ponudba je

ostajala ve?? kot zadostna, deloma tudi zaradi preusmerjanja koli??in z manj donosnih, netarifnih trgov

6

na za????itene trge EU, kar je dodatno krepilo cenovni pritisk. Podobna dinamika je bila prisotna tudi

v ZDA, kjer so se pogodbe v zadnjem kvartalu zni??ale ??e peti?? zapored. V Aziji je trg zaznamovala

zelo konkuren??na kitajska ponudba, nizke spot cene in prese??ek kapacitet, pri ??emer so bili poskusi

zvi??evanja cen v zaklju??ku leta predvsem stro??kovno motivirani, zaradi rasti cen kisline, vendar brez

jasne podpore na strani kon??nih trgov, zlasti ob nadaljnjem kr??enju nepremi??ninskih investicij na

Kitajskem.

Zahodni proizvajalci so se v teh razmerah spoprijemali z nadaljnjim zni??anjem mar??, zato so se v

zadnjem kvartalu in ob prehodu v leto 2026 osredoto??ali predvsem na ohranjanje pozitivnega

denarnega toka, visoko izkori????enost kapacitet in stro??kovno disciplino. Dodatne pritiske

predstavljajo hibridne me??anice z zni??ano vsebnostjo TiO???, ki ostajajo pod pragovi za tarifne

omejitve, kar postavlja pod vpra??aj dolgoro??no u??inkovitost za????itnih ukrepov in pove??uje

konkuren??ni pritisk na evropskem trgu. Vstop v prvo ??etrtletje 2026 tako poteka v znamenju previdne

stabilizacije na nizkih ravneh, ob posameznih napovedih zmernih cenovnih prilagoditev, katerih

uveljavitev je mo??no odvisna od dejanskega izbolj??anja povpra??evanja. Kratkoro??no se pri??akuje

predvsem sezonsko dopolnjevanje zalog, medtem ko bo morebitno okrevanje trga TiO??? po??asno,

neenakomerno in tesno povezano z razvojem razmer v gradbeni??tvu, premazih in ??ir??em

industrijskem ciklu, kar zahteva previdno upravljanje obratnih sredstev in kapacitet tudi v prihodnjih

mesecih.

Na podro??ju dela z zaposlenimi in upravljanja kadrovskih potencialov smo v letu 2025 nadaljevali z

optimizacijo organizacijske strukture, da bi zagotavljali nemoteno delovanje dru??be ter ustvarjanja

pogojev za varno, zdravo in u??inkovito delo zaposlenih. Sledimo na??elom uravnote??ene in

motivirajo??e pla??ne politike ter skrbimo za primerno raven zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ob

hkratnem nadzoru stro??kov dela. Vpeljujemo informacijsko podporo za sistemati??en razvoj

kompetenc in izbolj??evanje organizacijske klime, s socialnimi partnerji pa smo pripravili osnutek

prenove kompeten??nega in pla??nega modela, ki bo omogo??al ve??jo preglednost in dolgoro??no

vzdr??nost sistema nagrajevanja.

V letu 2025 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme namenili 19,5 mio

EUR, pri ??emer smo investicijske odlo??itve usmerjali selektivno in preudarno. Vlagali smo predvsem

v programe in projekte s potencialom rasti ter v proizvodne investicije, ki prispevajo k zni??evanju

operativnih stro??kov, zagotavljanju rentabilnega obsega proizvodnje, izbolj??anju kakovosti izdelkov,

skladnosti z zakonodajo in ve??ji energetski u??inkovitosti. Investicijska aktivnost je bila tako kljub

zahtevnim tr??nim razmeram usmerjena v dolgoro??no konkuren??nost in stabilnost poslovanja.

Razvojna dejavnost je ve??inoma sledila zastavljeni petletni strategiji ob sprotnem prilagajanju novim

tr??nim okoli????inam. Razvojne aktivnosti smo izvajali ciljno, na podlagi zaznanih prilo??nosti, lastnega

strokovnega znanja ter ob upo??tevanju trendov in pri??akovanj kupcev, s poudarkom na podro??jih,

kjer lahko ustvarjamo vi??jo dodano vrednost.

Na podro??ju prostorskih in okoljskih tveganj smo izvajali ve?? medsebojno povezanih projektov, s

katerimi celovito obvladujemo dolgoro??na tveganja in zagotavljamo stabilno poslovno okolje. Med

pomembnej??imi so projekt alternativne oskrbe z vodo, uskladitev prostorskih aktov na napravah za

zapolnjevanje rde??e sadre Za Travnik in Bukov??lak ter projekti za zagotavljanje stabilnosti pregradnih

teles.

Pri na??rtovanju in izvajanju vseh aktivnosti posku??amo dosledno upo??tevati na??ela trajnostnega

razvoja in kro??nega gospodarstva. V okviru zagotavljanja trajnostnega razvoja proizvodnje

titanovega dioksida smo nadaljevali projekte celovitega obvladovanja voda in predelave odpadne

kisline ter se dodatno posvetili vrednotenju rde??e sadre. So??asno smo si, ob vi??ji proizvodnji, glede

na preteklo leto, zastavili in izvajali nove aktivnosti na podro??jih zmanj??evanja oglji??nega odtisa,

7

rabe obnovljivih virov energije in ponovne rabe materialov, ob cilju dolgoro??ne stro??kovne in okoljske

vzdr??nosti.

V nadaljnjih poglavjih poro??ila so podrobneje predstavljeni rezultati po posameznih poslovnih

podro??jih ter celovit prikaz finan??nega polo??aja in poslovanja dru??be.

Uprava dru??be Cinkarna Celje, d. d.

8

1.3 Poro??ilo Nadzornega sveta

V letu 2025 je Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti izvajal aktiven in odgovoren nadzor nad

poslovanjem dru??be ter delovanjem Uprave. Pri tem se je osredoto??al predvsem na zagotavljanje

dolgoro??ne stabilnosti poslovanja, obvladovanje klju??nih operativnih in okoljskih tveganj ter na

vpra??anja kadrovskega nasledstva in razvoja vodstvene strukture dru??be. Posebna pozornost je bila

namenjena spremljanju teko??ega poslovanja, investicijskim odlo??itvam ter pripravi in potrditvi

poslovnih na??rtov.

Nadzorni svet je leto 2025 ocenil kot vsebinsko zahtevno, vendar stabilno. Svojo vlogo je razumel

ne le kot formalni nadzor, temve?? tudi kot aktiven in konstruktiven dialog z upravo, z namenom

pravo??asnega prepoznavanja tveganj, razjasnjevanja odprtih vpra??anj in podpore upravi pri

odlo??itvah, pomembnih za dolgoro??ni razvoj dru??be.

V letu 2025 je Nadzorni svet zasedal na ??estih sejah, od tega na petih rednih in eni izredni seji. ??lani

Nadzornega sveta so na sejah obravnavali predlo??ena gradiva in pojasnila Uprave ter po potrebi

pridobivali dodatne informacije in mnenja, tudi s pomo??jo zunanjih strokovnjakov.

Nadzorni svet je ob koncu leta 2025 deloval v sestavi predsednika Toma??a Berlo??nika ter ??lanov

Melite Malgaj, Bo??tjana Furlana, Dubravke Derossi Ur??i??, Ale??a Stevanovi??a in Mateja Pompeta, od

katerih sta bila slednja predstavnika zaposlenih. Sestava Nadzornega sveta je omogo??ala u??inkovito

izvajanje nadzorne funkcije ter strokovno obravnavo klju??nih vpra??anj poslovanja in razvoja dru??be.

V letu 2025 so nastale spremembe med predstavniki zaposlenih v Nadzornem svetu. Po izteku

mandata dosedanjemu ??lanu Jo??etu Ko??tomaju je funkcijo ??lana Nadzornega sveta kot predstavnik

delavcev prevzel Matej Pompe, ki ga je imenoval Svet delavcev.

Nadzorni svet je v letu 2025 redno spremljal poslovanje dru??be, s poudarkom finan??ne uspe??nosti,

investicijskih aktivnostih in uresni??evanju poslovnih na??rtov. Uprava je sproti in celovito seznanjala

Nadzorni svet z razvojem klju??nih poslovnih kazalnikov ter z morebitnimi odstopanji od na??rtovanih

ciljev, kar je Nadzornemu svetu omogo??alo pravo??asno obravnavo in odzivanje.

Posebna pozornost je bila namenjena obvladovanju klju??nih tveganj, s katerimi se dru??ba

spoprijema. Nadzorni svet se je podrobno seznanil s tveganjem pomanjkanja tehnolo??ke vode in

mo??nimi re??itvami ter spremljal tudi druga pomembna operativna, tr??na in okoljska tveganja.

Obravnava tveganj je potekala v povezavi s trajnostno strategijo dru??be, pri ??emer je Nadzorni svet

poudarjal pomen dolgoro??ne stabilnosti in odpornosti poslovnega modela.

Nadzorni svet je v letu 2025 spremljal uresni??evanje srednjero??ne strategije dru??be ter obravnaval

klju??ne razvojne usmeritve za prihodnja obdobja. Poseben poudarek je bil namenjen krepitvi

konkuren??nega polo??aja dru??be, pove??anju tr??nih dele??ev in rasti fizi??nega obsega poslovanja, ob

hkratnem ohranjanju finan??ne stabilnosti.

Pomemben del razprav je bil namenjen razvojnim in raziskovalnim aktivnostim ter izvajanju

investicij. Nadzorni svet je aktivno spremljal potek klju??nih razvojnih nalog in investicijskih projektov,

pri ??emer je posebno pozornost namenjal njihovi vsebinski utemeljenosti, skladnosti z razvojnimi cilji

ter izvajanju znotraj potrjenih finan??nih okvirov in ??asovnic.

Nadzorni svet je obravnaval in potrdil na??rt poslovanja za leto 2026 ter ocenil, da so zastavljeni cilji

realni, finan??no vzdr??ni in v skladu s strate??kimi usmeritvami dru??be. Ocenjuje tudi, da dru??ba s

konservativnim finan??nim pristopom, stabilnim poslovnim modelom in ciljno usmerjenimi razvojnimi

vlaganji ustvarja trdno podlago za nadaljnjo rast in prilagajanje prihodnjim izzivom poslovnega

okolja. Poudarki bodo torej namenjeni izbolj??anju oziroma dvigu konkuren??nega polo??aja, pove??anju

9

tr??nih dele??ev in dvigu fizi??nega obsega poslovanja. Vzporedno s tem se bo preu??evala mo??nost

dodatne diverzifikacije produktnega portfelja.

V letu 2025 je Nadzorni svet sprejel novo Politiko prejemkov, s katero je uredil na??ela, merila in

postopke dolo??anja prejemkov Uprave in Nadzornega sveta. Politika poudarja povezavo prejemkov

z odgovornostmi, uspe??nostjo, trajnostnim poslovanjem in dolgoro??nim razvojem dru??be.

Nadzorni svet je imenoval predsednika Uprave za novo polno mandatno obdobje ter imenoval ??lanico

uprave ??? tehni??no direktorico za mandat do 31. marca 2027, ob upo??tevanju dejstva, da se bo po

izteku mandata upokojila. V tem okviru je Nadzorni svet predsednika Uprave spodbudil k

pravo??asnemu za??etku postopkov za zagotavljanje ustreznega nasledstva ter nemoten prenos znanj,

izku??enj in odgovornosti.

Nadzorni svet se je v drugi polovici leta 2025 redno seznanjal z napredkom kadrovskega postopka

in spremljal uvajanje potencialnega kandidata za ??lana Uprave ter potrdil nadaljnje uvajanje

kandidata.

Ob izteku mandata ??lanu Uprave ??? delavskemu direktorju Filipu Ko??elniku, ki se po izteku mandata

ni odlo??il za ponovno kandidaturo, je svet delavcev v skladu z zakonskimi pristojnostmi nadzornemu

svetu predlagal Niko Veronovski za ??lanico Uprave ??? delavsko direktorico, ki jo je Nadzorni svet

imenoval v Upravo.

Nadzorni svet je v okviru svojih pristojnosti obravnaval in podal soglasje k na??rtu dela notranje

revizije za leto 2026. Seznanil se je z letnim poro??ilom o delu te slu??be ter se ob obravnavi polletnih

poro??il seznanjal z delovanjem notranje revizije, njenimi klju??nimi ugotovitvami, podanimi priporo??ili

ter uresni??evanjem priporo??il. S potrditvijo strategije notranje revizije je potrdil strate??ke cilje

njenega razvoja za obdobje 2026 - 2028.

Nadzorni svet je v letu 2025 spremljal vklju??evanje trajnostnih vidikov v poslovanje dru??be ter

obravnaval izvajanje trajnostne strategije in klju??ne aktivnosti na podro??ju okolja, dru??bene

odgovornosti in upravljanja, vklju??no z DMA. Posebno pozornost je namenjal okoljskim vpra??anjem,

povezanim z naravo dejavnosti dru??be, obvladovanju okoljskih tveganj in skladnosti z veljavnimi

regulatornimi zahtevami. Ob tem se je Nadzorni svet seznanjal z napredkom na podro??ju

trajnostnega poro??anja ter z ukrepi, usmerjenimi v zmanj??evanje okoljskih vplivov, u??inkovito rabo

virov in odgovorno ravnanje v odnosu do zaposlenih, lokalnega okolja in drugih dele??nikov.

Trajnostne teme je obravnaval kot sestavni del poslovnega odlo??anja in dolgoro??ne stabilnosti

dru??be.

Revizijska komisija Nadzornega sveta je v letu 2025 opravljala svojo vlogo kot osrednji strokovni

organ Nadzornega sveta na podro??ju finan??nega poro??anja, notranjih kontrol, notranje revizije in

sodelovanja z neodvisnim revizorjem. Delovala je v ustrezni sestavi, ki je zagotavljalastrokovnost in

neodvisnost, ter se v letu 2025 sestala na ??estih sejah.

Revizijska komisija se je redno seznanjala z medletnimi rezultati poslovanja dru??be ter posebno

pozornost namenjala finan??nim in ra??unovodskim podatkom, kakovosti ra??unovodskega poro??anja

ter vsebini medletnih in letnih poslovnih poro??il, pri ??emer se je sproti seznanjala tudi s klju??nimi

tveganji dru??be in njihovim obvladovanjem. Ob tem je spremljala tudi delovanje notranje revizije,

obravnavala njena poro??ila o opravljenih notranjerevizijskih pregledih, spremljala uresni??evanje

priporo??il ter obravnavala obdobna poro??ila o delu funkcije notranje revizije. Z vodjo notranje revizije

je sodelovala pri oblikovanju strategije funkcije notranje revizije ter s tem podprla Nadzorni svet pri

podaji pri??akovanj glede njenega nadaljnjega razvoja.

10

V okviru svojih pristojnosti se je revizijska komisija seznanila z rezultati obvezne revizije

ra??unovodskih izkazov, izjave o trajnostnosti, revizorjevim poro??ilom in pismom poslovodstvu ter

presojala neodvisnost in nepristranskost zunanjega revizorja. Revizor je poleg obvezne revizije

opravil tudi pregled skladnosti ra??unovodskih izkazov v elektronski obliki (ESEF) ter pregled poro??ila

o prejemkih organov vodenja in nadzora.

Revizijska komisija se je na podlagi obravnave revizorjevega poro??ila seznanila z ugotovitvami, da

je Letno poro??ilo dru??be Cinkarna Celje, d. d. za leto 2025 pripravljeno v skladu z zahtevami Zakona

o gospodarskih dru??bah in Mednarodnimi standardi ra??unovodskega poro??anja ter da ra??unovodski

izkazi v vseh pomembnih pogledih po??teno prikazujejo finan??ni polo??aj, poslovni izid in denarne

tokove dru??be. Na podlagi obravnave revizorjevega neodvisnega poro??ila o omejenem zagotovilu o

izjavi o trajnostnosti se je Revizijska komisija seznanila tudi z ugotovitvami, da je Izjava o

trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljena v skladu s 70 c. ??lenom in 70 ??. ??lenom Zakona

o gospodarskih dru??bah (ZGD-1) in da je trajnostnostno poro??ilo v skladu z zahtevami evropskih

standardov za trajnostno poro??anje (ESRS).

Na podlagi obravnave poro??il revizijske komisije je Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti preveril

Letno poro??ilo dru??be in predlog uporabe bilan??nega dobi??ka ter na podlagi vpogleda v relevantne

podlage in dodatna pojasnila ter na tej podlagi presodil njihovo skladnost z veljavnimi zakonskimi

zahtevami. Prav tako je preveril revizorjevo poro??ilo. Nadzorni svet po kon??ni obravnavi letnega

poro??ila nima pripomb.

Nadzorni svet je na redni seji dne 14. 4. 2026 potrdil Letno poro??ilo dru??be Cinkarna Celje, d. d., za

leto 2025.

Predsednik Nadzornega sveta

Toma?? Berlo??nik

11

1.4 Notranjerevizijsko poro??ilo

Storitve notranjega revidiranja izvaja Slu??ba za notranjo revizijo, ki je samostojna organizacijska enota,

funkcijsko odgovorna nadzornemu svetu, organizacijsko pa Upravi dru??be. Njena vloga, obseg dela,

vrste storitev ter pooblastilo so opredeljeni v Notranjerevizijski temeljni listini, ki je bila prenovljena ob

uvedbi Globalnih standardov notranjega revidiranja.

Namen notranje revizije je okrepiti sposobnost dru??be, za ustvarjanje, za????ito in ohranjanje vrednosti

s podajanjem neodvisnih, nepristranskih zagotovil. Z upo??tevanju strokovnih pravil in sistemati??nim

ocenjevanjem sistema notranjih kontrol pomaga dru??bi pri izbolj??evanju kontrolnih postopkov ter

procesov upravljanja in s tem pri doseganju njenih ciljev.

V letu 2025 je delo Slu??be za notranjo revizijo potekalo na podlagi odobrenega letnega na??rta.

Opravljenih je bilo sedem rednih notranjerevizijskih pregledov, pri ??emer je bil zadnji zaklju??en v

naslednjem letu. Zajeta so bila podro??ja znotraj proizvodnih poslovnih enot in procesi na ravni dru??be.

V skladu z na??rtom je bil v sodelovanju z zunanjim ve????akom opravljen pregled na podro??ju

pripravljenosti dru??be na skladnost z Zakonom o informacijski varnosti (ZInfV-1). Za prepoznane

mo??nosti izbolj??anja so bila podana priporo??ila, razvr????ena glede na stopnjo tveganja. Njihovo

uresni??evanje smo v nadaljevanju redno spremljali in preverjali. Informacije o uresni??evanju

notranjerevizijskih priporo??il so vklju??ene v redna obdobna poro??ila o delovanju slu??be, namenjena

Upravi, revizijski komisiji in Nadzornemu svetu.

Izbolj??ave so se uvajale tudi na podro??ju funkcije notranje revizije. Med pomembnej??imi je bila priprava

in sprejem strategije za obdobje 2026 - 2028, ki z opredeljeno vizijo, cilji, pobudami in klju??nimi

aktivnostmi usmerja delovanje funkcije notranje revizije in njeno nenehno izbolj??evanje. Podlago za

nadaljnji razvoj predstavljajo tudi aktivnosti iz programa zagotavljanja in izbolj??anja kakovosti, ki

vklju??uje notranje in zunanje presoje. V okviru notranjih aktivnosti je bila na za??etku leta 2025 izdelana

samoocenitev skladnosti z zahtevami Globalnih standardov notranjega revidiranja, v na??rt dela za leto

2026 pa je vklju??ena izvedba zunanje neodvisne presoje kakovosti.

Mag. Mateja Rupnik,

vodja Slu??be za notranjo revizijo

12

1.5 Izpostavljeni dogodki

Cinkarna Celje, d. d. v Antwerpnu za izbolj??anje pogojev za evropsko industrijo

Dru??ba se je februarja v Antwerpnu udele??ila dogodka s predsednico Evropske komisije. Na dogodku

se je zbranih 400 poslovnih voditeljev, med njimi tudi predsednik Uprave, Ale?? Skok, pogovarjalo s

predsednico Ursulo von der Leyen o takoj??njih ukrepih pred mar??evskim sre??anjem Evropskega

sveta. Osrednja to??ka dogodka je bil seveda t.i. Clean Industrial Deal, industrijski dogovor za

okrepitev konkuren??nosti EU in podporo razoglji??enju, posebej energetsko intenzivnih industriji. Cilj

je ustvariti konkuren??nej??o, trajnostno in odpornej??o evropsko industrijo.

Zaklju??en 17. nate??aj za osnovne in srednje ??ole

V okviru 17. nate??aja dru??be so mladi raziskovali, kako dru??ba na razli??ne na??ine zmanj??uje vpliv na

okolje in zvi??uje odgovornost do okolja, v katerem deluje. Sodelovalo je ve?? kot 430 u??encev in

dijakov iz 24 ??ol v regiji. V dru??bi smo vsako leto znova navdu??eni nad ??tevilnimi mladimi, ki

prepletajo ustvarjalnost in kemijo. U??enci in dijaki so izdelali ??tevilne dru??abne igre na temo

trajnostnih ukrepov. Zaklju??ne prireditve se je letos udele??ilo ve?? kot 100 sodelujo??ih na nate??aju.

Uspe??no izveden Dan odprtih vrat

V juniju smo v dru??bi na svojih lokacijah v Celju in Mozirju uspe??no izvedli Dan odprtih vrat. Dogodek

je ??tevilnim obiskovalcem omogo??il vpogled v ve?? kot 150-letno zgodovino dru??be, sodobno

tehnologijo, trajnostne prakse ter predvsem delo ljudi, ki vsakodnevno prispevajo k razvoju in

uspehu dru??be. Obiskovalci so si lahko ogledali sodobne proizvodne procese in spoznali na??a izjemna

prizadevanja na trajnostnem podro??ju, saj bomo v leto??njem letu skoraj 20 milijonov evrov investicij

v ve??ji meri namenili posodobitvi proizvodnje, trajnostnemu razvoju in razvoju kro??nega

gospodarstva. Dogodek je bil tako odli??na prilo??nost za dialog med dru??bo in lokalno skupnostjo, ki

je klju??nega pomena za nadaljnji skupni razvoj in uspeh.

Uspe??no izvedena vaja za????ite in re??evanja v sklopu regijske vaje

V maju je bila v dru??bi izvedena zahtevna vaja za????ite in re??evanja, ki je potekala v okviru regijske

vaje 'Potres v Zahodno ??tajerski regiji'. Gasilci dru??be so z enotami za????ite in re??evanja izvajali

postopke PIRS (prepoznati, izolirati, re??iti, sanirati). Namen tak??nih vaj je preveriti hitro odzivnost,

usklajeno delovanje in u??inkovito komunikacijo med vsemi sodelujo??imi. Na vaji je sodelovalo 100

pripadnikov iz enot Gasilske enote dru??be, Poklicne gasilske enote Celje, Enote za Radiolo??ko,

kemijsko in biolo??ko za????ito, Nujne medicinske pomo??i, PGD Slovenske Konjice, PGD ??tore in PGD

Roga??ka Slatina. Vaja je potrdila visoko stopnjo strokovne usposobljenosti vseh sodelujo??ih enot ter

dobro sodelovanje s slu??bami za????ite in re??evanja, kar je klju??no za zmanj??anje posledic nesre?? v

kemi??nih obratih.

Na sejmu Abrafati v Braziliji

Na leto??njem sejmu Abrafati Show v S??o Paulu v Braziliji smo se prvi?? predstavili kot razstavljavci.

To predstavlja pomemben strate??ki korak za vstop dru??be na ju??noameri??ki trg. Sejem Abrafati velja

za osrednji dogodek barvne in premazne industrije v Latinski Ameriki in zdru??uje vodilne proizvajalce

surovin, strokovnjake, raziskovalce in distributerje. Z udele??bo na sejmu smo strokovni javnosti

predstavili na?? najpomembnej??i proizvod, titanov dioksid (TiO???). Pomembno smo poudarili njegov

klju??ni pomen v industriji premazov, barv in drugih materialih, kjer so kakovost, stabilnost in

trajnostni vidiki vse bolj v ospredju. Sejem je zaznamovala pestra kombinacija predstavitve

tehnolo??kih re??itev ter strokovnih vsebin v okviru spremljevalnega kongresa. Prisotnost na sejmu

Abrafati Show je tako okrepila na??o prepoznavnost, potrdila pomembnost TiO??? na globalnem trgu in

nam omogo??ila, da z neposrednim stikom samozavestneje gradimo na?? polo??aj v Latinski Ameriki.

13

Zlato priznanje EcoVadis za trajnostno poslovanje

V avgustu smo prejeli presti??no zlato medaljo v okviru ocenjevanja EcoVadis, s ??imer se je na??a

dru??ba uvrstila med najbolj??ih 5 % globalno ocenjenih podjetij na podro??ju trajnostnega poslovanja.

Metodologija temelji na mednarodnih trajnostnih standardih in upo??teva ve?? kot 200 nabavnih

kategorij in ve?? kot 175 dr??av. Ocena EcoVadis temelji na 21 kazalnikih na ??tirih podro??jih: okoljski

vpliv, poslovna etika, spo??tovanje delovnih in ??lovekovih pravic ter trajnostna nabava. Pomen

presti??ne nagrade EcoVadis je najbolj zaupanja vreden globalni ocenjevalec trajnosti podjetij. Od

leta 2007 je bilo v ocenjevanje odgovornega delovanja na prej omenjenih podro??jih vklju??enih ??e

ve?? kot 150.000 podjetij v svetovnih dobavnih verigah. Priznanja EcoVadis ne nagrajujejo le

kratkoro??nih dose??kov, temve?? dolgoro??ne in celostne trajnostne strategije, podprte s

transparentnim poro??anjem in nenehnimi izbolj??avami.

Cinkarna Celje, d. d., med elitnimi 1,5 % podjetij v Sloveniji ??e 8. leto zapored

??e osmi?? zapored smo prejemniki certifikata Platinaste bonitetne odli??nosti AAA. Ta najvi??ja

bonitetna ocena potrjuje, da se na??e podjetje uvr????a med zgornjih 1,5 % najbolj zanesljivih,

kredibilnih in finan??no stabilnih podjetij v Sloveniji. Dolgotrajno ohranjanje platinaste odli??nosti ka??e

na na??e dosledno izpolnjevanje najvi??jih standardov in je priznanje, ki ga prejmejo le podjetja z

dolgoletno nadpovpre??no bonitetno oceno. Pomeni dodatno zagotovilo na??im kupcem, partnerjem in

zaposlenim, da poslujemo uspe??no, odgovorno in s pogledom v prihodnost. Podjetja s platinasto

bonitetno odli??nostjo poslujejo izjemno ter izpolnjujejo stroga merila za doseganje nizke verjetnosti

za nastanek negativnih dogodkov v prihodnjih dvanajstih mesecih.

Odlo??itev Evropskega sodi????a, ki razveljavlja klasifikacijo TiO

2

kot nevarne snovi

V dru??bi smo v poletnih dneh prejeli odlo??itev Evropskega sodi????a, ki je pritrdilo Zdru??enju

proizvajalcev titanovega dioksida (TDMA - The Titanium Dioxide Manufacturers Association) ter

razveljavilo uvrstitev dolo??enih oblik TiO

2

s seznama nevarnih snovi.Odlo??itev prito??benega sodi????a

je dokon??na.

Ta sodba pomeni, da bo TiO

2

po zaklju??ku regulativnega postopka odstranjen s seznama nevarnih

snovi v EU. V dru??bi pozdravljamo to odlo??itev, ki temelji na obse??nih znanstvenih dokazih. Ti

nedvomno potrjujejo, da je uporaba TiO

2

varna za ljudi.

Sodba Evropskega sodi????a bo tako poenostavila regulativne zahteve ter omogo??ila stabilnej??e

regulatorno okolje industriji. Le stabilno regulatorno okolje namre?? ustvarja dobre pogoje za dobro

poslovno na??rtovanje, odprtost za razvoj ter inovacije.

Sodelovanje z regulatorji ob hkratni podpori znanstvenim raziskavam pa ostaja med na??imi

prednostnimi nalogami. Le s skupnimi prizadevanji za varno, odgovorno in u??inkovito rabo surovin,

kot je TiO

2

, ki je klju??na za ??tevilne industrije, lahko zagotovimo trajnostni razvoj ter hkrati razvijamo

konkuren??nost in inovativnost evropske industrije.

Dru??ba ostaja zavezana tako k spo??tovanju najvi??jih okoljskih in varnostnih standardov kot k

celovitemu trajnostnemu razvoju. Tak??ne na znanosti temelje??e odlo??itve pa postavljajo dodaten

temelj za dolgoro??no stabilnej??o in odgovorno prihodnost.

Najavljen ??e 18. nate??aj za osnovne in srednje ??ole

Na nate??aju za ??olsko leto 2025/2026 i????emo junaka ali junakinjo, ki s ??isto energijo, reciklirano

mo??jo in domi??ljijo varuje na?? planet, ljudi in podjetja ter kako superjunak / superjunakinja ??e danes

pomaga dru??bi in okolju. Tokratni nate??aj ponuja obilo kreativnih mo??nosti za izra??anje, saj lahko

otroci in mladi izbirajo med likovno ali literarno kategorijo.

14

Mo?? skupnosti. Dru??bena odgovornost in podpora lokalni skupnosti.

Verjamemo, da je trajnostni uspeh tesno povezan z dru??beno odgovornostjo in aktivno podporo

okolju, v katerem delujemo. Sponzorstva, donacije ter partnerstva z lokalnimi organizacijami in

dru??tvi so klju??ni del na??e strategije dru??bene odgovornosti. Zavedamo se, da lahko s skupnimi

mo??mi soustvarjamo bolj??e pogoje za ??port, kulturo, izobra??evanje ter druge pobude v na??i

skupnosti. Ponosni smo na ??tevilna sodelovanja, ki prispevajo k razvoju talentov, krepitvi dru??benih

vezi in trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. ??tevilna tak??na partnerstva krepijo prepoznavnost

ob??in in regije, kjer delujemo ter potrjujejo, da zdru??ene mo??i podjetja in lokalnega okolja ustvarjajo

zgodbo, ki odmevajo po Sloveniji in ??ir??e.

Cinkarna Celje, d. d. z novo delavsko direktorico

V novembru je Nadzorni svet podjetja na predlog Sveta delavcev za ??lanico Uprave - delavsko

direktorico imenoval dr. Niko Veronovski. Nova ??lanica Uprave - delavska direktorica, dr. Nika

Veronovski, je v dru??bi zaposlena ve?? kot 15 let. Je doktorica znanosti s podro??ja tehni??kega varstva

okolja. Kot strokovnjakinja ima dolgoletne izku??nje s podro??ja povr??inskih modifikacij, razvoja in

karakterizacije novih materialov ter njihove uporabe. Pri svojem delu se posve??a tudi optimizaciji

proizvodnih procesov in izbolj??evanju kon??nih lastnosti pigmenta titanovega dioksida (TiO???), ki je

glavni proizvod podjetja. Dr. Nika Veronovski je nasledila Filipa Ko??elnika, ki ostaja del dru??be in bo

izku??nje usmerjal v odnose z vlagatelji ter nadaljnjo krepitev zaupanja z dele??niki.

Krepitev dialoga z lokalno skupnostjo. Uspe??no izpeljan Dru??beni sosvet.

V decembru smo izvedli sejo Dru??benega sosveta, novega posvetovalnega telesa za konstruktivnej??i

dialog z lokalno skupnostjo. Dru??beni sosvet je bil ustanovljen v za??etku leta 2025, njegovo delovanje

pa se je za??elo jeseni 2025 z uvodnim usklajevalnim sre??anjem, kjer so bili postavljeni temelji za

sodelovanje. Glavni namen ustanovitve in delovanja dru??benega sosveta je omogo??iti redni dialog s

klju??nimi dele??niki iz Mestne ob??ine Celje ter ob??in ??tore in ??entjur, s ciljem spodbujanja sobivanja

gospodarstva z lokalnimi skupnostmi, vzajemnega razumevanja ter ustvarjanja dodane vrednosti z

iskanjem izvedljivih re??itev za izbolj??anje kakovosti bivanja v okolju. ??lani sosveta so se seznanili z

aktivnostmi dru??be, njenimi na??rti in strategijo trajnostnega razvoja dru??be. Dru??ba je transparentno

predstavila vse trajnostne ukrepe, zmanj??evanje vplivov na okolje, investicije v lokalno okolje,

podporo mladim in ??portnim ter dru??beno odgovornim projektom. Poseben poudarek pa je bil tudi

na dosedanjih aktivnostih, povezanih s sodelovanjem in komunikacijo z lokalnimi skupnostmi. Seje

in aktivnosti dru??benega sosveta predstavljajo pomemben korak k transparentnej??emu dialogu s

prebivalci. Tak??na oblika dialoga omogo??a neposreden vpogled v delovanje podjetja in prispeva k

trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. ??lani sosveta so poudarili pozitiven napredek podjetja na

podro??ju trajnosti, sodelovanja z lokalno skupnostjo in dru??bene odgovornosti. Dru??beni sosvet bo

tudi v prihodnje prostor rednega in odprtega dialoga, namenjenega krepitvi sodelovanja ter

skupnemu iskanju re??itev za trajnostni razvoj, hkrati pa bo zagotavljal dolgoro??en in strukturiran

dialog z lokalnimi skupnostmi ter krepil medsebojno zaupanje in razumevanje.

15

1.6 Predstavitev podjetja

Dru??ba s svojo 150-letno tradicijo neprekinjenega delovanja sodi med najbolj trdo??iva podjetja

slovenskega gospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujo??a dejavnost podjetja

metalurgija, z zagonom proizvodnje pigmenta titanovega dioksida leta 1973 in njeno poznej??o

??iritvijo pa se dru??ba uvr????a med podjetja kemijsko predelovalne panoge.

Tabela 2: Osnovni identifikacijski podatki dru??be

Dru??ba

Cinkarna, kemi??na industrija Celje, d. d.

Skraj??ano ime

Cinkarna Celje, d. d.

Sede??

Kidri??eva ulica 26, 3000 Celje, Slovenija

Telefon ??? centrala

03 427 60 00

E-naslov

info@cinkarna.si

Spletna stran

www.cinkarna.si

Odgovorna oseba

Ale?? Skok, predsednik Uprave

Dislocirana poslovna enota

Kemija Mozirje

Sede??

Ljubija 11, 3330 Mozirje

Telefon

Lastni??tvo

03 837 09 00

Prikazano v ra??unovodskem poro??ilu

1.6.1 Organizacijska struktura

Organizacijska struktura zajema Upravo dru??be, pet poslovnih enot in deset strokovnih slu??b. Z

za??etkom leta 2025 sta se Slu??ba za varstvo okolja in Slu??ba za varnost in zdravje pri delu zdru??ili

v Slu??bo za varnost, zdravje in okolje.

16

2 Upravljanje podjetja

2.1 Izjava o upravljanju dru??be

G1-1: 7

Dru??ba je organizirana kot delni??ka dru??ba s sede??em v Celju. Dru??ba ima dvotirni sistem vodenja

??? z Upravo dru??be in Nadzornim svetom. Dru??bo vodi Uprava v dobro dru??be, samostojno in na

lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja dru??bo ter je odgovorna skup????ini in Nadzornemu

svetu.

G1-1: 7-8

Podatke o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij predstavljamo v

poglavju [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov.

G1???2:12, 13, 14

Dru??ba pri svojem poslovanju uporablja Slovenski kodeks upravljanja javnih delni??kih dru??b, ki sta

ga v decembru 2021 sprejela Ljubljanska borza in Zdru??enje nadzornikov Slovenije. V skladu s

poslovno odlo??itvijo Uprave dru??be, dru??ba upo??teva Kodeks z izjemo pojasnjenih odstopanj. Zaradi

specifik upravljanja konkretne dru??be se na podro??jih, ki odstopajo od kodeksa, dosledno upo??teva

zakonska podlaga (ZGD-1, ZTFI-1, Uredba o zlorabi trga (MAR), itd.). V nadaljevanju podajamo

pregled in pojasnila odstopanj od posameznih dolo??il Kodeksa.

G1???1:9

To??ka 5.6 ??? Skladnost sestavin izjave o upravljanju z dolo??ili ZGD-1 je preveril zunanji revizor v

okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti ni bila opravljena.

G1-1:10

To??ka 6 ??? Nadzorni svet je v sodelovanju z Upravo dru??be oblikoval Politiko prejemkov organov

vodenja in nadzora v skladu z relevantno zakonodajo in priporo??ili dobre prakse na tem podro??ju ter

jo podal skup????ini v odobritev. Skup????ina je dokument potrdila.

G1-1:11

To??ka 10.1 ??? Dru??ba ima koncentrirano lastni??tvo, kjer imata dva najve??ja delni??arja ve?? kot 20 %

glasovalnih pravic. Prav tako je ve??inski del delni??arjev iz Slovenije.

G1???1:9???10

To??ka 16 ??? V obdobju poro??anja Nadzorni svet in Revizijska komisija Nadzornega sveta nista izvedla

formalnega vrednotenja svojega dela. Leto 2025 je bilo prvo celotno leto delovanja Nadzornega sveta

v sestavi po zadnji spremembi ??lanov, zato je bilo formalno vrednotenje na??rtovano za naslednje

poro??evalsko obdobje. Nadzorni svet in Revizijska komisija na??rtujeta, da bo vrednotenje dela

izvedeno v letu 2026, pri ??emer bosta upo??tevala veljavna priporo??ila in ustrezno metodologijo za

vrednotenje u??inkovitosti nadzornih svetov..

G1???6:31-32

To??ka 26 ??? Dru??ba ??e nima vnaprej vzpostavljenih postopkov glede poslov s povezanimi osebami za

presojo, ali je v ospredju posel, ki bo opravljen v okviru rednega opravljanja dejavnosti dru??be in

pod tr??no obi??ajnimi pogoji. Dru??ba sicer v obdobju poro??anja ne bele??i primerov sklepanja poslov s

povezanimi osebami, vendar pa ima seznam povezanih oseb.

G1???2:15

To??ka 30 ??? Dru??ba nima opredeljene strategije komuniciranja dru??be kot sestavnega dela Politike

upravljanja. Za komuniciranje dru??be oziroma transparentnost poslovanja skrbijo Uprava dru??be in

strokovne slu??be. Javne objave (SEOnet in spletne strani dru??be) so v skladu z zakonskimi zahtevami

in vsebujejo informacije, ki omogo??ajo vlagatelju vrednostnih papirjev presojo polo??aja in oceno

vplivanja poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja.

Politika raznolikosti je javno dostopna na spletni strani in je predstavljena v poglavju G1 v Izjavi o

trajnosti, kot tudi drugi kodeksi in politike, ki jih dru??ba pri svojem delovanju upo??teva.

17

Za obvladovanje tveganj, ki vplivajo na uspe??nost doseganja ciljev je vzpostavljen sistem operativnih

in nadzornih notranjih kontrol na vseh ravneh in podro??jih poslovanja. To so cilji:

??? u??inkovitosti in uspe??nosti poslovanja,

??? zanesljivosti ra??unovodskega poro??anja,

??? skladnosti z zakonskimi in internimi predpisi.

Kontrolne aktivnosti in odgovorni nosilci so zapisani v internih aktih (opis delovnih mest, pooblastila,

organizacijski predpisi, pravilniki, poslovniki).

V podjetju zagotavljamo:

??? ra??unovodski nadzor, ki obsega presojanje pravilnosti ra??unovodskih podatkov in

odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti. Izvajanje je v pristojnosti Ra??unovodske slu??be in

Finan??ne slu??be;

??? preverjanje zanesljivosti obra??unskih podatkov, ki se izvaja s popisom sredstev in dolgov

(inventuro). Popis izvaja stalna popisna komisija v skladu z letnim terminskim na??rtom

popisov. Za posamezne vrste popisov ali izredne popise lahko Uprava dru??be imenuje tudi

posebne popisne komisije;

??? presojanje odmikov uresni??enih velikosti od na??rtovanih, ki lahko poka??ejo pomanjkljivosti

pri izvajanju, prav tako pri na??rtovanju ciljev. Aktivnosti se izvajajo v okviru Ra??unovodske

slu??be;

??? notranji nadzor nad izvajanjem predpisanih postopkov s podro??ja nabave, skladi????enja in

porabe materiala ter s podro??ja proizvodnje, skladi????enja in prodaje proizvodov (nadzor

uporabe in odobritve predpisane dokumentacije, analiziranje morebitnih odstopanj in

predlaganje ukrepov). Aktivnosti se izvajajo v okviru Ra??unovodske slu??be in vodstva

podjetja;

??? notranje nadzore v ra??unalni??ko podprtem informacijskem sistemu, ki se nana??ajo na

vodenje, infrastrukturo, varovanje, nakupovanje, razvijanje in vzdr??evanje programske

podpore, zagotavlja Slu??ba informatike. Za popolnost in to??nost zajemanja in obdelovanja

podatkov skrbijo kontrole v posameznih aplikacijah oziroma kontrole pri uporabnikih

programskih re??itev;

??? sistem notranjih kontrol se dopolnjuje tudi s sistemom izvajanja presoj po pridobljenih

standardih ISO;

??? notranjo presojo delovanja procesov, ki jo izvajajo za to usposobljeni notranji presojevalci,

da preverijo, ali se dejavnosti izvajajo v skladu z zahtevami sistemov vodenja in ali je uveden

sistem vodenja ustrezen ter u??inkovit za doseganje zastavljenih ciljev. Zunanje presoje izvaja

izbrana certifikacijska hi??a;

??? revidiranje letnih ra??unovodskih izkazov, ki ga izvaja zunanja revizijska hi??a,

??? enkrat letno preverjanje delovanja operativnih in nadzornih notranjih kontrol na podlagi

sklepa Uprave dru??be. Uprava s sklepom opredeli odgovornega izvajalca, podro??ja nadzora

in terminski na??rt izvedbe nadzora.

Slu??bo za notranjo revizijo smo vzpostavili v letu 2016. Na podlagi sprejete temeljne listine,

metodologije dela, strokovnih pravil in letnega na??rta dela deluje od leta 2017. Njen namen je v

okviru opravljanja notranjerevizijskih poslov preveriti in presoditi primernost in u??inkovitost sistema

notranjih kontrol pri uresni??evanju pomembnih ciljev dru??be.

Odstopanja, ki so ugotovljena v posameznih oblikah notranjih kontrol, analizirajo odgovorne osebe

in vodstvo podjetja ter na tej osnovi spro??ajo ukrepe za odpravo oziroma prepre??evanje vzrokov za

nastanek tveganj, ki so ali bi lahko povzro??ila odstopanja od zastavljenih pravil in ciljev podjetja.

Obvladovanje tveganj je podrobneje predstavljeno v naslednjem poglavju.

18

2.2 Obvladovanje tveganj

Proces upravljanja tveganj je klju??ni proces in temelj Integriranega sistema vodenja (ISV).

Obvladovanje tveganj v dru??bi poteka sistemati??no v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov,

tveganj in prilo??nosti, ki dolo??a organizacijo, odgovornosti, metodologijo ter na??in izvajanja in

spremljanja ukrepov.

Sistem upravljanja s tveganji vklju??uje prepoznavanje tveganj, oceno in razvrstitev tveganj,

izvajanje ukrepov, nadzor in poro??anje. Na podlagi monitoringa in analiz zunanjega in notranjega

okolja dobimo vhodne podatke za opredelitev klju??nih tveganj in prilo??nosti, kar je klju??nega pomena

za na??e operativno, takti??no in strate??ko na??rtovanje, skladno s cilji trajnostnega razvoja.

V lu??i poro??anja v skladu s CSRD smo na??emu dosedanjemu na??inu obravnavanja tveganj dodali

oceno trajnostnih vplivov s tveganji in prilo??nostmi, ki izhajajo iz njih. Na??in ocenjevanja trajnostnih

vplivov, tveganj in prilo??nosti smo prepoznali skozi proces ocene dvojne pomembnosti (DMA).

Ob koncu leta 2024 smo po vzoru Evropskih standardov poro??anja, kjer je prepoznavanje vplivov

usmerjeno v vnaprej opredeljene trajnostne teme, podteme in podpodteme ta na??in implementirali

tudi na podro??je ocenjevanja tveganj.

Na Odboru za upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti smo opredelili pomembna podro??ja finan??nih

u??inkov na podjetje, ki jih nedvoumno opi??emo s temami, podtemami in tudi podpodtemami. Hkrati

s temi spremembami smo izvedli ve??jo spremembo pri ocenjevanju tveganj na podro??ju predmetov

dela, kjer pri oceni tveganja vrednotimo skupino klju??nih surovin in energentov.

Nivoji upravljanja posameznih tveganj, prilo??nosti ostajajo enaki in so odvisni od stopnje finan??nega

u??inka na podjetje.

Vplive, tveganja in prilo??nosti obvladujemo z izvedbenimi cilji ali nalogami, izvajanje katerih sledimo

s poro??ili in/ali zapisniki. Vplive, tveganja in prilo??nosti spremljamo kontinuirno, skrbni pregled pa v

okviru Odbora izvajamo enkrat na kvartal. Sledi poro??anje na ??ir??em strokovnem kolegiju Uprave.

O klju??nih vplivih, tveganjih in prilo??nostih kvartalno seznanjamo Upravo in Nadzorni svet.

O tveganjih delovanja podjetja in njihovem obvladovanju komuniciramo tudi z zunanjo javnostjo, in

sicer v medletnih in letnih poro??ilih, t.j. na tri mesece. Poro??ila so javno objavljena na portalu SEO-

net in na spletni strani podjetja www.cinkarna.si.

Pregled klju??nih tveganj ??? preostalo tveganje v nadaljevanju je aktualiziran in opredeljen na stanje

in pri??akovanja na prese??ni datum poro??anja.

19

Slika 1: Shematski prikaz procesa upravljanja in identifikacije VTP

Klju??na preostala tveganja smo prepoznali na naslednjih podro??jih:

1. Predmeti dela

2. Digitalna transformacija

3. Kadrovski viri

4. Celokupna u??inkovitost opreme (OEE)

5. Proizvodi

6. Vodni viri

7. Varnost

8. Zakonodajna skladnost

9. Finan??na tveganja

1 Predmeti dela

Na podro??ju nabave surovin se sre??ujemo s tremi vrstami tveganj. Izpad proizvodnje in posledi??no

na??rtovanih prihodkov lahko povzro??i izpad dobave predmetov dela pri strate??kih dobaviteljih, prav

tako pa tudi nepredvidena podalj??anja dobavnih rokov v celotni dobavni verigi. Tveganje predstavlja

tudi porast cen v primerih, ko povpra??evanje prese??e ponudbo.

20

Skrbimo za pravo??asno na??rtovanje potreb in naro??anje surovin, upo??tevamo izkustvene ??asovne

rezerve in po potrebi pove??ujemo minimalne zaloge. Za vse strate??ke surovine neprestano

posodabljamo poslovni primer in kontrolno listo glede na spremembe na trgu, cene surovin, poslovne

potrebe podjetja in druge zunanje dejavnike.

I????emo, testiramo in uvajamo nove vire surovin v proizvodnjo. Alternativne vire surovin tudi

vrednotimo v smislu izdelave katalogov verificiranih alternativnih surovin in dobaviteljev. Ciljno

usmerjeno gradimo dolgoro??ne in stabilne partnerske odnose. Vzdr??ujemo redne stike tudi z

dobavitelji, s katerimi operativno ne poslujemo, vendarle pa predstavljajo kakovostno potencialno

alternativo.

Tveganja obvladujemo z uporabo ustrezne za????ite s pogodbo.

V zadnjem obdobju so se hkrati z zmanj??anjem koli??in teko??ega ??vepla na trgu izrazito povi??ale cene

tako teko??ega kot trdnega ??vepla. Cenovno in koli??insko tveganje v okviru mo??nost obvladujemo s

??irjenjem kroga dobaviteljev.

2 Digitalna transformacija

Z digitalizacijo lahko zmanj??ujemo tveganja za izgubo koli??inske proizvodnje, prevelike stro??ke

vzdr??evanja, napak pri ro??nem vpisovanju podatkov, zmanj??ujemo stro??ke za administrativna dela,

bolje obvladujemo varnostna tveganja.

V podjetju to tveganje zmanj??ujemo z izvajanjem ve?? izvedbenih ciljev, ki pove??ujejo stopnjo

digitalizacije in informatizirajo ter poenostavljajo poslovne procese (nadgradnja modulov v poslovni

analitiki Power BI in v Moja Cinkarna, dokumentni sistem, migracija programov Oracle Forms,

vpeljava sistema mSign, AI agent za prenos znanja, posodobitev vzdr??evalskega informacijskega

sistema in proizvodnega informacijskega sistema Spekter).

V tem tveganju kot podtemo obravnavamo tudi avtomatizacijo in kibernetsko varnost, ki se nana??ajo

na morebitne motnje v delovanju informacijskih sistemov, nepoobla????en dostop do podatkov, izgube

ali razkritja zaupnih informacij, kibernetskih napadov ter nedelovanja ali napa??nega delovanja

avtomatiziranih procesov, kar bi lahko negativno vplivalo na neprekinjenost poslovanja, varnost

podatkov, finan??ne rezultate, skladnost z zakonodajo ter ugled dru??be. Tveganje zmanj??ujemo z

virtualnim rezervnim okoljem, vpeljavo varnostnih orodij in rednim posodabljanjem kriti??ne strojne

in programske opreme.

3 Kadrovski viri

Podjetje se soo??a na eni strani z valom upokojevanja in na drugi s pomanjkanjem kakovostnega

kadra na trgu delovne sile. Dodatno tvegaje predstavlja odstotek bolni??kih odsotnosti.

Ob velikem ??tevilu upokojevanj predstavlja tveganje zagotavljanje ustreznih nasledstev in

neustrezne kompetence novo zaposlenih, saj se za pridobivanje le-teh potrebuje ve?? ??asa.

Vzpostavili smo sistem kadrovanja, v katerem sta za vsako delovno mesto predpisana program

usposabljanja in mentor.

Popisujemo vsa specifi??na in splo??na znanja v podjetju, prenavljamo sistem vklju??evanja novo

zaposlenih in preverjanje obstoje??ih znanj za zaposlene.

21

Izdelali in potrdili smo nov kompeten??ni model. V njem smo natan??no popisali potrebne kompetence

za vsa delovna mesta. Na osnovi tega izvajamo sistemati??no izobra??evanje s pomo??jo Akademije

vodenja za raven B-1 in za vse zaposlene s pomo??jo izobra??evalne platforme Smart Arena.

Izvajamo ??irok projekt Prenos znanja v klju??ni proizvodnji titanovega dioksida.

Popisali smo klju??na delovna mesta v podjetju, opredelili mo??ne naslednike ter opredelili ??as do

potrebnega nadomestila in potrebne dodatne kompetence.

Za najperspektivnej??e kandidate izvajamo razvojni vodstveni program Akademija vodenja ter

individualne coachinge.

Pri iskanju novih zaposlenih poleg klasi??nih na??inov iskanja kadrov uporabljamo re??itve rekrutiranja

po dru??benih omre??jih. Pove??ali smo sodelovanje z agencijami za posredovanje delovne sile ter za

posamezne primere sklepali pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev.

Razpisujemo kadrovske ??tipendije. Aktivno se udele??ujemo kariernih sejmov. Poglobili smo

sodelovanje s srednjimi ??olami. Dijakom in ??tudentom omogo??amo opravljanje obvezne prakse in

??tudentskega dela. V dru??bi ??tudentom omogo??amo opravljanje diplomskih in magistrskih ter

doktorskih nalog v podjetju.

Kontinuirano izvajamo organizacijske spremembe in se agilno prilagajamo novim okoli????inam.

Z uvajanjem timskega re??evanja nalog in komuniciranjem z zaposlenimi posku??amo pove??evati

zavzetost zaposlenih. Sistemati??no obravnavamo podro??je varnosti na dnevnih sestankih in

odpravljamo vzroke za nastanek po??kodb. V okviru mo??nosti zagotavljamo polivalentnost zaposlenih.

4 Celokupna u??inkovitost opreme (OEE)

V podjetju letne in strate??ke na??rte pripravljamo temelje?? na doseganju maksimalne izkori????enosti

naprav. Okvare in nena??rtovanivzdr??evalski posegi ter omejene skladi????ne kapacitete predstavljajo

tveganje za nedoseganje ??elenega cilja.

Tveganje v proizvodnji titanovega dioksida na procesu ??i????enja dimnih plinov smo ob??utno zmanj??ali

z uspe??nim zagonom ??etrtega elektrofiltra. Temu je ob koncu leta sledila obnova enega starega

elektrofiltra, na za??etku prihodnjega leta bo izvedena ??e zamenjava drugega. Med letom smo se

spoprijemali z zmanj??ano celokupno u??inkovitostjo opreme na podro??ju vakuumskega hlajenja,

kalcinacije in pranja gela. Tveganje smo obvladovali z izvedbo analize vzrokov, sistemskim pristopom

za re??evanje in uvedbo preventivnega vzdr??evanja oziroma sistemati??nega spremljanja stanja

kriti??nih mest.

V PE Kemija Celje tveganje predstavlja mo??nost okvare ob visoki zasedenosti proizvodne linije.

Tveganje smo obvladovali s posli, ki zahtevajo manj??o obremenitev linije, s pakiranjem v ve??jo

embala??o in pakiranjem pri podizvajalcih.

V PE Polimeri je tveganje za razpolo??ljivost predstavljala naprava za peskanje, ki smo jo v letu 2025

uspe??no zamenjali.

V PE Kemija Mozirje smo tveganje izpada proizvodnje zaradi okvare delovnih sredstev uspe??no

obvladovali z raz??irjenim preventivnim vzdr??evanjem in zagotavljanjem zaloge pomembnej??ih

rezervnih delov.

22

5 Proizvodi

Tako na podro??ju titanovega dioksida kot na podro??ju masterbatchev se zaradi poslab??anega

ekonomskega stanja v Evropi in vdora cenenih kitajskih vrst pigmenta, po uvedbi carin pa tudi

masterbatchev, opazno spreminja obseg prodaje na na??ih tradicionalnih trgih. Kot ukrep za

obvladovanje pove??ujemo prodajo pigmenta na skandinavske trge, ??irimo prodajno mre??o v ZDA in

raziskujemo pogoje za ??iritev na indijski in brazilski trg. Na podro??ju masterbatchev pa pove??ujemo

prodajo v segmentu zahtevnej??ih aplikacij.

Izvajamo tudi optimizacijo stro??kov.

6 Vodni viri

To je tveganje, povezano s podnebnimi spremembami, ki lahko povzro??i negativni vpliv na poslovanje

podjetja zaradi omejitev pri dobavi vode v su??nih obdobjih.

Podjetje kot pomembno tveganje zaradi su??e in hkrati prilo??nost za sledenje trajnostnim na??elom

poslovanja prepoznava v mo??nem pomanjkanju vode za napajanje proizvodnje titanovega dioksida.

Kot najbolj primerna, predvsem pa trajnostno naravnana, se je izkazala re??itev uporabe odpadne

vode iz Komunalne ??istilne naprave Celje (K??N). Ta vir je koli??insko trajno zadosten, potrebuje pa

dodatno ??i????enje. Ob njegovi uporabi se posledi??no izbolj??ata tako biolo??ko kot hidromorfolo??ko

stanje vodotoka.

Pilotni poskusi z eno vrste tehnologije na lokaciji K??N so zaklju??eni in predstavljajo podlago za

na??rtovanje opreme, v letu 2026 pa bomo pilotno testirali ??e alternativno tehnologijo. V sodelovanju

z Mestno ob??ino Celje je v teku postopek priprave OPPN za vgradnjo cevovoda. So??asno izdelujemo

tudi projektno dokumentacijo za gradnjo cevovoda.

Z razli??nimi ukrepi smo delno ??e pove??ali uporabo notranjih reciklov vode ter zagotovili mo??nost

kratkotrajnega zasilnega napajanja, kar prepre??uje potrebo po ustavitvi proizvodnje.

7 Varnost

Mo??ne padavine (poplave, plazovi) ali potres predstavljajo tveganje negativnega vpliva na poslovanje

podjetja zaradi po??kodb na pregradnih telesih, ki bi se lahko pokazale v delni poru??itvi in posledi??nem

poplavnem valu.

Redno poteka tehni??no opazovanje in izvajanje monitoringa na podro??ju visokih nasutih pregrad

(Bukov??lak in Za Travnikom).

Na osnovi rezultatov opazovanja izvajamo sistemati??ne in dolgoro??ne vzdr??evalne ukrepe za

zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles oz. po potrebi izvajamo ukrepe za odpravo posledic zaradi

neugodnih vremenskih razmer. Ena tak??nih je tudi spro??itev plazu po mo??nih avgustovskih padavinah

leta 2023 na spodnjem zahodnem delu visoke nasute pregrade Za Travnik. Plaz nadziramo z

meritvami. Izvedli smo nujni sanacijski poseg, ki mu bo sledila tudi celovita sanacija, za kar je

oblikovana okoljska rezervacija. Predpogoj za izvedbo sanacije je bila premestitev kablovoda, ki smo

jo v letu 2025 uspe??no izvedli.

Dogodek v obliki industrijske nesre??e predstavlja potencialno tveganje za negativni vpliv na

poslovanje podjetja. Ob koncu leta se je na na??em obmo??ju pri razkladanju rude pripetila ??elezni??ka

nesre??a, ki pa zaradi ustrezne organizacije dela ni povzro??ila izpada proizvodnje in negativnih vplivov

na okolje.

23

Tveganje obvladujemo s sistemati??nim vrednotenjem vplivov na okolje in zaposlene, periodi??nimi

ocenami po??arne ogro??enosti in s sistematiziranjem delovnih mest glede na oceno tveganj.

Na podro??ju omejevanja vplivov na okolje smo sistemati??no uvedli evropske okoljevarstvene

standarde z uveljavljanjem na??el Programa odgovornega ravnanja in harmonizirali svoje delovanje

z zahtevami direktive IED in SEVESO.

Izvajamo notranje presoje ustreznosti izvajanja ukrepov, zahtevanih v dovoljenju SEVESO, in

odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti.

Na podro??ju po??arne varnosti imamo organizirano lastno gasilsko enoto, prav tako je podjetje

ustrezno po??arno zavarovano.

Na podro??ju delovnih nesre?? je organizirana strokovna slu??ba, ki skrbi za nadzor spo??tovanja pravil

in ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Izvajamo redna usposabljanja in izobra??evanja zaposlenih.

Podjetje je zavarovano za od??kodninsko odgovornost.

Z zunanjimi izvajalci sklepamo pisne sporazume in jih izobra??ujemo. Anga??irali smo stalnega

koordinatorja za varno in zdravo delo. Uvedli smo navodila za delo za izvajanje vzdr??evalnih posegov

v smislu po??arne preventive, prepre??evanja nesre?? in izbolj??anja ??isto??e v delovnem okolju.

8 Zakonodajna skladnost

Podjetje odpadno rde??o sadro iz proizvodnje titanovega dioksida zapolnjuje v napravo za

odstranjevanje odpadkov Za Travnik. Obstoje??i zazidalni na??rt (ZN) in gradbeno dovoljenje

omogo??ata zapolnjevanje do kote 300 m nm, ki bo po zadnjih projekcijah dose??ena v 5 - 6 letih.

Zaradi novo nastalih okoli????in in spoznanj med zapolnjevanjem izvedba, kot je bila zami??ljena s

projektom, v dolo??enih delih ni mo??na oziroma bi lahko vodila v poru??itev na??rtovanih objektov.

Drug negativni trenutek je tudi na??rtovano neustrezno odvodnjavanje, ki bi vodilo do ponovnega

delnega zalitja lokacije s padavinsko vodo.

Projektant je kot odziv na zgoraj opisane nove okoli????ine oziroma spoznanja skupaj s strokovno

podporo UL FGG Katedra za geotehniko pripravil novelacijo projekta Za Travnik. Le-ta predvideva

pove??ane koli??ine vgradnje rde??e sadre in druga??no obliko zapolnitve. Predvideni volumni so ??e

vpisani v okoljevarstveno dovoljenje, MOPE pa je izdal sklep, da za na??rtovano spremembo ni

potrebna ponovna presoja vplivov na okolje. Potrebna pa je sprememba zazidalnega na??rta in

gradbenega dovoljenja.

Pobudo za spremembo ZN smo oddali na vse tri zadevne ob??ine. Potreben je sprejem sklepa o

za??etku spremembe zazidalnega na??rta s strani vseh treh ob??in. Zaenkrat ena od ob??in temu ni

naklonjena.

Glede na zapis v odloku Ob??ine ??entjur bi dru??ba morala prenehati z zapolnjevanjem 27.10.2023.

Zaradi izlo??anja bele sadre in velikih posedkov, ki jih projekt zapolnjevanja ni predvidel navedeni rok

v praksi ni dosegljiv. Predstavnike Ob??ine ??entjur in KS Blagovna smo glede tega obve????ali ??e od

leta 2017, vendar so vztrajali pri razumevanju potrebe spo??tovanja navedenega datuma. Pridobili

smo pravno mnenje glede veljavnosti tak??nega odloka. Le-to ugotavlja, da je odlok neskladen z

veljavno zakonodajo, zato smo na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) poslali pobudo za

nadzor nad zakonitostjo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka ZN Za Travnik. Ministrstvo za

naravne vire in prostor je prijavo deloma odstopilo v obravnavo Ministrstvu za okolje, energijo in

podnebje (MOPE), ki se je strinjalo s pravnim mnenjem in Ob??ino ??entjur pozvalo k uskladitvi odloka

24

z veljavno zakonodajo v roku 90 dni. Ker tega ni storila je Vlada na predlog MOPE spro??ila postopek

ustavne presoje.

Dru??ba sicer s ciljem trajnostnega razvoja in kro??nega gospodarstva ter podalj??evanja

razpolo??ljivega ??asa za odlaganje razvija tudi postopke za zmanj??evanje koli??in rde??e sadre.

Nadaljujemo z izvajanjem korakov v smeri sprejema novega ustreznega prostorskega akta za

zapolnjevanje sadre na drugi lokaciji.

Na lokaciji Odlagali????a nenevarnih odpadkov Bukov??lak (ONOB) so bili v daljni preteklosti odlo??eni

tudi odpadki, iz katerih padavinska voda in podtalnica izlu??ujeta te??ke kovine. Te izcedne vode sicer

delno uspe??no zajemamo in vodimo v dru??bo na ??i????enje, delno pa uhajajo v okolje. Da bi ta vpliv

minimizirali podjetje izvaja obse??no sanacijo tega obmo??ja, za kar ima oblikovano tudi okoljsko

rezervacijo. Sanacija zajema oja??itev pregradnega telesa, obnovo drena??e in globokega cevovoda

(vse troje ??e izvedeno), izvedbo kanalet za odvajanje zalednih vod, obnovo C1 drena??e pod visoko

nasuto pregrado Bukov??lak, izvedbo tesnilne zavese in minimizirano propustnega pokrova ter

preusmeritvenega nasipa. V letu 2025 so potekala dela na obnovi drena??e C1, v letu 2026 pa bomo

za??eli z izgradnjo tesnilne zavese.

Na podro??ju kemikalij je vzpostavljena vrsta zahtev po skladnosti z razli??nimi zakonodajami v

dr??avah po svetu (REACH, registracija Cu pripravkov). Potekajo preverjanja potencialne ??kodljivosti

in posledi??nega umika izdelkov s trga (TMP, PFAS). Zaostrujejo se zahteve na podro??ju uporabe

plastike tako za stik z ??ivili kot mikroplastike.

Omenjena zakonodaja se dotika tudi na??ih izdelkov. Tveganje obvladujemo z razli??nimi pristopi.

Izvajamo potrebne registracijske postopke in i????emo zamenjavo za izdelke, katerih uporaba bo

morda omejena ali celo prepovedana.

9 Finan??na tveganja

Kreditno tveganje: Potencialno tveganje predstavlja mo??nost pove??anja odhodkov zaradi nepla??il

kupcev, pri katerih nimamo zavarovanih terjatev, kar predstavlja pribli??no 5 % terjatev. Kot za????ito

izvajamo interno kreditno kontrolo za posami??nega kupca, ki smo mu dolo??ili individualni kreditni

limit, in sicer glede na pla??ilno sposobnost.

Likvidnostno tveganje: Izpad pla??il v dogovorjenih rokih zaradi pla??ilne nezmo??nosti ali nediscipline

kupcev, lahko povzro??i likvidnostne te??ave. Tveganje upravljamo z zagotavljanjem stabilnega

denarnega toka. Poslovanje dru??be je tradicionalno konservativno z visoko vi??ino denarnih sredstev.

Upravljanje likvidnosti med drugim obsega na??rtovanje pri??akovanih denarnih obveznosti in njihovo

pokrivanje na dnevni, tedenski, mese??ni in letni ravni, teko??e spremljanje pla??ilne sposobnosti

kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Redno pridobivamo a??urirane informacije za natan??nej??e

planiranje denarnega toka. Denarni tok je izdelan podrobno, premi??ljeno in natan??no na tedenski,

mese??ni in letni ravni.

Valutno tveganje: Izpad prihodkov in vi??ji stro??ki zaradi valutnega razmerja evro/dolar pri nabavi

materialov in surovin v ameri??kih dolarjih (titanonosne surovine, delno bakrove spojine) je tretje

mo??no finan??no tveganje. V izogib realizaciji tega tveganja kontinuirno spremljamo gibanje in

napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD. V osnovi kratkoro??no tveganje neugodnih

sprememb te??aja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finan??nih

instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Prav tako redno pridobivamo natan??nej??e podatke za

vnaprej??nje nakupe deviz.

25

2.3 Delovanje skup????ine in pravice delni??arjev

Skup????ino skli??e Uprava dru??be na lastno pobudo, na zahtevo Nadzornega sveta ali delni??arjev

dru??be, ki predstavljajo dvajsetino osnovnega kapitala. Skup????ina se seznani z letnim poro??ilom in

veljavno odlo??a na seji z ve??ino oddanih glasov, zlasti o:

??? uporabi bilan??nega dobi??ka,

??? imenovanju ??lanov Nadzornega sveta,

??? podelitvi razre??nice ??lanom Uprave dru??be in Nadzornega sveta,

??? imenovanju revizorja idr.

S tri??etrtinskimi glasovi odlo??a zlasti v naslednjih zadevah:

??? spremembah statuta;

??? ukrepih za pove??anje in zmanj??anje osnovnega kapitala;

??? statusnih spremembah in prenehanju dru??be ter drugih primerih, ??e to dolo??a zakon ali

statut.

Delni??arji se lahko udele??ijo skup????ine in uresni??ujejo svojo glasovalno pravico le pod pogojem, da

so Upravi dru??be najavili svojo udele??bo na skup????ini v pisni obliki najpozneje konec ??etrtega dne

pred zasedanjem skup????ine. Na skup????ini ??tevilo glasov posameznega delni??arja dolo??ajo glasovi

delnic, ki so po stanju delni??ke knjige v njegovi lasti konec sedmega dne pred dnem zasedanja

skup????ine. Delni??arji lahko pravice iz delnic uresni??ujejo neposredno na skup????ini ali po

poobla????encih. Pooblastilo mora biti podano pisno in se vlo??i pri dru??bi. Praviloma se opravi ena

skup????ina na leto.

V letu 2025 je dne 21. 5. 2025 na sede??u dru??be potekala 29. redna skup????ina delni??arjev dru??be,

kjer so delni??arji:

??? potrdili Poslovnik o delu skup????ine delni??arjev in spremembo statuta;

??? sprejeli in potrdili Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora;

??? se seznanili z letnim poro??ilom Uprave za poslovno leto 2024, revizorjevim poro??ilom in

njegovi potrditvi ter s poro??ilom o prejemkih ??lanov Uprave in Nadzornega sveta dru??be v

letu 2024;

??? sprejeli sklep o uporabi bilan??nega dobi??ka za leto 2024;

??? Upravi in nadzornemu svetu podelili razre??nico za leto 2024;

??? se seznanili z imenovanjem ??lana Nadzornega sveta, Mateja Pompeta, predstavnika

zaposlenih, za petletno mandatno obdobje, ki se je za??elo 18. junija 2025. Skladno z

zakonom, voli predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu Svet delavcev dru??be.

26

3 Strate??ke usmeritve in prihodnji razvoj

3.1 Strate??ki cilji in usmeritve

Strategija dru??be bo ??e naprej usmerjena v zagotavljanje najvi??je mo??ne ravni koli??inske proizvodnje

in prodaje ter v izkori????anje potencialov najdonosnej??ih trgov pigmenta. Prihodnji razvoj dru??be

sestavljajo naslednji ??tirje temelji:

??? energetska transformacija,

??? digitalizacija,

??? trajnostni razvoj,

??? dvig kapacitet.

Usmerjenost prodaje se bo nadaljevala predvsem na evropske trge. Prisotnost dru??be se bo na

obstoje??ih trgih krepila na klju??nem strate??kem poslovnem podro??ju Titanov dioksid, kakor tudi na

spremljajo??ih podro??jih in programih Kemija Mozirje (Masterbatchi, Pra??kasti laki), Kemija Celje in

Polimeri.

Tudi v prihodnje bo dru??ba stremela k tvornemu sodelovanju z zaposlenimi, poslovnimi partnerji in

lokalno skupnostjo, da bi nadaljevala uspe??no poslovanje ter zagotovila ustrezne donose za lastnike.

Predvideno je nadaljevanje optimiziranja kadrovske strukture s prezaposlovanjem in pridobivanjem

novega mladega ter tehni??no usposobljenega kadra.

Nadaljevala se bodo tudi vlaganja v razvoj, izobra??evanje in nadaljnje izbolj??anje delovnega okolja

zaposlenih. V prihodnjih letih se bo nadaljeval investicijski cikel, potreben za stabilno teko??e

delovanje in rast. ??e naprej bomo iskali in vpeljevali dodatne na??ine zmanj??anja morebitnih

neza??elenih vplivov na okolje, pri ??emer bo dru??ba spo??tovala vse zahteve okoljske zakonodaje in

regulative. Zaostrovanje na tem podro??ju pa bi lahko predstavljalo dodatno tveganje.

Politika dividend bo stabilna. Za dividende bo izpla??anih 50 % ??istega poslovnega izida.

V novem petletnem strate??kem obdobju 2024???2028, ki upo??teva vrh cikla v letu 2028, so naslednji

strate??ki cilji:

??? povpre??ni prihodki od prodaje v vrednosti 228,9 mio EUR,

??? povpre??ni EBITDA v vrednosti 36,9 mio EUR,

??? povpre??ni ??isti dobi??ek v vrednosti 16,8 mio EUR.

Druge sestavine in usmeritve so podrobneje pojasnjene v Izjavi o trajnosti.

3.2 Na??rti za leto 2026

Na??rt za leto 2026 temelji na analizi trenutnih tr??nih razmer, makroekonomskih napovedi ter

specifi??nih dejavnikov v panogi titanovega dioksida. Klju??ne usmeritve vklju??ujejo optimizacijo

proizvodnje, prilagajanje prodajnih strategij ter nalo??be v trajnostni razvoj in energetsko

u??inkovitost.

V letu 2026 pri??akujemo pribli??no 194,3 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je skladno z gibanji v

panogi in pri??akovanimi tr??nimi cikli. ??isti poslovni izid naj bi dosegel 8 mio EUR, kar pomeni ni??ji

dobi??ek v primerjavi z letom 2025. Glavna razloga za ni??ji dobi??ek v prihodnjem letu sta ni??ja

povpre??na prodajna cena klju??nega proizvoda in vi??je nabavne cene surovin za proizvodnjo ??veplove

kisline.

27

Posledi??no se bo zni??ala tudi dobi??konosnost poslovanja. Na??rtovana EBITDA mar??a bi zna??ala 13

%, kar pomeni pribli??no 24,8 mio EUR EBITDA v letu 2026.

Na finan??nem podro??ju ostajamo konservativni ??? ne na??rtujemo zunanjih virov financiranja.

Investicijski obseg bo presegal povpre??je preteklih let z odpravo ozkih grl, energetsko u??inkovitostjo

in z zmanj??anjem vplivov na okolje. Dru??ba bo predlagala izpla??ilo dividend skladno z dividendno

politiko podjetja, in sicer 50 % ??istega dobi??ka preteklega leta, o ??emer bodo na skup????ini odlo??ali

delni??arji.

Poseben poudarek bomo namenili razvojnim projektom za izbolj??anje kakovosti, trajnostne re??itve

in racionalno rabo virov. Politika nagrajevanja zaposlenih bo prilagojena poslovnim rezultatom in

gospodarskim razmeram, s ciljem zagotavljanja dolgoro??ne stabilnosti in socialne varnosti

zaposlenih.

3.3 Izvedene in na??rtovane investicije

3.3.1 Izvedene investicije

V letu 2025 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme porabili 19,5 mio

EUR in s tem dosegli 98,4 % realizacijo poslovnega na??rta.

Tabela 3: Pregled nalo??b po posameznih podro??jih

Realizirano I.-XII. 2025

(v EUR)

Investicije

10.794.636

Osnovna sredstva

1.594.352

Nadomestna oprema

7.136.410

Skupaj

19.525.398

Na lokaciji v Celju smo vzpostavili 5 G omre??je. Implementirali smo sistem Kadris 4 Cloud namenjen

digitalizaciji kadrovskih, registracijskih in pla??nih procesov.

V skladu z zahtevami izhodi????nega poro??ila smo v letu 2025 za??eli izvajati postopno obnovo povr??in

in kanalizacije kjer se preva??ajo/pretakajo zadevno nevarne snovi.

Na podro??ju okoljskih rezervacij smo izvajali dela na drena??i C1, ob koncu leta pa so se z zamudo

zaradi zasedenosti izvajalca iz tujine za??ela tudi pripravljalna dela pri izgradnji tesnilne zavese.

Porabili smo 61,8 % na??rtovanih sredstev.

Tabela 4: Pregled nalo??b po posameznih strate??kih stebrih

Steber

Realizirano I.-XII. 2025

(v EUR)

Trajnost in energetske transformacije

6.715.328

Kakovost in ??iritev proizvodnje

5.265.076

Digitalizacija

595.862

Drugo

6.949.132

Skupaj

19.525.398

3.3.2 Na??rtovane investicije

28

Nalo??bena aktivnost v letu 2026 bo potekala po posameznih programih, in sicer glede na njihove

potrebe, zmo??nosti in dolgoro??no perspektivnost ter skladno s strate??kim na??rtom dru??be. Skupni

obseg investicij v letu 2026 je na??rtovan v vi??ini 17,2 mio EUR.

Ve??ji del nalo??b v investicije bo v skladu s trajnostno strategijo namenjenih projektom OVE (parna

turbina, baterijski hranilniki, elektrifikacija voznega parka).

Nadaljevali bomo z intenzivnimi vlaganji v zagotavljanje maksimalne kapacitete in kakovosti

pigmenta titanovega dioksida ob zmanj??evanju emisij in odpadnih materialov.

Nalo??be bodo potekale tudi na na??ih lokacijah Bukov??lak in Za Travnik. V Bukov??laku bomo

nadaljevali s sanacijo Odlagali????a nenevarnih odpadkov na Za Travniku pa s trajno sanacijo plazu, ki

se je spro??il v ??asu mo??nih padavin avgusta 2023. Za te namene bomo uporabili okoljsko rezervacijo.

3.4 Razvoj in raziskave

Hidrofilna&hidrofobna organska obdelava titanovega dioksida

Zaradi klasifikacije TMP kot reprotoksi??no smo morali poiskati ustrezno nadomestno surovino za

hidrofilne produkte, ki nima znaka nevarnosti in omogo??a enako disperzibilnost pigmenta. Z ustrezno

nadomestno surovino smo dosegli pri??akovan rezultat.

Na podro??ju hidrofobne obdelave smo na??li in implementirali aditiv, ki poleg zagotavljanja ustrezne

hidrofobne obdelave zmanj??uje tudi vsebnost totalnega ogljika v odpadnih vodah za 50 %, kar je

pomembno z vidika vpliva na emisije v vode.

Razvoj in dvig kakovosti pigmentov

Na??i cilji so usmerjeni v izbolj??anje dolo??enih parametrov (opaciteta, sijaj, disperzibilnost,

viskoznost), ki pri uporabi predstavljajo pigment vi??jega kakovostnega razreda. Izvedeni ukrepi so

??e prinesli izbolj??ave pri posameznih proizvodih, nadaljnje optimizacije pa so v teku, z namenom

sistemati??nega doseganja vseh ciljnih vrednosti.

Predelava odpadne kisline

Skladno z na??rti izvajamo aktivnosti s katerimi bomo dosegli zmanj??anje nastale koli??ine odpadne

sadre.

Vrednotenje rde??e sadre

Razvijamo mo??nosti uporabe rde??e sadre za proizvodnjo gradbenih materialov. Na osnovi

preliminarnih laboratorijskih rezultatov smo z zunanjimi izvajalci podpisali pogodbo za podrobnej??o

raziskavo na ??tirih podro??jih uporabe, ki bodo podlaga za opredelitev tehni??nih in ekonomskih

mo??nosti za izvedbo.

??i????enje odpadne vode iz K??N Tremerje

Naro??ili smo izdelavo pilotne naprave za testiranje ultra filtracije z drugim tipom membran. Testiranje

na lokacijio bomo za??eli spomladi 2026.

Razvoj postopka pridobivanja raztopine bakrovega sulfata iz pepelov

V okviru iskanja mo??nosti vklju??evanja cenej??ih in sekundarnih surovinskih virov smo preu??ili

uporabo odpadnega bakra iz pepelov. Trenutno je njihova uporaba omejena na proizvodnjo enega

produkta, pri ??emer nastaja natrijev klorid kot te??je obvladljiv stranski produkt. Z razvojem postopka

raztapljanja v drugem topilu ??elimo omogo??iti ??ir??o uporabo tega vira ter izbolj??ati okoljsko

u??inkovitost procesa. Dosedanji laboratorijski poskusi ??e ne dosegajo ciljnega izkoristka, zato bodo

nadaljnje optimizacije predmet prihodnjih aktivnosti.

29

4 Poslovanje

Skupna prodaja je v preu??evanem obdobju dosegla vrednost 198,8 mio EUR in je za 1 % ni??ja od

prodaje, dose??ene v primerljivem obdobju leta 2024. Skupna prodaja na tuji trg se je, glede na

preteklo leto, zni??ala za 1 %. Upad prodaje na tuje trge je nedvomno posledica slab??e prodaje

pigmenta na trge izven EU.

Tabela 5: Prodaja po trgih

2025

2024

??PY%

Slovenija

13.822.459

13.684.845

+1

EU

163.927.291

162.234.825

+1

Tretje dr??ave

16.427.125

19.080.093

-14

Tretje dr??ave - dolarski.trgi

4.624.406

5.285.650

-13

SKUPAJ

198.801.281

200.285.413

-1

Prodaja na trg EU je bila v letu 2025 za 1 % vi??ja kot v preteklem letu, pri ??emer so k rasti prispevale

tako vi??je prodane koli??ine pigmenta kot tudi rahlo ugodnej??e prodajne cene. Prodaja na doma??em

trgu je bila prav tako vi??ja za 1 % glede na leto 2024, predvsem zaradi ob??utno bolj??e prodaje PE

polimerov, povezane z ve??jimi projekti regionalne farmacevtske industrije. Skupna prodaja na trge

tretjih dr??av je bila medtem za 14 % ni??ja, pri ??emer smo zaradi cenovne nekonkuren??nosti v

dolo??enih bli??njevzhodnih regijah uspe??no preusmerili del koli??in na severnoameri??ki trg, zlasti v

ZDA. V srednjero??nem obdobju na??rtujemo okrepitev tr??enjskih aktivnosti na teh trgih, ki

predstavljajo prilo??nost za ve??jo geografsko razpr??enost in stabilizacijo prihodkov. Obseg in trajnost

tovrstne usmeritve bosta v veliki meri odvisna od nadaljnjega razvoja globalnih trgovinskih razmerij

in protekcionisti??nih ukrepov.

V preu??evanem obdobju je dele?? izvoza v skupni prodaji dosegel 93 %, kar pomeni 0,1- odstotne

to??ke manj kot v enakem obdobju lani. Klju??ni izdelek, pigment titanovega dioksida, ostaja gonilo

izvoza in temelj nadaljnje ??iritve na tujih trgih, kjer si prizadevamo utrjevati prisotnost predvsem na

stabilnih, regulativno za????itenih in dolgoro??no perspektivnih trgih.

Struktura prodaje po posameznih trgih se na ??etrtletni ravni prilagaja operativnim in

makroekonomskim razmeram, dolgoro??no pa jo usmerjajo razpr??itev tveganja, kriteriji donosnosti,

skladnosti s tr??enjsko strategijo ter ocene politi??ne in gospodarske stabilnosti. Krepitev

antidumpin??ke za????ite v EU dodatno utrjuje strate??ko osredoto??enost na varnej??e in dolgoro??no

vzdr??ne trge z vi??jo dodano vrednostjo, kjer podjetje vidi najve??ji potencial za stabilno poslovanje.

Vzporedno se tr??enjske aktivnosti usmerjajo tudi v dr??ave, ki uvajajo ali napovedujejo uvedbo

za????itnih ukrepov proti dumpin??kim praksam cenovno agresivnih konkurentov, kot sta Brazilija in

Indija, saj tak??ni trgi v prihodnje lahko predstavljajo prilo??nost za pove??anje konkuren??nosti

evropskih proizvajalcev.

Tabela 6: Prodaja po podro??nih odsekih

2025

2024

??PY%

Titanov dioksid

168.872.162

168.728.022

+0,1

- od tega pigment TiO

2

165.284.697

165.044.453

+0,1

Laki, mastri in tiskarske barve

14.663.429

16.140.315

-9

Agro program

10.117.320

11.150.638

-9

Polimeri

4.590.585

3.379.268

+36

Drugo

557.786

887.171

-37

SKUPAJ

198.801.281

200.285.413

-1

30

V obravnavanem obdobju je prodaja nosilnega programa pigmenta titanovega dioksida dosegla

vi??ino 168,9 mio EUR, kar predstavlja 0,1-odstotno rast glede na lansko obdobje. K rezultatu je v

prvi polovici leta pomembno prispevalo ugodnej??e cenovno okolje na evropskih trgih, saj se je

povpra??evanje v prvem ??etrtletju okrepilo hitreje od sezonskih pri??akovanj. V drugem ??etrtletju so

se ??e za??eli kazati prvi znaki umirjanja tr??ne aktivnosti, medtem ko je bilo v tretjem ??etrtletju

ohlajanje povpra??evanja izrazitej??e, kar je vplivalo na dinamiko prodaje in potrjuje postopno

slab??anje razmer v nadaljevanju leta. V tak??nih okoli????inah smo prodajne aktivnosti prilagajali

razmeram na posameznih trgih ter deloma nadome????ali izgubljene tr??ne dele??e na Bli??njem vzhodu

z ve??jo usmerjenostjo na severnoameri??ki trg in na trge, kjer protekcionisti??ni trendi ter dodatni

nadzorni ukrepi proti kitajskemu uvozu ustvarjajo ugodnej??e pogoje za zahodne proizvajalce.

Znotraj programov odseka TiO

2

je treba posebej izpostaviti odpadek pri proizvodnji TiO

2

CEGIPS,

katerega je v letu 2025 bilo prodanih 153,8 tiso?? ton. Ta koli??inska prodaja je ??e posebej pomembna,

saj s tem zmanj??ujemo koli??ino sadre, ki se suho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje sadre Za

Travnikom. S tem neposredno prispevamo k podalj??evanju ??ivljenjske dobe naprave .

V obravnavanem obdobju smo zabele??ili 9 % padec prodaje v programu laki in mastri, pri ??emer

je glavni razlog zahtevna tr??na situacija v tem segmentu. Povpra??evanje v tem delu verige ostaja

pod pritiskom zaradi ??ibke industrijske aktivnosti in zadr??anosti kupcev pri oblikovanju zalog.

Prodaja agro programa, ki vklju??uje bakrove fungicide, Pepelin, zeleno galico in Humovit, je v

preu??evanem obdobju padla za 9 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Na rezultat so

vplivale ni??je prodajne koli??ine, kjer pa je pomembno poudariti, da so bili sklenjeni posli z vi??jo

dodano vrednostjo. Prodajo Humovita ohranjamo na ravni preteklih let, vendar ostaja vezana

predvsem na doma??i in bli??nje trge. Zaradi dodatnih transportnih stro??kov izdelek te??je prodira na

bolj oddaljene trge, kar omejuje njegov geografski doseg in poudarja pomen optimizacije distribucije

na lokalni ravni.

V preu??evanem obdobju so se relativna razmerja med poslovnimi enotami ponovno prilagodila. Z

izjemo PE Titanov dioksid in PE Polimeri se je dele?? preostalih enot zni??al. PE Polimeri ostaja tesno

povezana z investicijsko dinamiko farmacevtskega in petrokemi??nega sektorja v regiji, kar potrjuje

strate??ko usmeritev v naro??ni??ko proizvodnjo z visoko stopnjo tehni??ne prilagodljivosti in

usmerjenostjo k specifi??nim potrebam kupcev. Ta model omogo??a diferenciacijo in krepitev

dolgoro??nih partnerstev, vendar je obenem ob??utljiv na nihanja v investicijskih ciklih industrije.

Prilagoditve v poslovnih modelih prina??ajo prestrukturiranje obsega in osredoto??enost posameznih

poslovnih enot, kar je ??e vplivalo na zmanj??anje njihovega ??tevila. V tem okviru pri??akujemo dodatno

rast relativnega pomena jedrnega programa proizvodnje titanovega dioksida, ki se bo v prihodnjih

obdobjih v strukturi delovanja ??e okrepil kot klju??ni vir ustvarjanja vrednosti.

V skladu z Uredbo (ES) ??t. 1893/2006, ki dolo??a statisti??no klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v

Evropski uniji (NACE), na??e dejavnosti sodijo v oddelek 20.2 ??? Proizvodnja pesticidov in drugih agro-

kemijskih izdelkov. Dru??ba opravlja dejavnosti v proizvodnji kemikalij, kar vklju??uje proizvodnjo

bakrovih fungicidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu za za????ito rastlin pred glivi??nimi boleznimi.

Prodaja je razvidna iz postavke Agro program. Dru??ba je v skladu z EU klasifikacijo gospodarskih

dejavnosti NACE uvr????ena v C 20 ??? Proizvodnja kemikalij in kemi??nih izdelkov, natan??neje v 20.12

??? Proizvodnja barvil in pigmentov. Na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2022/1288, ki dopolnjuje

Uredbo EU o nizkooglji??nih referen??nih vrednostih (EU BMR), se sektor proizvodnje kemikalij in

pigmentov uvr????a med visokooglji??ne panoge.

31

4.1 Poslovni izid

Tabela 7: Poslovni izid

2025

2024

??PY%

Poslovni prihodki

210.021.191

204.135.737

+3

Poslovni odhodki

187.794.486

177.471.493

+6

POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA

22.226.705

26.664.244

-17

Finan??ni prihodki

1.355.916

1.986.327

-32

Finan??ni odhodki

266.140

123.439

+116

POSLOVNI IZID pred davki

23.316.482

28.527.133

-18

Davek od dobi??ka

3.846.936

5.439.882

-29

??ISTI POSLOVNI IZID

19.469.546

23.087.250

-16

V letu 2025 je dose??en poslovni izid iz poslovanja v vi??ini 22,2 mio EUR. Ta rezultat zna??a 83 %

poslovnega izida iz poslovanja enakega obdobja leta 2024, ko je le ta zna??al 26,7 mio evrov.

Poslovanje dru??be je bilo sicer slab??e od lanskega, vendar pa presega rezultate poslovnega na??rta.

Na omenjeno preseganje na??rtovanega rezultata je vplivala predvsemdobra prodaja nosilnega

proizvoda. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel vrednost 36,1 mio EUR in

zna??a 18,2 % dose??ene prodaje. V primerjavi s preteklim letom je EBITDA ni??ji za 8,8 %.

Po obra??unu vpliva finan??nih prihodkov in odhodkov, je v letu 2025 izkazan poslovni izid pred

davki v vi??ini 23,3 mio EUR, v enakem obdobju lani pa je bil dose??en izid pred davki v vi??ini 28,5

mio EUR. Rezultat pred davki dosega 82 % rezultata preteklega leta.

V letu 2025 je podobno kot v letu 2024 dose??en pozitivni saldo iz financiranja in sicer v vi??ini 1,1

mio EUR (v letu 2024 je zna??al pozitivni saldo iz financiranja 1,9 mio EUR). Nastali saldo iz

financiranja izhaja iz pozitivnega salda prihodkov in odhodkov iz nalo??b in obresti v vi??ini 1,4 mio

EUR in negativnega salda te??ajnih razlik (terminski posli) in obresti v vi??ini 0,3 mio EUR, z uporabo

instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para $/EUR pri nabavi

titanonosnih rud. Pozitivni saldo iz naslova nalo??b pomeni u??inkovito uporabo in plasiranje vi??kov

denarja v donosne nalo??be.

??isti poslovni izid obra??unskega obdobja zna??a 19,5 mio EUR in je ni??ji od realiziranega v

enakem obdobju leta 2024 za 16 %, ko je zna??al 23,1 mio EUR. Upo??tevajo?? razvoj dogodkov v

mednarodnem gospodarstvu, na trgu pigmenta titanovega dioksida in predvsem rezultatov

konkurentov iz panoge titanovega dioksida, ocenjujemo, da je rezultat dober in nad na??rti. ??isti

poslovni izid zajema poslovni izid pred obdav??itvijo, obra??unan davek od dobi??ka v vi??ini 3,9 mio

EUR (efektivna dav??na stopnja zna??a 16,5 %).

4.2 Odhodki in stro??ki

V strukturi vseh stro??kov materialni stro??ki predstavljajo najve??ji dele?? in sicer 61,7 %. V strukturi

porabe surovin, embala??e in energije so glede na primerljivo obdobje leta 2024 opazna dolo??ena

odstopanja, pri ??emer je v relativnem smislu najizrazitej??e zvi??anje stro??kov energentov. To je treba

interpretirati tudi v kontekstu ni??je proizvodnje.

Nabavne cene titanonosnih surovin so v obravnavanem obdobju ostale pribli??no na ravneh preteklega

leta oziroma so bile ponekod celo nekoliko ni??je, medtem ko so se cene ??vepla, klju??nega vhodnega

materiala za proizvodnjo kisline, zvi??ale. ??eprav je bil obseg proizvodnje nekoliko ni??ji kot v letu

2024, se je skupni stro??ek surovin kljub temu pove??al za 3 %, predvsem zaradi vi??jih cen posameznih

podpornih kemikalij in drugih nabavnih vhodov.

32

V strukturi materialnih stro??kov proizvodnje ??e vedno prevladujejo surovine in materiali, ki

predstavljajo 82,8 %, sledita energija s 15,7 % in embala??a z 1,6 %. Struktura stro??kov dela je

razkrita v Pojasnilih k ra??unovodskim izkazom v poglavju 22 Poslovni odhodki. Bruto pla??e so se

oblikovale po dolo??ilih kolektivne pogodbe, upo??tevajo?? dogovore med sindikati in Upravo. Prevoz na

delo in prehrana med delom sta usklajena z veljavnimi predpisi. Stro??ki dela vklju??ujejo dodatno

pokojninsko zavarovanje, izpla??ila iz naslova uspe??nosti poslovanja, odpravnine, druge prejemke

zaposlenih, stro??ke za solidarnostno pomo??, jubilejne nagrade in druge postavke.

4.3 Sredstva in viri

Tabela 8: Sredstva in viri

31.12.2025

31.12.2024

SREDSTVA

Neopredmetena sredstva

2.142.639

2.408.779

Opredmetena osnovna sredstva

116.232.009

111.699.615

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti preko drugega

vseobsegajo??ega donosa

1.709.631

1.287.325

Druga dolgoro??na sredstva

115.376

105.470

Odlo??ene terjatve za davek

1.192.860

1.462.488

Skupaj nekratkoro??na (dolgoro??na sredstva)

121.392.516

116.963.678

Kratkoro??na sredstva

Zaloge

54.460.671

58.969.428

Finan??ne terjatve

38.456.959

47.214.859

Poslovne terjatve

26.096.057

30.243.586

Terjatve za davek iz dobi??ka

1.283.140

0

Denar in denarni ustrezniki

19.122.785

17.731.407

Druga kratkoro??na sredstva

424.474

230.760

Skupaj kratkoro??na sredstva

139.844.086

154.390.040

Skupaj sredstva

261.236.601

271.353.718

Dele?? nekratkoro??nih (dolgoro??nih) sredstev v strukturi vseh sredstev se je glede na stanje

konec leta 2024 pove??al za 3,4 odstotne to??ke in je zna??al 46,5 %. Najve??ja kategorija dolgoro??nih

sredstev ostajajo opredmetena osnovna sredstva (96 %). Njihova vrednost se je, za razliko med

investiranim zneskom v opredmetena osnovna sredstva in obra??unano dejansko amortizacijo leta

2025 glede na stanje konec leta 2024, pove??ala za 4 %. Dolgoro??ne finan??ne nalo??be v podjetja

elektro dejavnosti so se konec leta 2025 prevrednotile na po??teno vrednost in so zato bile izkazane

za 33 % vi??je glede na stanje predhodnega leta. Odlo??ene terjatve za davek se v letu 2025 zmanj??ale

za 18 % zaradi zmanj??anja dolo??enega dela dolgoro??nih okoljskih rezervacij iz naslova sanacijskih

postopkov. Druga dolgoro??na sredstva predstavljajo od dr??ave brezpla??no pridobljeni emisijski

kuponi. Njihovo stanje na dan 31. 12. 2025 je za 9,9 tiso?? EUR vi??je od stanja na dan 31. 12. 2024

kot posledica salda med pridobitvijo kuponov za leto 2025 in predajo ARSO za izpuste CO

2

za leto

2024 in za predvideno predajo za izpuste CO

2

za leto 2025.

Dele?? kratkoro??nih sredstev v strukturi vseh sredstev se je, glede na stanje konec predhodnega

leta, zni??al za 3,4 strukturne to??ke in je zna??al 53,5 %. V strukturi kratkoro??nih sredstev so

vrednostno najpomembnej??e kategorije zaloge (39 %), finan??ne terjatve (27 %), poslovne terjatve

skupaj z drugimi kratkoro??nimi sredstvi in terjatvami za davek od dobi??ka (20 %) in denarna sredstva

(14 %).

Zaloge so se v primerjavi s stanjem konec leta 2024 zmanj??ale za 8 %, pri ??emer se je vrednost

zalog materiala (upo??tevajo?? predujme) zmanj??ala za 24 %, vrednost zalog nedokon??ane

33

proizvodnje se je zmanj??ala za 4 %. Skupna vrednost zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga

podjetja pa se je pove??ala za 33 % (vse v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024).

Najpomembnej??i razlog pove??anja zalog gotovih izdelkov je ni??ja koli??inska prodaja pigmenta od

njegove proizvodnje v letu 2025 oz. zadnjem ??etrtletju leta 2025.

Kratkoro??ne finan??ne terjatve na dan 31. 12. 2025 so v glavnem nalo??be v zakladne menice s

kratkoro??no zapadlostjo z namenom u??inkovite rabe denarnih sredstev in so se glede na stanje konec

leta 2024 zmanj??ale za 19 %.

Kratkoro??ne poslovne terjatve zajemajo kratkoro??ne poslovne terjatve do kupcev ter kratkoro??ne

poslovne terjatve do drugih (predvsem do dr??ave za vstopni DDV) in terjatve za naslova davka od

dobi??ka. V primerjavi s stanjem konec leta 2024 so se poslovne terjatve zmanj??ale 14 %. Terjatve

do kupcev so se zmanj??ale za 15 % iz naslova ni??je prodaje, medtem ko so druge kratkoro??ne

terjatve na ravni stanja konec 2024. Terjatve za davek dobi??ka v vi??ini 1,3 mio EUR se nana??ajo na

razliko med preve?? vpla??animi akontacijami za davek od dobi??ka za leto 2025 in dejansko

obra??unanim davkom od dobi??ka za leto 2025. Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti ka??e

na dejstvo, da je starostna struktura terjatev ??e vedno kakovostna in zavarovana pri zunanji

instituciji ali z drugo obliko zavarovanja.

Denarna sredstva (in denarni ustrezniki) predstavljajo 14 % celotne vrednosti kratkoro??nih

sredstev, obseg denarnih sredstev se je glede na zadnji dan predhodnega leta pove??al za 8 %. Del

denarnih sredstev v vi??ini 7 mio EUR so kratkoro??ni ban??ni depoziti.

Druga kratkoro??na sredstva so vnaprej pla??ani stro??ki in dobave tistega blaga, kateremu

lastninsko pravico do razpolaganja dru??ba pridobi v letu 2026. Vrednost se je pove??ala za 84 %.

Tabela 9: Kapital in obveznosti

31.12.2025

31.12.2024

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

Vpoklicani kapital

20.229.770

Kapitalske rezerve

44.284.976

Rezerve iz dobi??ka

125.036.192

125.078.814

Rezerva za po??teno vrednost

-1.354.842

-1.650.342

Zadr??ani dobi??ki

28.558.990

23.093.258

Skupaj kapital

216.755.086

211.036.476

Rezervacije za zaslu??ke zaposlencev

3.819.086

3.748.722

Druge rezervacije

12.746.394

14.302.270

Dolgoro??no odlo??eni prihodki

861.858

873.579

Skupaj nekratkoro??ne obveznosti

17.427.338

18.924.572

Finan??ne obveznosti

60.832

29.915

Poslovne obveznosti

24.885.606

36.124.537

Obveznosti za davek iz dobi??ka

0

4.019.469

Druge kratkoro??ne obveznosti

2.107.739

1.218.750

Skupaj kratkoro??ne obveznosti

27.054.177

41.392.670

Skupaj kapital in obveznosti

261.236.601

271.353.718

Vrednost kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2025 predstavlja 83 %,

kar je 5,2 odstotne to??ke ve?? kot konec leta 2024. Znesek kapitala se je v primerjavi s stanjem konec

leta 2024 pove??al za 3 %. Pove??anje (5,7 mio EUR) se nana??a na saldo med ??istim dobi??kom leta

2025 v vi??ini 19,5 mio EUR, izdatki za nakupe lastnih delnic v vi??ini 42.622 EUR in izpla??ilom dividend

na osnovi skup????inskega sklepa 29. redne skup????ine delni??arje dru??be z dne, 21. 5. 2025 v vi??ini 14

34

mio EUR. Na dan 31. 12. 2025 ima dru??ba 299.874 lastnih delnic (3,7 % vseh delnic). Skladno s

sklepom 28. redne skup????ine delni??arjev dru??be z dne 19. 6. 2024 je dru??ba v letu 2025 pridobila

1.490 lastnih delnic v vrednosti 42.622 EUR. Drugih pomembnej??ih premikov v kapitalu razen

spremembe rezerv za po??teno vrednost zaradi prevrednotenja nalo??b in aktuarskih dobi??kov v vi??ini

0,3 mio EUR ni bilo.

V celotnem kapitalu vrednost osnovnega kapitala zna??a 20,2 mio EUR, sestavlja ga 8.079.770, po

izvedeni cepitvi v razmerju 1:10 na dan 15. 8. 2022 (od tega je 299.874 lastnih delnic, vpisanih v

sklad lastnih delnic), navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice na

dan 31. 12. 2025 zna??a 26,8 EUR (od za??etka leta, ko je zna??ala 26,1 EUR, se je pove??ala za 2,7

%).

Rezervacije in dolgoro??no odlo??eni prihodki tvorijo 6,7 % obveznosti do virov sredstev.

Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so bile oblikovane na dan 1. 1. 2006 (odpravnine in

jubilejne nagrade) ter se letno prilagajajo na podlagi aktuarskih izra??unov. Druge rezervacije so bile

vzpostavljene v postopku lastninjenja iz naslova rezervacij za ekologijo ter so bile dodatno oblikovane

rezervacije za namen sanacije odlagali????a trdnih odpadkov Bukov??lak in za sanacijo odlagali????a Za

Travnik. Konec leta 2025 podobno kot konec leta 2024 smo ponovno preverili obseg rezervacij in jih

ustrezno oblikovali/odpravili glede na dejanska tr??na stanja in glede na razloge za njihov obstoj.

Obseg okolijskih rezervacij se je konec leta 2025 zaradi kritja stro??kov sanacijskih projektov zmanj??al

za 11 %. Dolgoro??ni odlo??eni prihodki so se zmanj??ali za 1 % za obra??unano amortizacijo pridobljenih

sredstev za sofinanciranje elektri??nih vozil in son??nih elektrarn, nabavljenih v letu 2024 in 2025.

Finan??ne in poslovne obveznosti so se glede na stanje ob koncu predhodnega leta zmanj??ale za

35 % zaradi zmanj??anja poslovnih kratkoro??nih obveznosti iz naslova popla??ila obveznosti do

dobaviteljev zaposlenih in obveznosti do dr??ave za pla??ilo davka od dobi??ka. Obveznosti do

dobaviteljev so se tako iz prej navedenega vzroka zmanj??ale za 32 %. Druge kratkoro??ne poslovne

obveznosti so se zmanj??ale za 28 % iz naslova ni??jih obveznosti do zaposlenih in dr??avnih institucij.

Obveznosti za pla??ilo davka od dobi??ka za poslovno leto 2025 ni, saj vpla??ane akontacije tekom leta

2025 v celoti pokrivajo in presegajo obveznosti obra??unanega davka za leto 2025 (prese??ek je

izkazan med terjatvami za davek od dobi??ka v vi??ini 1,3 mio EUR). Vse finan??ne in poslovne

obveznosti imajo kratkoro??ni zna??aj. Stopnja bruto zadol??enosti podjetja zna??a 10,4 %, v primerjavi

s stanjem na dan 31. 12. 2024 se je zmanj??ala za 4,9 %.

Kratkoro??ne finan??ne obveznosti na dan 31. 12. 2025 zna??ajo 61 tiso?? EUR, konec leta 2024 so

zna??ale 30 tiso?? EUR. Stopnja finan??ne zadol??enosti podjetja je torej 0,2 ??? (konec leta 2024 je

zna??ala 0,1 ???).

Kratkoro??ne poslovne obveznosti so se v obravnavanem obdobju zmanj??ale za 31 %.

Kratkoro??ne poslovne obveznosti do dobaviteljev so na dan 31. 12. 2025 zna??ale 21,2 mio EUR in so

se v primerjavi s stanjem konec leta 2024 zmanj??ale za 32 % zaradi popla??ila obveznosti

dobaviteljem strate??kih surovin. Druge poslovne obveznosti so se zmanj??ale za 28 % (oziroma za

1,5 mio EUR), zajemajo pa predvsem 1,6 mio EUR obveznosti za izpla??ilo neto pla?? zaposlenim in

drugih neto izpla??il iz delovnega razmerja, 2,1 mio EUR obveznosti iz naslova prispevkov in davkov

iz in na osebne prejemke ter obveznosti za DDV in do drugih institucij.

Druge kratkoro??ne obveznosti so se v obravnavanem obdobju pove??ale za 73 %. Zajemajo

predvsem vkalkulirane obveznosti za letne dopuste in druge stro??ke dela, vnaprej vra??unane

ekolo??ke prispevke in davke ter DDV od danih predujmov.

35

4.4 Delnice in dividende

Osnovni kapital dru??be, ki zna??a 20.229.769,66 EUR je razdeljen na 8.079.770 navadnih prosto

prenosljivih kosovnih delnic. Podjetje ima konec obdobja sklad lastnih delnic, ki zajema 299.874

delnic (oziroma 3,7 % celotne izdaje). ??tevilo delni??arjev konec zadevnega obdobja zna??a 3.146.

Struktura lastni??tva konec obdobja je razvidna iz naslednje tabele.

Tabela 10: Struktura lastni??tva delnic Cinkarne Celje, d. d.

??t. delnic

%

SDH, d.d.

1.974.540

24,44

Modra zavarovalnica, d.d.

1.629.630

20,17

OTP BANKA D.D. - fid.

424.458

5,25

TR5 d.o.o

364.943

4,52

Lastne delnice

299.874

3,71

KRITNI SKLAD PRVEGA POKOJNINSKEGA SKLADA

166.450

2,06

RAIFFEISEN BANK AUSTRIA D.D. - FID

157.340

1,95

NLB Skladi - Slovenija me??ani

107.972

1,34

Intercapital securites Ltd - fid.

83.151

1,03

Zagreba??ka banka d.d. - fid.

69.380

0,86

Privredna banka Zagreb d.d. - fid.

65.985

0,82

Generali Jugovzhodna Evropa

56.000

0,69

Notranji delni??arji - FO

52.849

0,65

Zunanji delni??arji - FO

1.992.379

24,66

Ostali

634.819

7,85

Slika 2: Gibanje ??tevila delni??arjev konec leta/obdobja

Trgovanje z delnicami dru??be z oznako CICG poteka na prostem trgu vrednostnih papirjev. Prvi dan

trgovanja je bil 6. 3. 1998. Enotni te??aj delnice na ta dan je zna??al 33,71 EUR. Avgusta 2022 je bila

izvedena cepitev delnic, in sicer v razmerju 1 : 10.

36

Tabela 11: Gibanje tr??ne vrednosti delnic (enotni te??aj zadnjega dne v mesecu) in vrednost prometa

Enotni te??aj

Promet

Leto 2024

Leto 2025

JAN

23,6

27,8

924.972

FEB

20,9

30,4

4.362.905

MAR

21,5

31,3

1.077.570

APR

21,8

31,6

1.737.393

MAJ

21,6

34,8

2.128.891

JUN

22,3

34,5

1.366.093

JUL

23,8

33,0

2.049.975

AVG

24,5

34,6

1.602.298

SEP

28,5

35,1

703.312

OKT

28,7

33,8

1.626.639

NOV

27,0

32,5

1.275.315

DEC

27,7

31,5

1.350.897

Vrednost delnice dru??be kotirajo??a v prvi kotaciji Ljubljanske borze (z oznako CICG), je v

preu??evanem obdobju nihala med 27,5 EUR/delnico in 36,0 EUR/delnico. Od zadnjega trgovalnega

dne v letu 2024 do zadnjega trgovalnega dne preu??evanega obdobja je vrednost delnice vi??ja za 14

%.

Slika 3: Gibanje vrednosti delnice (desna os) in borzni promet (leva os) Cinkarne Celje, d. d., po mesecih

0

5

10

15

20

25

30

35

40

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

Borzni promet Te??aj

37

5 Izjava o trajnostnosti

5.1 ESRS 2 Splo??na razkritja

5.1.1 [BP] Podlaga za pripravo

5.1.1.1 [BP-1] Splo??na podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti

Dru??ba tudi v leto??njem letu pripravlja Izjavo o trajnostnem poro??anju s podporo trajnostnega tima,

ki ga sestavljajo predstavniki klju??nih podro??ij poslovanja. Delovanje tima je bilo v primerjavi s

preteklim letom dodatno okrepljeno, saj se je dru??bi pridru??ila nova sodelavka, zaposlena izklju??no

za podro??je trajnosti, kar omogo??a bolj sistemati??en razvoj in koordinacijo trajnostnih aktivnosti. Pri

pripravi poro??ila dru??ba ??e naprej sodeluje tudi z zunanjim strokovnim svetovalcem, ki zagotavlja

metodolo??ko podporo ter usklajenost z zakonodajnimi zahtevami. Izjava je letos pripravljena ??e

drugo leto v skladu z Direktivo o poro??anju podjetij o trajnostnosti (CSRD ??? Corporate Sustainability

Reporting Directive) in evropskimi standardi za poro??anje o trajnostnosti (ESRS ??? European

Sustainability Reporting Standards). V primerjavi s prvo objavo so bila posamezna razkritja

dopolnjena in nadgrajena, skladno z izku??njami iz prvega leta poro??anja ter z razvojem notranjih

procesov upravljanja trajnostnih tem.

Izjava temelji na podatkih mati??ne dru??be, saj dru??ba nima h??erinskih ali drugih povezanih dru??b,

zato dru??ba nima skupine. Dru??ba uporablja enak obseg konsolidacije kot v ra??unovodskih izkazih.

V letu 2025 smo izvedli redni letni pregled ocene dvojne pomembnosti (DMA), s katerim smo preverili

aktualnost in skladnost prepoznanih vplivov, tveganj in prilo??nosti iz leta 2024. Pregled je bil izveden

v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti dru??be in omogo??a redno

preverjanje relevantnosti identificiranih tem glede na razmere, strategijo in pri??akovanja dele??nikov.

Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni. Za bazno leto smo za nekatere kazalnike

vzeli leto 2021 in to ohranjamo v tem poro??ilu.

Obseg vrednostne verige

Dru??ba je analizirala in ocenila pomembnost vplivov, tveganj in prilo??nosti v vi??jem in ni??jem delu

vrednostne verige v okviru DMA in opredelitve poslovnega modela. Prepoznanih je ve?? vrednostnih

verig, pri ??emer je bila kot najpomembnej??a dolo??ena veriga TiO???. V procesu dolo??anja

pomembnej??ih tem dru??ba ni prepoznala pomembnih tem, ki bi izhajale iz vi??jega ali ni??jega dela

vrednostne verige.

Pri poro??anju za leto 2025 dru??ba ni uporabila pravice do izpustitve pomembnih informacij, ki se

nana??ajo na intelektualno lastnino, strokovno znanje, izku??nje ali rezultate inovacij. Prav tako ni bilo

uporabljeno izvzetje iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet teko??ih pogajanj.

38

5.1.1.2 [BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoli????inami

5.1.1.2.1 ??asovni horizont

Za namene trajnostnega poro??anja je dru??ba opredelila naslednje ??asovne horizonte:

??? kratkoro??no obdobje: leto 2025;

??? srednjero??no obdobje: 1. 1. 2026 - 31. 12. 2028, skladno z obdobjem strate??kega

na??rtovanja, v katerem so ??e predvideni klju??ni trajnostni ukrepi;

??? dolgoro??no obdobje: 1. 1. 2029 - 31. 12. 2030, v skladu s ??asovnimi okviri, dolo??enimi v

trajnostni strategiji dru??be.

5.1.1.2.2 Vrednostna veriga

a. Opredelitev metrik

Dru??ba spremlja emisije toplogrednih plinov v obsegu 3, in sicer v prvem nivoju vi??jega in ni??jega

dela vrednostne verige (dobavitelji, kupci, transport). Poseben poudarek je na emisijah, povezanih

s pridobivanjem surovin in logistiko kon??nih izdelkov. Od klju??nih dobaviteljev so bili pridobljeni

podatki o njihovem oglji??nem odtisu, pri transportu pa so bile analizirane vrste prevoza in prevo??ene

razdalje.

b. Podlaga za pripravo

Ocene emisij temeljijo na:

??? emisijskih faktorjih iz strokovnih baz podatkov, kadar dobavitelji ne zagotavljajo specifi??nih

podatkov;

??? podatkih o transportnih poteh, vrstah prevoza in prevo??enih razdaljah;

??? trenutno dru??ba ??e ne spremlja neposrednih podatkov o porabi vode ali energije v ??ir??i

vrednostni verigi.

c. Raven to??nosti

Zanesljivost in natan??nost podatkov o emisijah v vrednostni verigi sta neposredno odvisni od

kakovosti informacij, ki jih prejmemo od dobaviteljev ter od dostopnosti ustreznih standardiziranih

emisijskih faktorjev. Pri transportu lahko vplive ocenimo razmeroma natan??no, kadar so na voljo

podatki o prevo??enih razdaljah in uporabljenih transportnih na??inih. Pri emisijah iz surovin pa se

ve??inoma opiramo na posredne podatke iz obstoje??ih podatkovnih baz.

d. Ukrepi za izbolj??anje to??nosti

Dru??ba namerava izbolj??ati zanesljivost in natan??nost ocen emisij v vrednostni verigi z naslednjimi

ukrepi:

??? nadaljnje sistemati??no zbiranje podatkov o oglji??nem odtisu klju??nih dobaviteljev surovin tam,

kjer ti podatki ??e niso zagotovljeni;

??? izpopolnitev modelov za izra??un emisij iz transporta z vklju??itvijo dodatnih informacij o

uporabljenih gorivih in energijski u??inkovitosti prevoza;

??? preu??itev mo??nosti vklju??itve dodatnih parametrov (npr. podrobnej??ih podatkov o proizvodnih

procesih surovin) z namenom izbolj??anja natan??nosti izra??unov v prihodnje;

??? aktivno sodelovanje v sektorskih pobudah, ki omogo??ajo dostop do natan??nej??ih povpre??nih

podatkov, specifi??nih za industrijo titanovega dioksida.

39

5.1.1.2.3 Viri negotovosti ocene in rezultatov

Dru??ba ugotavlja, da imajo dolo??ene kvantitativne metrike ter finan??ne vrednosti, vklju??ene v tem

poro??ilu, ve??jo stopnjo negotovosti. To zlasti velja za ocene emisij toplogrednih plinov iz obsega 3,

ocene dru??benih vplivov na lokalno okolje ter presoje vplivov na vodne vire.

a. Metrike z izrazitej??o negotovostjo

Najvi??ja stopnja merilne negotovosti se pojavlja pri naslednjih sklopih:

??? emisijah TGP v obsegu 3, zlasti tistih, ki izhajajo iz transporta in uporabe surovin;

??? ocenah dru??benih u??inkov na lokalne skupnosti ter vrednotenju dru??benih vplivov;

??? ocena rabe in vplivov na vodo;

??? posrednih finan??nih projekcijah, povezanih s prihodnjimi regulativami in tr??nimi

spremembami.

b. Glavni viri negotovosti

K merilni negotovosti prispevajo predvsem naslednji dejavniki:

??? odvisnost od prihodnjega razvoja dogodkov (na primer spremembe zakonodaje in tr??nih

pogojev, vklju??no z morebitnimi prepovedmi dolo??enih snovi);

??? uporaba povpre??nih ali generi??nih emisijskih faktorjev, kadar specifi??ni podatki od

dobaviteljev niso na voljo;

??? nepopolni ali delni podatki iz vi??jih in ni??jih delov vrednostne verige

??? razlike v metodologijah zbiranja in ocenjevanja podatkov (na primer uporaba ocenjenih

transportnih razdalj in industrijskih povpre??ij);

??? variabilnost podatkov, povezanih z lokalnimi okoljskimi pogoji.

c. Uporabljene predpostavke in strokovne presoje

Pri ocenjevanju metrik smo uporabili naslednje klju??ne predpostavke:

??? da so povpre??ni emisijski faktorji iz podatkovnih baz reprezentativni za izra??une emisij v

obsegu 3;

??? da javno dostopni viri podatki predstavljajo dovolj zanesljivo osnovo za ocenjevanje okoljskih

in dru??benih vplivov;

??? da se obstoje??i tr??ni in regulativni pogoji v kratkoro??nem obdobju bistveno ne spremenijo;

??? da interni podatki dru??be predstavljajo najbolj??o vir za pripravo izra??unov.

Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo elektri??ne energije za leto 2025 objavljena ??ele junija

2026, smo za porazdelitev porabljene elektri??ne energije v letu 2025 uporabili podatke o sestavi

primarnih virov za leto 2024.

Prav tako ugotavljamo, da so nekatere kvantitativne metrike dolo??anja emisij snovi v zrak, vode in

tla podvr??ene vi??ji stopnji merilne negotovosti. To zlasti velja za metrike emisij snovi, ki temeljijo na

meritvah z nizko pogostnostjo izvajanja (enkrat na tri ali pet let oziroma enkrat letno). Gre za meritve

pri dolo??enih pogojih obratovanja in pri ??emer se predpostavlja, da so tako izmerjene vrednosti

(koncentracije) reprezentativne za celotno leto, zato so dolo??ene metrike delno posledica ocene.

Koli??ine izpu????ene vode se delno spremljajo z merjenjem in so podvr??ene merilni negotovosti

merilnikov, delno so ocenjene iz porabe vode (merjenje porabe). Pri podatkih o nastajanju odpadkov

(kro??no gospodarstvo) predstavlja pomemben vir negotovosti predvsem na??in predelave in

odstranjevanja oddanih odpadkov, saj je negotovost posledica podatkov, ki jih podajo prevzemniki

odpadkov po prevzemu, na kar lahko vplivamo le v omejenem obsegu.

Za dolo??ene podatkovne to??ke so uporabljeni najbolj??i razpolo??ljivi podatki. Obstaja pa dolo??ena

merilna negotovost merjenja, izra??unov, pretvorb ter zbiranja in ocenjevanja podatkov v okviru

vrednostne verige. Dru??beni vpliv je zaradi spremenljivosti razmer ter kakovosti podatkov ocenjen.

40

Zato so bili za ocenjevanje vplivov, tveganj med drugimi uporabljeni tudi javno dostopni podatki.

Gre za kontinuiran proces, ki se bo nadgrajeval in izbolj??eval.

5.1.1.2.4 Spremembe v metodologiji

Dru??ba je za podro??je S1-14 v Tabeli 96 poro??ala o ??tevilu izgubljenih dni zaradi po??kodb pri delu za

leto 2024. Za leto 2025 bo dru??ba spremenila metriko poro??anja v skladu s S1-14 AR95 in prikazala

podatek ??tevila izgubljenih dni zaradi po??kodb za leto 2024 in 2025 v skladu s spremembo metrike.

5.1.1.2.5 Napake pri poro??anju v preteklih obdobjih

V letnem poro??ilu za poro??evalsko obdobje 2024 sta bili prepoznani dve napaki, ki ju v tem poro??ilu

popravljamo.

V poro??evalskem letu 2024 so bile predvidene emisije za Obseg 3 (t CO??? ekvivalent) za leti 2028 in

2030 niso bile pravilno izra??unane, saj je bil uporabljen napa??en prera??un glede na izhodi????no leto

2021. V leto??njem poro??ilu so ti podatki popravljeni in pravilno prikazani v Tabeli 40 v poglavju E1???4.

V poglavju E2???5 je bil za poro??evalsko leto 2024 popravljen tudi prikaz koli??in snovi, ki vzbujajo

zaskrbljenost (SoC), snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), ter pripadajo??ih prihodkov iz teh

izdelkov, saj so bile te koli??ine v lanskem poro??ilu zaradi ro??nega izra??una napa??no prikazane.

Napaka je nastala, ker sistemski zajem podatkov ??e ni bil vzpostavljen, zato v tem poglavju navajamo

ustrezne popravke in razliko za leto 2024.

5.1.1.2.6 Razkritja, ki izhajajo iz druge zakonodaje

V izjavi je vklju??eno Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in nalo??bah dru??be za

leto 2025 skladno z Uredbo (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih nalo??b

in njeno dopolnitvijo 2021/2139.

5.1.1.2.7 Vklju??itev s sklicevanjem

Nekatera razkritja v izjavah o trajnostnosti so vklju??ena s sklicevanjem. V tak??nih primerih je v

ustreznem razkritju navedena referenca na poglavje znotraj trajnostnostnega poro??ila oziroma na

ra??unovodski del Letnega poro??ila.

Oceno finan??ne pomembnosti izvajamo v sklopu prepoznavanja tveganj in prilo??nosti. Vzpostavljen

imamo sistem, ki je opisan v Pravilniku o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti v Cinkarni Celje,

d. d., ter podrobneje predstavljen v Letnem poro??ilu v poglavju [IRO].

Tabela 12: Seznam razkritij s sklicevanjem

Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v

sisteme spodbud

GOV-3

Ra??unovodsko poro??ilo, poglavje 6 ??? Posli s

povezanimi osebami v ra??unovodskem delu

poro??ila

Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih fizi??nih

in prehodnih tveganj ter potencialnih prilo??nosti,

povezanih s podnebjem

E1-9

Pojasnilo 25 Vpliv podnebnih sprememb na

ra??unovodske izkaze

Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih

dejavnostih in nalo??bah ??? ESRS 2

ESRS 2

Izkaz finan??nega polo??aja in izkaz poslovnega

izida v Ra??unovodskem delu poro??ila

41

5.1.1.2.8 Uporaba postopnosti razkritja

Dru??ba je uporabila mo??nost postopnosti razkritja za leti 2024 in 2025 vezano na E3-5 Predvideni

finan??ni u??inki pomembnih tveganj in prilo??nosti povezanih z vodnimi viri in E5-6 Predvideni finan??ni

u??inki pomembnih tveganj in prilo??nosti povezanih z rabo virov in kro??nim gospodarstvom.

42

5.1.2 [GOV] Upravljanje

5.1.2.1 [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

Dru??ba ima dvotirni sistem vodenja, ki ga sestavljata Uprava dru??be in Nadzorni svet. Uprava vodi

poslovanje v dobro dru??be, samostojno in na lastno odgovornost, dru??bo zastopa in predstavlja ter

odgovarja tako skup????ini kot Nadzornemu svetu. Gre za kolektivni organ, ki ga sestavljajo predsednik

in do trije ??lani. Funkcijo predsednika oziroma ??lana Uprave lahko opravlja oseba, ki poleg zakonsko

dolo??enih pogojev izpolnjuje tudi zahtevo po najmanj visoko??olski izobrazbi in najmanj petih letih

delovnih izku??enj. Predsednik uprave je hkrati najvi??ji vodstveni delavec v dru??bi.

Tabela 13: Sestava uprave v poslovnem letu 2025

Ime in

priimek

Funkcija

Podro??je

dela v

Upravi

Prvo

imenovanje

na funkcijo

Zaklju??ek

funkcije

Spol

Dr??avljanstvo

Letnica

rojstva

Izobrazba/

Strokovni

profil

??lanstvo v

organih

nadzora z

dru??bo

nepovezanih

dru??b

Ale?? Skok

Predsednik

uprave

informatika,

finance,

prodaja,

nabava,

pravna

slu??ba

1. 7. 2020

1. 7. 2030

M

slovensko

1967

univ. dipl.

ing. kem.

teh., MBA

??? ZDA

/

Nikolaja

Podgor??ek

Seli??

??lanica

uprave-

tehni??na

direktorica

razvoj,

trajnost,

tehnologija,

varnost in

zdravje pri

delu

30. 6. 2005

(prvi

mandat)

1. 7. 2020

(trenutni

mandat)

31.1. 2027

??

slovensko

1962

univ. dipl.

in??. kem.

in??., spec.

/

Filip

Ko??elnik

??lan

uprave-

delavski

direktor

Kadrovska

in socialna

vpra??anja

5. 11. 2020

5. 11. 2025

M

slovensko

1992

mag.

poslovnih

ved

/

Nika

Veronovski

??lanica

uprave-

delavska

direktorica

Kadrovska

in socialna

vpra??anja

10.11.2025

10.11.2030

??

slovensko

1979

Doktor

znanosti s

podro??ja

tehni??kega

varstva

okolja

/

Izku??nje in izobrazbeni profil ??lanov Uprave

ALE?? SKOK ??? Naziv univerzitetnega diplomiranega in??enirja kemijske tehnologije je pridobil na

Univerzi v Ljubljani in naziv MBA na ameri??ki univerzi MIT. Ima dolgoletne izku??nje v kemijski

industriji v mednarodnem okolju, ve?? kot 10 let je bil ??lan Uprav delni??kih dru??b, prav tako je bil

predsednik in ??lan ??tevilnih Nadzornih svetov.

NIKOLAJA SELI?? PODGOR??EK ??? Univerzitetna in??enirka kemijskega in??enirstva in specialistka

tehnologije vodenja industrijskih procesov je svojo karierno pot za??ela v Cinkarni Celje, d. d., in sicer

v proizvodnji titanovega dioksida. Prva leta je kot tehnologinja na??rtovala in implementirala nove in

posodobljene proizvodne postopke ter sodelovala pri uvajanju avtomatizacije procesa. Nato je vodila

oddelek razvoja proizvodov in tehnologije ter ve?? investicijskih projektov za ??iritev in posodobitev

proizvodnje titanovega dioksida. Zadnjih 21 let kot ??lanica Uprave in tehni??na direktorica pokriva

podro??ja proizvodnje, vzdr??evanja in energetike, razvoja, kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter

okolja.

FILIP KO??ELNIK ??? Po podiplomskem ??tudiju na Ekonomski fakulteti je svojo poklicno pot nadaljeval

v finan??ni industriji, nato pa se je zaposlil v Cinkarni Celje, d. d., kot samostojni planer analitik v

Ra??unovodski slu??bi. Pozneje je prevzel odgovornost za podro??ja strate??ke analitike, odnosov z

vlagatelji in ekonomskih ??tudij izvedljivosti. Kot ??lan Uprave, delavski direktor, je soodlo??al o

strate??kih, finan??nih in organizacijskih usmeritvah dru??be ter zastopal interese zaposlenih.

43

NIKA VERONOVSKI - Je doktorica znanosti s podro??ja tehni??kega varstva okolja z bogatimi

raziskovalno-razvojnimi in industrijskimi izku??njami na podro??ju pigmentnega TiO???, povr??inske

kemije, disperzij in nanomaterialov. ??e ve?? kot 15 let deluje v dru??bi, kjer vodi zahtevne strate??ke

in razvojne projekte, povezane z razvojem novih izdelkov, optimizacijo proizvodnih procesov,

uvajanjem inovativnih tehnologij ter tehni??no podporo kupcem. Ima obse??ne izku??nje z vodenjem

raziskovalnih skupin, sodelovanjem z doma??imi in tujimi raziskovalnimi institucijami, industrijo in

kon??nimi uporabniki, ter z regulatornimi vpra??anji. Njeno delo dopolnjujejo patentne prijave, ??tevilne

strokovne in znanstvene objave ter mentorsko delo pri diplomskih in magistrskih nalogah. V Upravi,

poleg interesov dru??be in vseh dele??nikov, zastopa interese delavcev glede kadrovskih in socialnih

vpra??anj.

Statut in Zakon o gospodarskih dru??bah dolo??ata o ??em Uprava poro??a Nadzornemu svetu. Statut

dolo??a za kaj si mora uprava priskrbeti soglasje Nadzornega sveta.

Nadzorni svet dru??be je 6-??lanski. Imenovanje, obveznosti in pravice ??lanov dolo??ata Statut in Zakon

(ZGD-1). Na??in delovanja in pogoje dela Nadzornega sveta podrobneje dolo??a Poslovnik o delu

nadzornega sveta.

44

Tabela 14: Sestava Nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2025

Ime in

priimek

Funkcija

Prvo imenovanje na

funkcijo

Zaklju??ek

funkcije/

mandata

Predstavnik

kapitala

/delavcev

Udele??ba

na sejah

NS glede

na

skupno

??tevilo sej

Spol

Dr??avljanstvo

Letnica

rojstva

Izobrazba/

Strokovni profil

Status

neodvisnosti

v izjavi o

neodvisnosti

Obstoj

nasprotja

interesa v

poslovnem

letu

??lanstvo

v organih

nadzora v

drugih

dru??bah

Toma??

Berlo??nik

predsednik NS

od 23. 7. 2024

??lan NS od 19.

6. 2024 do 23. 7.

2024

19. 6. 2024 ??? ??lan

23. 7. 2024 ???

predsednik

19. 6. 2029

predstavnik

kapitala

6/6

M

slovensko

1968

univerzitetni

diplomirani in??enir

strojni??tva in magister

ekonomskih znanosti,

MBA

DA

NE

/

Melita

Malgaj

namestnica

predsednika NS

od 23. 7. 2024

??lanica NS od

19. 6. 2024

19. 6 .2024 ??? ??lanica

23. 7. 2024 ???

namestnica

predsednika

19. 6 .2029

predstavnica

kapitala

6/6

??

slovensko

1971

univ. dipl.

ekonomistka

DA

NE

Slovenske

??eleznice

d. o. o.

Jo??e

Ko??tomaj

??lan NS

18. 6. 2020

17. 6. 2025

predstavnik

delavcev

1/3

M

slovensko

1968

in??enir strojni??tva

DA

NE

/

Ale??

Stevanovi??

??lan NS

18. 6. 2015 (prvi

mandat)

8. 3.2023 (trenutni

mandat)

7. 3. 2028

predstavnik

delavcev

6/6

M

slovensko

1966

kemijski tehnik

DA

NE

/

Bo??tjan

Furlan

??lan NS

19. 6. 2024

19. 6. 2029

predstavnik

kapitala

5/6

M

slovensko

1972

in??enir strojni??tva

DA

NE

Krka, d. d.

Dubravka

Derossi

Ur??i??

??lan NS

24. 12. 2024

23. 12. 2029

predstavnica

kapitala

6/6

??

slovensko

1975

magistrica poslovnih

ved

DA

NE

/

Matej

Pompe

??lan NS

18. 6. 2025

17. 6. 2030

predstavnik

delavcev

3/3

M

slovensko

1987

univ. dipl. ekonomist

DA

NE

/

Tabela 15: Zunanji ??lani komisij

Ime in priimek

Spol

Dr??avljanstvo

Izobrazba/Strokovni profil

Letnica rojstva

??lanstvo v organih nadzora v drugih dru??bah

Gregor Koro??ec

M

slovensko

univ. dipl. ekonomist

1971

Predsednik sveta AJPES

45

Izku??nje in izobrazbeni profil ??lanov Nadzornega sveta

Mag. TOMA?? BERLO??NIK ??? Ima ve?? kot 20 let izku??enj v vodenju in nadziranju ve??jih dru??b,

predvsem znan kot nekdanji Predsednik uprave dru??be Petrol d. d., za kar je bil s strani Zdru??enja

Manager Slovenije leta 2019 izbran za Managerja leta v Sloveniji. Prav tako ima dolgoletne izku??nje

kot ??lan Nadzornih svetov dru??b, med drugim v dru??bah Elan d. d., Petrol d. d., Droga Kolinska d. o.

o., Slovenske ??eleznice d. d., Telekom Slovenije d. d., in Geoplin d. o. o. Trenutno uresni??uje

poslanstvo izbolj??anja kakovosti ??ivljenjskega okolja z vlaganji v obnovljive vire energije preko

dru??be Alfi Renewables d. o. o., kot partner in predsednik Investicijskega odbora Sklada, ki vlaga v

son??no in vetrno energijo v JV Evropi.

MELITA MALGAJ ??? Ima ve?? kot 30 let izku??enj na podro??ju korporativnega upravljanja, prodaj

kapitalskih nalo??b, prestrukturiranja dru??b, statusnih preoblikovanj ter vodenja zahtevnih projektov.

Bogate izku??nje ima tudi na podro??ju nadzora in upravljanja dru??b, saj je ??lanica Nadzornih svetov

??e od leta 1997. V preteklosti je opravljala funkcijo ??lanice Upravnega odbora PDP, d. d., ter bila

??lanica Nadzornih svetov Banke Celje, d. d., in Abanke, d. d. V okviru Nadzornega sveta Abanke je

delovala tudi kot ??lanica revizijske komisije ter kot predsednica komisije za imenovanja. Zaposlena

je na Slovenskem dr??avnem holdingu, d. d., kjer opravlja funkcijo direktorice Sektorja za

gospodarstvo. Trenutno je tudi ??lanica Nadzornega sveta dru??be Slovenske ??eleznice, d. o. o., ter

predsednica Revizijske komisije nadzornega sveta.

JO??E KO??TOMAJ ??? Ima ve?? kot 25 let izku??enj na razli??nih podro??jih dela v Cinkarni Celje, d. d., od

tega ve??ji del v PE Metalurgija, kjer je med drugim zasedal tudi funkcijo namestnika direktorja.

Trenutno opravlja delo vodje centralnega skladi????a.

ALE?? STEVANOVI?? ??? ??e 38 let je zaposlen v Cinkarni Celje, d. d., in sicer v slu??bi kakovosti. Prav

tako je ??e ve?? desetletij aktivno vklju??en v razli??nih oblikah zastopanja delavcev ??? kot sindikalni

zaupnik, ??lan sveta delavcev ter zdaj ??e v okviru drugega mandata predstavnika delavcev v

Nadzornem svetu.

BO??TJAN FURLAN ??? Je ??lan upravnega odbora Hella/Forvia in direktor dru??be Hella Saturnus

Slovenija, strokovnjak na podro??ju prestrukturiranja podjetij, transformacije razvoja in proizvodnih

procesov, z dolgoletnimi izku??njami v avtomobilski industriji. Trenutno je tudi ??lan Nadzornega sveta

dru??be Krka d. d.

DUBRAVKA DEROSSI UR??I?? ??? Je izvr??na direktorica Sektorja za prodajo in operativni marketing v

Modri zavarovalnici, d. d., z dolgoletnimi vodstvenimi izku??njami na podro??ju prodaje, marketinga,

finan??nih storitev ter razvoja produktov, pri ??emer svoje delo dopolnjuje z

razumevanjem upravljanja tveganj in korporativnega upravljanja.

MATEJ POMPE ??? Zaposlen v podjetju Cinkarna Celje, d. d., v poslovni enoti Kemija Celje. Opravlja

delo vodje operativne priprave dela, kjer skrbi za organizacijo dela in nemoten potek delovnih

procesov. Poleg rednih delovnih obveznosti je dejaven tudi na podro??ju soupravljanja podjetja, saj

opravlja funkcijo predsednika Sveta delavcev. S tem prispeva k dialogu med zaposlenimi in vodstvom

ter krepitvi sodelovanja znotraj podjetja.

GREGOR KORO??EC ??? ima dolgoletne izku??nje s podro??ja zunanje in notranje revizije. Najprej je bil

zaposlen v revizijski hi??i PricewaterhouseCoopers v funkciji zunanjega revizorja, nato pa je ve?? let

vodil Slu??bo za notranjo revizijo v Merkur zavarovalnici. Pozneje je v isti zavarovalnici vodil razli??ne

zavarovalni??ke oddelke in razvijal kompetence na podro??ju finan??nega nadzora, upravljanja tveganj

ter organizacijskega vodenja, nato pa na Ministrstvu za finance vodil Sektor za zavarovalni??tvo in trg

kapitala. Ve?? let je opravljal tudi funkcijo zunanjega neodvisnega ??lana revizijske komisije v dru??bi

Unior. Trenutno je zaposlen v Slu??bi za notranjo revizijo Ministrstva za finance.

46

Nadzorni svet ima ??tiri ??lansko revizijsko komisijo, ki izvaja svoje pristojnosti iz Zakona (ZGD-1) in

Poslovnika o delu revizijske komisije.

Tabela 16: Aktualno ??lanstvo ob zaklju??ku obdobja poro??anja

Ime in priimek

Funkcija

Datum imenovanja

Udele??ba na sejah

komisije glede na

skupno ??tevilo sej (v

obdobju trajanja

mandata)

Melita Malgaj

predsednica komisije

23. 7. 2024

6/6

Bo??tjan Furlan

??lan in namestnik

predsednice komisije

23. 7. 2024 (??lan)

26. 11. 2024 (namestnik

predsednice)

6/6

Ale?? Stevanovi??

??lan Komisije

23. 7. 2024

6/6

Gregor Koro??ec

zunanji neodvisni ??lan

4. 11. 2015

6/6

Od 23. 7. 2024 Nadzorni svet nima posebej oblikovane kadrovske komisije. Naloge kadrovske

komisije od tega datuma kot enoten organ izvaja celotni Nadzorni svet.

Vsi ??lani Uprave so iz Slovenije. Tehni??na direktorica in delavski direktor sta iz lokalnega okolja, kjer

ima dru??ba sede??, kar je predstavljalo dve tretjini sestave Uprave. Po imenovanju nove delavske

direktorice je dele?? ??lanov uprave iz lokalnega okolja zmanj??an na eno tretjino.

Zastopanost ??ensk:

??? v Upravi do 5.11.2025 je bilo 1/3, po 10. 11. 2025 pa 2/3.

??? v Nadzornem svetu: v Nadzornem svetu je bila zastopanost ??ensk 1/3.

Zastopanost predstavnikov delavcev:

??? v Upravi 1/3,

??? v Nadzornem svetu 1/3,

??? v revizijski komisiji ??.

Dele?? neodvisnih ??lanov Nadzornega sveta v letu 2025 je zna??al 100 %. Neodvisnost se presoja po

Slovenskem kodeksu upravljanja javnih delni??kih dru??b, ki sta ga sprejela Ljubljanska borza in

Zdru??enje nadzornikov Slovenije.

???

Dru??ba v obdobju poro??anja o ??lanstvu organov ni bele??ila drugih kategorij raznolikosti ??lanov Uprave

in Nadzornega sveta. Pri sestavi Uprave ter pri sestavi Nadzornega sveta in njegovih teles se stremi

k heterogenosti po strokovnem profilu, spolu in starosti.

Odgovornosti posameznih organov in posameznikov v zvezi z vplivi, tveganji in prilo??nostmi so

opredeljene v okviru pristojnosti podjetja ter v povezanih notranjih politikah, pravilniku in kodeksih.

Vloge in odgovornosti Uprave in Nadzornega sveta dru??be so v skladu z uveljavljenimi na??eli

korporativnega upravljanja opredeljene ter zagotavljajo u??inkovito upravljanje poslovanja dru??be,

vklju??no z obvladovanjem tveganj, prilo??nosti in vplivov. Formalna dolo??itev vlog in odgovornosti teh

organov posebej za podro??je trajnostnih tem ??e ni vzpostavljena, vendar se trajnostna vpra??anja

obravnavajo skladno z obstoje??imi na??eli korporativnega upravljanja ter so vklju??ena v redne

nadzorne in upravljavske procese.

Uprava ima klju??no odgovornost za neposreden nadzor nad prepoznanimi pomembnimi vplivi,

tveganji in prilo??nostmi. V okviru svojega mandata Uprava zagotavlja ustrezne mehanizme za

obvladovanje teh tveganj ter spremljanje njihovih potencialnih u??inkov na poslovanje podjetja. Prav

tako redno ocenjuje tveganja ter identificira prilo??nosti, pri ??emer upo??teva trajnostne, operativne

47

in finan??ne vidike poslovanja. O vseh relevantnih ugotovitvah, sprejetih ukrepih in morebitnih vplivih

poro??a Nadzornemu svetu v okviru rednega obdobnega poro??anja (najmanj enkrat na ??etrtletje) o

poslovanju podjetja. Na ta na??in je vzpostavljen u??inkovit nadzorni okvir, ki omogo??a transparentno

obvladovanje tveganj in spremljanje trajnostnih vplivov, skladno z dolo??ili notranjih politik ter

pri??akovanji dele??nikov.

Odgovornost Nadzornega sveta je, da na podlagi poro??il Uprave izvaja nadzor nad u??inkovitostjo

obvladovanja tveganj ter presoja, ali so ukrepi Uprave ustrezni in skladni s strate??kimi cilji podjetja.

Napredek v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji in prilo??nostmi se spremlja prek obdobnih poro??anj

na sejah Nadzornega sveta in revizijske komisije.

Dru??ba je za upravljanje z vplivi, tveganji in prilo??nostmi vzpostavila skupino notranjih

strokovnjakov, ki je odgovorna za prepoznavanje skupaj z lastniki (zaposleni direktorji in vodje

organizacijskih enot), analizo in vrednotenje vplivov, tveganj in prilo??nosti. Skupina ??etrtletno poro??a

na ??ir??ih strokovnih kolegijih Uprave. Najvi??je vodstvo (uprava) je odgovorno za potrditev

pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti (DMA) in obvladovanje:

??? postavlja strategijo in cilje upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti;

??? nadzira proces upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti ter predlaga spremembe za

izbolj??anje uspe??nosti in u??inkovitosti procesa;

??? dodeljuje pooblastila in odgovornosti na ustreznih ravneh organizacije;

??? zagotavlja vire za delovanje procesa in izvajanje ukrepov;

??? predlaga in po potrebi vodi ukrepe za obvladovanje pomembnih vplivov, visokih korporativnih

tveganj in pomembnih prilo??nosti;

??? obve????a Nadzorni svet o pomembnih vplivih, tveganjih in prilo??nostih. Nadzorni svet in

Revizijska komisija nadzornega sveta nadzirata uspe??nost in u??inkovitost celovitega sistema

upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti ter neopore??nost informacij o pomembnih vplivih,

tveganjih, prilo??nostih, ki jih podaja dru??ba in jih potrjujeta.

Uprava je odgovorna za operativno izvajanje strategij dru??be in upravljanje tveganj, povezanih z

njenim poslovanjem. Njena odgovornost vklju??uje:

??? razvoj in implementacijo strategij za obvladovanje VTP, vklju??no s cilji za zmanj??anje

negativnih vplivov na okolje in dru??bo;

??? spremljanje skladnosti poslovanja z zakonodajnimi in regulativnimi zahtevami ter

usklajevanje internih politik s standardi ESRS;

??? zagotavljanje u??inkovite implementacije politik poslovne etike in varstva ??lovekovih pravic v

celotni vrednostni verigi;

??? vodenje procesa poro??anja o trajnostnem poslovanju ter komunikacijo z dele??niki o klju??nih

ugotovitvah in rezultatih.

Nadzorni svet ima klju??no vlogo pri zagotavljanju neodvisnega nadzora nad delovanjem Uprave,

potrjevanjem strategije ter nadzorovanjem njihovega izvajanja ter pri strate??kih odlo??itvah,

povezanih s poslovanjem dru??be in obvladovanjem tveganj ter zagotavljanjem trajnostnega razvoja

dru??be.

Uprava zagotavlja, da je letna izjava o trajnostnosti pripravljena v skladu z zahtevami CSRD, vklju??no

z ESRS standardi ter Uredbo o vzpostavitvi okvira za olaj??anje trajnostnih nalo??b (EU taksonomija).

Izjava vklju??uje seznam bistvenih trajnostnih vpra??anj, ki so bila obravnavana v posameznem

poro??evalnem obdobju, kar omogo??a natan??no in pregledno poro??anje o uspe??nosti dru??be na

podro??ju trajnosti.

Nadzor nad upravljanjem trajnostnih vplivov, tveganj in prilo??nosti poteka preko Nadzornega sveta

in revizijske komisije. Revizijska komisija nadzira finan??no in trajnostno poro??anje ter spremlja

u??inkovitost notranjih kontrol in sistemov upravljanja tveganj ter o tem poro??a Nadzornemu svetu.

48

Nadzorni svet kot krovni organ potrjuje trajnostno strategijo dru??be, DMA in celotno izjavo o

trajnostnosti v okviru potrditve celovitega letnega poro??ila.

V lu??i uvajanja trajnostnega poro??anja bosta Uprava in Nadzorni svet dru??be dodatno razvijala svoje

kompetence tako z internimi usposabljanji kot z vklju??evanjem zunanjih strokovnjakov, kadar bo to

potrebno. ??lani Uprave in Nadzornega sveta so bili v poro??evalnem obdobju sami odgovorni za oceno

svojih obstoje??ih kompetenc ter za prepoznavanje morebitnih vrzeli v znanju. V tem obdobju so ??lani

Uprave skupaj opravili 55 ur razli??nih izobra??evanj, ki so zajemala ve?? vidikov okoljskih, dru??benih

in upravljavskih (ESG) tematik. ??lani Nadzornega sveta so v okviru poro??anj in usposabljanj

organiziranih s strani dru??be, bili dele??ni podrobne predstavitve analize DMA, ki je bila podana na

seji dne 04. 03. 2025 ter nato ob obnovi DMA dru??be za leto 2025 na seji 11. 12. 2025.

Dru??ba se zaveda, da imajo spretnosti in znanja ??lanov Uprave ter Nadzornega sveta klju??no vlogo

pri prepoznavanju pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, ki jih trajnostno poro??anje prina??a tako

za dru??bo kot za ??ir??e dele??nike. Raznolikost ve????in in izku??enj ??lanov obeh organov omogo??a

celovitej??i pristop k strate??kemu odlo??anju, spodbuja inovativnost pri prilagajanju novim

regulativnim zahtevam ter odpira prilo??nosti za dolgoro??no vzdr??no rast in konkuren??no prednost

dru??be.

5.1.2.2 [GOV-2] Informacije, predlo??ene upravnim, poslovodnim in

nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih

ti organi obravnavajo

Uprava in Nadzorni svet dru??be pri nadzoru nad strategijo dru??be ter pri sprejemanju odlo??itev o

pomembnih transakcijah in politikah upravljanja tveganj upo??tevata vplive, prilo??nosti in tveganja,

povezana s trajnostnimi vidiki poslovanja. V obdobju poro??anja je Uprava redno obve????ala Nadzorni

svet o vseh relevantnih trajnostnih zadevah ter prepoznanih vplivih, tveganjih in prilo??nostih, in sicer

na rednih sejah Nadzornega sveta v okviru poro??anja o poslovanju in upravljanju tveganj. Uprava je

presojala pomembne IRO skladno s pripravo DMA.

Seznam pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, ki so jih v obdobju poro??anja obravnavali Uprava

in Nadzorni svet, je prikazan v Tabeli 22 (Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) po ESRS

standardih ter njihov vpliv na poslovni model).

Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju trajnostne strategije dru??be. Ta tematike je bila v

poro??evalnem obdobju poro??ana in predstavljane na redni seji 04. 03. 2025 in 10. 11. 2025, na

katerih je Uprava predstavila in izpostavila klju??ne vplive ter prilo??nosti in tveganja, ki izhajajo iz

strate??kih usmeritev ter podala pojasnila glede morebitnih kompromisov med trajnostnimi cilji in

drugimi poslovnimi prioritetami v sklopu DMA.

??lani Nadzornega sveta so na podlagi predstavljenega na seji 04. 03. 2025 potrdil DMA za leto 2024

ter na seji dne 11.12.2025 potrdil tudi DMA za leto 2025.

Pri obravnavi vplivov, tveganj in prilo??nosti ter pri odlo??anju o strategiji in klju??nih poslovnih

odlo??itvah bosta Uprava in Nadzorni svet upo??tevala tudi morebitne kompromise med doseganjem

trajnostnih ciljev, finan??no uspe??nostjo in dolgoro??no vzdr??nostjo poslovnega modela.

Dru??ba je trenutno vzpostavila strukturiran pristop k obravnavi trajnostnih tem, vklju??no z razvojem

ustreznih notranjih kontrol, procesov in odgovornosti, povezanih z upravljanjem opredeljenih vplivov,

tveganj in prilo??nosti (IRO).

49

V okviru teh prizadevanj Uprava na??rtuje redna poro??anja o trajnostnih temah, ki bodo vklju??ena

tudi v letni postopek posodabljanja razkritij v okviru pristopa DMA, skladno z zahtevami ESRS

regulative.

5.1.2.3 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v

sisteme spodbud

Sistem nagrajevanja ??lanov Uprave je delno povezan z izpolnjevanjem trajnostnih ciljev, ki so

vklju??eni v spremenljivi del prejemkov. Eden klju??nih elementov pri dolo??anju tega dela prejemkov

je zadovoljstvo zaposlenih, ki v skupni strukturi nagrajevanja predstavlja 10 % celotnega

spremenljivega dela pla??e.

Poleg tega je spremenljivi del prejemkov Uprave odvisen tudi od uspe??ne izvedbe petih strate??kih

projektov, ki jih Nadzorni svet predhodno potrdi v okviru letnega na??rta. Vsak projekt ima jasno

dolo??en cilj, katerega doseganje je merilo za oceno uspe??nosti. Pomembno je, da je vsaj eden od

teh projektov neposredno povezan s trajnostnimi temami. Skupni u??inek tega dela na spremenljivem

delu pla??e Uprave zna??a 20 % celote. Podrobneje so Prejemki Uprave predstavljeni v ra??unovodskem

poro??ilu, poglavj 6. Posli s povezanimi osebami ??? podatki o skupinah oseb v ra??unovodskem delu

poro??ila.

Dru??ba je v ??asu poro??anja imela veljavno potrjeno politiko prejemkov ??lanov Uprave in Nadzornega

sveta, ki jo je skup????ina potrdila 21. 05. 2025.

Oblikovanje politike nagrajevanja je potekalo v skladu s pri??akovanji delni??arjev, pri ??emer je

Nadzorni svet upo??teval njihove pobude in priporo??ila za poenotenje in pove??anje preglednosti

nagrajevanja. Cilj politike je uskladiti nagrade s trajnostno naravnano strategijo dru??be, kar vklju??uje

odgovornost do okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev. S povezavo med nagrajevanjem in

trajnostnimi cilji ??eli dru??ba zagotoviti dolgoro??no vrednost za vse dele??nike ter ustvariti spodbudno

okolje, ki bo mened??erje usmerjalo k trajnostnim dose??kom.

V ??asu poro??anja je nagrajevanje povezano s trajnostnostnimi cilji dolo??eno za nivo ??lanov Uprave

dru??be.

5.1.2.4 [GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu

Skrbni pregled je vzpostavljen z internim pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti ter

omogo??a prepoznavanje in obravnavo dejanskih in potencialnih vplivov na okolje in ??lovekove

pravice. Njegove ugotovitve so vklju??ene v DMA, saj predstavlja klju??en vhodni podatek za dolo??itev

pomembnih tem za poro??anje.

Postopek skrbnega pregleda vklju??uje identifikacijo in oceno vplivov, tveganj in prilo??nosti, dolo??itev

ukrepov za obravnavo, spremljanje u??inkovitosti ter redno poro??anje. Skrbni pregled se izvede vsake

tri leta oziroma ob pomembnih spremembah v poslovnem okolju, poslovanju ali zakonodaji. V

vmesnih letih trajnostni tim izvede redni letni pregled, s katerim preverja aktualnost klju??nih vplivov,

tveganj in prilo??nosti ter po potrebi spro??i postopek celovitega skrbnega pregleda.

V letu 2024 je bil izveden celovit skrbni pregled, v letu 2025 pa letni pregled, ki je potrdil ustreznost

obstoje??ih ugotovitev in ni zahteval ponovne izvedbe celovitega pregleda. Dopolnitve in spremembe

postopka so zapisane v poglavju IRO-1, ki opisuje razkritje ocene dvojne pomembnosti.

50

Tabela 17 prikazuje povezavo do mest v na??i izjavi o trajnostnosti, kjer podajamo informacije o

procesu skrbnega pregleda. Te oznake s pripadajo??imi temami so navedene v celotnem poro??ilu v

posameznih poglavjih.

Tabela 17: Glavni sklici na klju??ne elemente skrbnega pregleda

Klju??ni elementi skrbnega pregleda

Oznake v izjavi o trajnostnosti

Vklju??itev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni

model

ESRS 2 GOV-1, ESRS 2 GOV-2, ESRS 2 GOV-3, ESRS SBM-3

Sodelovanje s prizadetimi dele??niki v vseh klju??nih fazah skrbnega

pregleda

ESRS 2 SBM-2, ESRS 2 IRO-1, S1-2, S3-2

Opredelitev in ocenjevanje ??kodljivih vplivov

ESRS IRO-1, E1 IRO-1, E2 IRO-1, E3 IRO-1, E1, E2, E3, E5, IRO-1,

S1 SBM-3, S3 SBM-3

Spremljanje ukrepov za obravnavanje teh ??kodljivih vplivov

E1-3, E2-2, E3-2, E5-2, S1-4, S3-4

Spremljanje u??inkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje

E1-5, E1-6, E2-4, E2-5, E3-3, E3-4, E5-3, E5-4, E5-5, S1-4, S1-9,

S1-13, S1-14, S1-15, S1-16, S1-17, S3-4

5.1.2.5 [GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poro??anja o

trajnostnosti

V proces upravljanja tveganj poro??anja o trajnostnosti je vklju??en ??ir??i krog zaposlenih na razli??nih

nivojih in poslovnih funkcijah. Tveganja se obravnavajo na odborih za upravljanje vplivov, tveganj

in prilo??nosti ter ??etrtletno na strokovnih kolegijih, kar zagotavlja sistemati??en pristop. Za pripravo

poro??ila je imenovan Trajnostni tim, ki ga sestavljajo odgovorne osebe za posamezna podro??ja

trajnostnih tem. Kontrolno okolje temelji na organizacijski strukturi, jasno dolo??enih vlogah in

odgovornostih, zavezanosti k zakonskim zahtevam ter nenehnem izobra??evanju. Med klju??ne

kontrolne aktivnosti sodijo validacija podatkov pred vklju??itvijo v poro??ilo, odobritveni postopki na

ravni odgovorne osebe ter IT kontrole za zagotavljanje celovitosti podatkov. Postopki so formalizirani

v Pravilniku o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti

Za upravljanje tveganj se uporablja enotna metodologija, skladna s standardi SIST EN ISO 9000,

14001, 45001, 31000 in 50001. Tveganja se ocenjujejo glede na sedanje in potencialne finan??ne

u??inke ter uspe??nost ukrepov, razvr????ajo pa se po stopnjah: nizka, srednja in visoka. Doslej so bila

glavna ugotovljena tveganja povezana s celovitostjo, natan??nostjo in razpolo??ljivostjo podatkov,

zlasti v vrednostni verigi, ter s pomanjkljivo informacijsko podporo. Za obvladovanje teh tveganj so

bili uvedeni ukrepi, kot so razvoj aplikativne re??itve za zbiranje podatkov, obravnava tveganj na

kolegijih ter notranjerevizijski pregled.

V okviru priprave poro??ila je bila izvedena notranja revizija skrbnega pregleda procesa poro??anja o

trajnostnosti, ki je preverila ustreznost kontrol in postopkov ter podala priporo??ila za izbolj??ave.

Poleg tega so bili upo??tevani komentarji zunanjih revizorjev, pridobljeni ob prvem preverjanju

skladnosti z zahtevami ESRS. Ugotovitve notranje in zunanje revizije se vklju??ujejo v izbolj??ave

procesov, kar bo podprto z na??rtom celovite ocene tveganj, ki predvideva pripravo metodologije,

izvedbo analize in vklju??itev ugotovitev do konca naslednjega poro??evalskega obdobja.

Trajnostni tim ??etrtletno poro??a Upravi o postopku poro??anja in povezanih tveganjih, Uprava pa v

okviru rednih poro??il obve????a Nadzorni svet in Revizijsko komisijo. Informacije o uresni??evanju

notranjerevizijskih priporo??il so vklju??ene v redna obdobna poro??ila, namenjena Upravi, Revizijski

komisiji in Nadzornemu svetu.

51

5.1.3 [SBM] Strategija

5.1.3.1 [SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

V dru??bi si prizadevamo postati u??inkovita, trajnostno usmerjena dru??ba v kemi??ni industriji, ki bo

do leta 2030 zavezana k zmanj??evanju vplivov na okolje, odgovornem ravnanju z viri ter h krepitvi

dru??bene odgovornosti in transparentnosti. Z zmanj??evanjem emisij toplogrednih plinov in

u??inkovitim ravnanjem z energijo bomo prispevali k nizkooglji??ni prihodnosti, s ??irjenjem portfelja

proizvodov pa bomo vplivali na razvoj kro??nega gospodarstva in ravnanje z odpadki.

Dru??ba primarno deluje v ESRS sektorju kemijske industrije, kar je skladno s Standardno klasifikacijo

dejavnosti (SKD 2025), zlasti v okviru dejavnosti C/20 ??? Proizvodnja kemikalij in kemi??nih izdelkov.

V ta sektor sodijo klju??ne dejavnosti dru??be, ki vklju??ujejo proizvodnjo pigmenta titanovega dioksida

(TiO???) ter proizvodnjo bakrovih fungicidov, formulacij in specialnih kemikalij, ki predstavljajo jedro

poslovnega modela dru??be.

V poro??evalskem obdobju so skupni prihodki dru??be zna??ali 212.572.607 EUR, ??isti prihodki od

prodaje pa 198.801.821 EUR, skladno z ra??unovodskimi izkazi za poro??evalsko obdobje. Obseg

ustvarjenih prihodkov odra??a velikost in kompleksnost poslovanja ter predstavlja pomemben okvir

za razumevanje bistvenih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih z delovno silo.

Poleg primarnega ESRS sektorja je dru??ba, glede na naravo svojih dejavnosti, proizvodov in

vrednostnih verig, povezana tudi z naslednjimi dodatnimi pomembnimi ESRS sektorji, v katerih

razvija pomembne dejavnosti ter ustvarja vplive, tveganja in prilo??nosti:

??? ESRS sektor plastike in polimernih materialov, povezan z dejavnostmi masterbatchev in

pra??kastih lakov ter tehni??nih polimernih izdelkov in specialnih polimernih materialov (??isti

prihodki od prodaje v letu 2025 zna??ajo 14.663.429 EUR);

??? ESRS sektor mineralnih in gradbenih materialov, povezan z uporabo in obdelavo anorganskih

materialov ter lastnostmi pigmentov in drugih mineralnih komponent v proizvodnih procesih

(??isti prihodki od prodaje v letu 2025 zna??ajo 10.117.320 EUR).

Opredelitev sektorjev temelji na poslovnem modelu dru??be, strukturi proizvodov in razporeditvi

dejavnosti po SKD 2025. Ker uradna sektorska klasifikacija ESRS ??e ni sprejeta, dru??ba uporablja

delovno, opisno razvrstitev ESRS sektorjev z namenom zagotavljanja jasnega pregleda podro??ij, v

katerih dru??ba ustvarja pomembne vplive, tveganja in prilo??nosti.

Koli??inski obseg proizvodnje bo omogo??al rast poslovanja in posledi??no razvoj portfeljev prilo??nosti,

ki bodo kljub pove??evanju omogo??ali zni??evanje odpadkov in onesna??evanja.

Na??a zaveza je, da bomo ob rasti:

??? zni??ali oglji??ni odtis z ve??jim izkori????anjem obnovljivih virov energije in energetsko

u??inkovitostjo;

??? pove??ali recikliranje vode in zmanj??ali odvisnosti od naravnih virov;

??? nenehno zmanj??evali emisije v zrak in vodo ter odgovorno ravnali z odpadki;

??? spodbujali inovacije v zelenih tehnologijah in razvoj produktov, ki prispevajo k trajnostni rabi

virov;

??? zagotavljali varno, vklju??ujo??e in spodbudno delovno okolje, kjer so zaposleni zavzeti za

doseganje najbolj??ih rezultatov;

??? zagotavljali socialno varnost zaposlenih;

??? vzpostavili posvetovalni kanal (Sosvet) s prizadetimi skupnostmi; zbrane informacije bomo

vklju??ili v soodlo??anje pri dolo??anju in izvajanju ukrepov in o njih transparentno poro??ali;

52

??? v prizadetih skupnostih bomo podpirali ??portne, kulturne in druge dru??bene aktivnosti,

sodelovali pri projektih namenjenih zagotavljanju vi??je ravni varnosti in izbolj??anja

infrastrukture;

??? nadgradili korporativno upravljanje in korporativno kulturo, vklju??no z vpeljavo sistema vitke

proizvodnje;

??? izobra??evali in ozave????ali zaposlene, da bomo vsi aktivno prispevali k uresni??enju te

strategije.

Prispevali bomo predvsem k doseganju naslednjih globalnih ciljev trajnostnega razvoja ZN:

Cilj 8: Dostojno delo in gospodarska rast

Dru??ba kot proizvajalec titanovega dioksida in ??irokega nabora drugih izdelkov (??veplova (VI) kislina,

bela sadra, pra??kasti laki, masterbatchi, rastlinska za????itna sredstva na bakrovi osnovi, rastni

substrati, proizvodnja sistemov za pretakanje teko??in ??? polimeri) prispeva h gospodarski rasti z

ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest in zagotavljanjem stabilnosti v kemijski industriji. Na??a

prisotnost na trgih Evropske unije, Balkana in Bli??njega vzhoda omogo??a trajnostno rast, medtem

ko sodelujemo s klju??nimi industrijskimi partnerji in dobavitelji pri izbolj??anju standardov

zaposlovanja in varnosti.

Cilj 12: Odgovorna poraba in proizvodnja

S trajnostnimi pristopi v proizvodnji titanovega dioksida zmanj??ujemo okoljski odtis z optimizacijo

procesov in kro??nim gospodarstvom. Na??e glavne panoge, kamor prodajamo svoje izdelke so

podro??je tiskarskih barv, lakov in plastike, kjer si prizadevamo za razvoj inovativnih in okolju

prijaznej??ih re??itev. Na??i klju??ni dele??niki so kupci pigmenta titanovega dioksida, regulativni organi

in dobavitelji, s katerimi sodelujemo pri zagotavljanju odgovorne oskrbovalne verige.

Cilj 13: Podnebni ukrepi

Z izvajanjem strategij za zmanj??anje oglji??nega odtisa v proizvodnih procesih, vklju??no z ukrepi za

zmanj??anje emisij CO??? v vrednostni verigi (obseg 1, 2 in 3), prispevamo h globalnim podnebnim

ciljem. Klju??ni trgi, na katerih izvajamo te ukrepe, vklju??ujejo dr??ave EU, kjer veljajo stroge okoljske

zahteve. V sodelovanju z industrijskimi partnerji, raziskovalnimi ustanovami in dobavitelji si

prizadevamo za izbolj??anje podatkov o emisijah in uvajanje nizkooglji??nih tehnologij.

Pomembne proizvodne programe in strukturo prihodkov dru??ba predstavlja v poglavju 4 Poslovanje,

kjer sta v Tabeli 5 in 6 prikazana pregled prodaje po trgih ter po posameznih podro??nih odsekih.

Prisotnost na trgih je podrobneje opisana v okviru analize prodaje (trgi EU, doma??i trg in trgi tretjih

dr??av). Podatki o ??tevilu zaposlenih so v osnovnem pregledu razkriti v finan??nem delu (tabela ??tevilo

zaposlenih), celovite informacije o zaposlenih pa so predstavljene v poglavju Lastna delovna sila

(ESRS S1).

Dru??ba poudarja, da neposredno sledenje scenariju omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 ??C

trenutno ni izvedljivo zaradi narave proizvodnje. Proizvodnja klju??nih kemikalij, kot je titanov dioksid,

zahteva energijsko intenzivne procese. Ustrezna tehnologija, ki bi omogo??ila temeljite spremembe v

proizvodnih procesih je te??ko dostopna ali ??e v razvojni fazi. Prav tako infrastruktura na dr??avnem

nivoju ni dovolj pripravljena, da bi omogo??ila podporo prehodu na nizkooglji??ne procese v obsegu,

ki bi bil potreben za dosego cilja 1,5 ??C.

Poleg tega bi za dosego tak??nega cilja bile potrebne obse??ne spremembe v dostopnosti obnovljivih

virov energije, v dobavni verigi ter v podpornih tehnologijah, ki so del ??ir??e industrije in zunaj

53

neposrednega nadzora dru??be. Dru??ba se zato osredoto??a na postopno zmanj??evanje oglji??ne

intenzivnosti svojih procesov in vklju??evanje trajnostnih tehnologij, kjer je to mogo??e, s ??imer

prispeva k zmanj??evanju emisij in dolgoro??no podpira prehod v nizkooglji??no gospodarstvo.

Razli??ne prodajne podprograme je mo??no vsebinsko zdru??iti v prodajne skupine, v okviru katerih so

zdru??eni proizvodi s podobno uporabno namembnostjo. V preteklih letih smo nekaj proizvodno-

prodajnih programov, ki niso dosegali meril rentabilnosti oziroma uspe??nosti, opustili.

Na??i pomembnej??i proizvodno-prodajni programi so:

??? proizvodnja titanovega dioksida (TiO

2

);

??? proizvodnja ??veplove kisline;

??? proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajema sredstva za za????ito rastlin in rastne

substrate;

??? proizvodnja masterbatchev in pra??kastih lakov;

??? skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki so po svojih lastnostih uporabni za transport

agresivnih medijev in za????ito procesne ter strojne opreme;

??? polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina in

natrijev titanat;

??? stranski proizvodi proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: bela sadra ??? CEGIPS in rde??a

sadra ??? RCGIPS (v dele??u 47 %: 53 %, prera??unano na suho snov navedenih stranskih

proizvodov).

Nosilna proizvodno-prodajna skupina je pigment titanov dioksid, ki zdru??uje prodajo razli??nih tipov

pigmenta. V to skupino spadajo tudi ultra fine oblike titanovega dioksida, ki so proizvodi z visoko

dodano vrednostjo, saj glede na kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV-

absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnolo??ko zahtevne izdelke (samo??istilni sistemi, materiali z UV-

stabilizatorji idr.). Proizvodnja in tr??enje pigmenta titanovega dioksida predstavljata 83 % na??e

celotne realizacije.

Prodajna skupina sredstev za za????ito rastlin spada skladno s prilogo I Uredbe (ES) ??t. 1893/2006

pod dejavnost 20.2 Proizvodnja pesticidov in drugih agro kemijskih izdelkov. V primerjavi z nosilno

proizvodno ??? prodajno skupino gre za zelo majhen tr??ni dele?? celotne realizacije dru??be (5,09 % od

celotne realizacije prodaje v letu 2025). Nosilni izdelki te skupine so bakrovi fungicidi razli??nih

formulacij in razli??nih uporabljenih aktivnih snovi (bakrov hidroksid, bakrov oksikloridin, tribazi??ni

bakrov sulfat). Na podro??ju za????itnih sredstev za rastline zasledujemo strategijo s poudarkom na

kakovosti izdelkov in njihovi okoljsko varni uporabi.

Skupina pra??kastih lakov in masterbatchev predstavlja vertikalno nadgradnjo osnovne proizvodnje

pigmenta titanovega dioksida in postaja vse pomembnej??a prodajna skupina dru??be. Pra??kaste lake

prodajamo predvsem v namene antikorozijske in dekorativne potrebe pri proizvodnji bele tehnike,

ogrevalnih teles in druge kovinske galanterije. Masterbatchi so namenjeni vme??avanju v plasti??ne

mase z namenom izbolj??evanja njihovih uporabnih lastnosti.

Ostala podro??ja so proizvodnja PTFE (politetrafluoretilen) izdelkov, polovica je namenjenih interni

potro??nji in vzdr??evanju, druga polovica tr??enju predvsem v fitofarmacevtski in kemijski industriji.

Proizvodnja ??veplove kisline je namenjena predvsem interni uporabi, morebitni vi??ki se prodajo na

trgu. CEGIPS, tako imenovano belo sadro, prodajamo na trgu cementne industrije in proizvodnje

mav??nih plo???? ter za uporabo v kmetijstvu. Stranski proizvod RCGIPS v celoti porabimo za suho

zapolnjevanje na Napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Glede na lastnosti se lahko

uporablja za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, gradnji nizkih nasipov in izdelavi pokrivnih plasti.

Delujemo predvsem na evropskem trgu, kjer ustvarimo ve??ino prihodkov. V manj??i meri smo prisotni

tudi na kompenzacijskih trgih, predvsem na obmo??ju valute ameri??kega dolarja. Glede na geografsko

lego kot najpomembnej??e trge prepoznavamo dr??ave ??lanice EU (brez Slovenije), sledi doma??i trg

(Slovenija) in tretje dr??ave.

54

Dr??ave, kjer smo v najve??ji meri prisotni (Slika 4) in je dele?? prodaje ve?? kot 1 %, so: Nem??ija (28

%), Italija (13 %), Francija (11 %), Poljska (5 %), Slovenija (7 %), Tur??ija (4 %), Nizozemska (2

%), Avstrija (4 %), ??vedska (3 %), Danska (3 %), Hrva??ka (2 %), Gr??ija (2 %), ZDA (2 %),

Mad??arska (2 %), Belgija (1 %), ??panija (1 %), ??e??ka (1 %), Romunija (1 %), Srbija (1 %). V

dele??u vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trg EU.

Vse proizvodne enote s podpornimi slu??bami so locirane v Sloveniji, kjer smo konec leta zaposlovali

726 zaposlenih. Vsi zaposleni dru??be so locirani v Sloveniji (100 %). Dru??ba nima zaposlenih v drugih

geografskih obmo??jih.

Slika 4: Dr??ave, kjer smo v najve??ji meri prisotni.

55

Tabela 18: Klju??ni elementi trajnostne strategije

Na??a vizija: postati u??inkovita, trajnostno usmerjena dru??ba v kemi??ni industriji

[E] Zmanj??evanje oglji??nega

odtisa in onesna??evanja

[S] Opolnomo??enje lokalnega

okolja in zaposlenih

[G] Integriteta z odgovornim

poslovanje

Na??i trajnostni cilji

E1 PODNEBNE SPREMEMBE

Zmanj??ati oglji??ni odtis za 10%

do leta 2030.

Zmanj??ati emisije CO???e iz

obsega 3 za 15 % do leta 2030,

predvsem v segmentu dobavne

verige surovin in materiala ter

logistike na podro??ju proizvodnje

pigmenta titanovega dioksida.

Ukrepi in aktivnosti:

Investicije v son??ne elektrarne in

optimizacija porabe energije za

zmanj??anje porabe fosilnih goriv.

Soproizvodnja elektrike iz pare

za izbolj??anje energetske

u??inkovitosti.

U??inkovita raba energije.

Analiza logisti??nih poti za

optimizacijo prevoznih razdalj in

izbiro nizkooglji??nih transportnih

re??itev.

Pomo?? in sodelovanje na

razli??nih nivojih z na??im

dobavitelji, da bomo lahko zni??ali

kategorijo 1 za 22 % do leta

2030.

E2 ONESNA??EVANJE

Do leta 2030 zmanj??evanje

specifi??ne emisije sulfatov za 15

% (na izhodi????no leto 2021).

Do leta 2030 zmanj??anje

specifi??ne emisije snovi v zrak

(SOx, H2S in prah) za 15 % (na

izhodi????no leto 2021).

E3 VODNI VIRI

Do leta 2030 izvajanje projektov

za ohranjanje vodnih virov in

prete??no zmanj??anje ??rpanja

vode iz vodotoka(na izhodi????no

leto 2021).

E5 RABA VIROV IN KRO??NO

GOSPODARSTVO

Do leta 2030 zmanj??anje koli??ine

proizvedene rde??e sadre za 14

% (na izhodi????no leto 2021).

S1 LASTNA DELOVNA SILA IN

VARNOST IN ZDRAVJE PRI

DELU

Do leta 2030 izvajati ukrepe za

izbolj??anje varnosti in zdravja pri

delu in se pribli??ati cilju ni??

po??kodb (na izhodi????no leto

2021).

S1 LASTNA DELOVNA SILA:

ENAKA OBRAVNAVA IN ENAKE

MO??NOSTI

Do leta 2030 pove??ati dele??

zavzetih zaposlenih na 40 % in

zmanj??ati dele?? aktivno

nezavzetih na 16 % (na

izhodi????no leto 2021)

S1 LASTNA DELOVNA SILA:

DELOVNI POGOJI

Do leta 2030 zvi??ati aktivnost

promocije mo??nosti

zaposlovanja blizu doma za 10

%.

S3 PRIZADETE SKUPNOSTI:

EKONOMSKE, SOCIALNE

PRAVICE IN DRUGE PRAVICE

SKUPNOSTI

Do leta 2030 vzpostaviti

posvetovalni kanal s prizadetimi

skupnostmi, sodelovanje v

izobra??evalnih programih

mladih, podporo ??portnim in

kulturnim in drugim aktivnostim

ter vlaganji v infrastrukturo ter

zagotavljanje vi??je ravni varnosti

in sodelovanje pri dobrodelnih

projektih.

G1 POSLOVNO RAVNANJE:

UPRAVLJANJE ODNOSOV Z

DOBAVITELJI

Spodbujati udele??ence v

vrednostni verigi k upo??tevanju

in spo??tovanju kodeksa

trajnostnega poslovanja.

G1 POSLOVNO RAVNANJE:

Vpeljati sistem vitke proizvodnje

in izobra??evanje zaposlenih s

podro??ja trajnosti in jih seznaniti

s cilji trajnostne strategije ter jih

aktivno vklju??evati.

Program

Na??e prispevanje k ciljem ZN

56

Tesno bomo sodelovali z dobavitelji in partnerji in si skupaj z njimi prizadevali za spo??tovanje visokih

eti??nih in trajnostnih na??el ter s tem zagotavljali trajnostnostno verigo vrednosti, osredoto??eno na

zmanj??anje okoljskega odtisa in dru??beno odgovorno poslovanje.

Evropski trg je za dru??bo klju??nega pomena, saj predstavlja najve??ji dele?? na??ih prihodkov in ima

najstro??je zahteve glede trajnostnosti. Zaradi zahtev EU Green Deal, regulative REACH in drugih

okoljskih standardov prilagajamo svojo strategijo, da bomo lahko ohranili konkuren??nost in

izpolnjevali pri??akovanja strank ter regulatorjev.

Trenutno je na?? najpomembnej??i proizvod titanov dioksid, ki predstavlja osnovno surovino v ??tevilnih

panogah. Posebej izpostavljen je segment proizvajalcev barv in lakov, ki je na?? najve??ji trg in hkrati

tudi tisti, kjer so trajnostne zahteve najbolj izrazite.

Dru??ba preu??uje mo??nosti optimizacije proizvodnih procesov, izbolj??anja energetske u??inkovitosti in

pove??anja izkoristkov surovin v proizvodnji titanovega dioksida. Ve?? informacij najdete pod to??ko

[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.

Na??e poslovanje temelji na skladnosti z najbolj??imi razpolo??ljivimi tehnikami, trajnostnih vlaganjih

in optimizaciji proizvodnih procesov, da zmanj??amo vpliv na okolje ter zagotovimo varne in zdrave

delovne pogoje za zaposlene. Osredoto??eni smo na stalno izbolj??evanje kakovosti, inovacije in

u??inkovito upravljanje virov, kar nam omogo??a konkuren??nost na globalnih trgih.

V vi??jem delu vrednostne verige tesno sodelujemo s klju??nimi dobavitelji surovin in proizvodov za

TiO

2

(titanonosna ruda, ??veplo), za barve, premaze (epoksi smole, pigmenti), za agro proizvode

(baker) in za procesno opremo (PTFE, kovine). Omenjene surovine prispejo z ??elezni??kim, pomorskim

ali cestnim transportom.

V vi??jem delu vrednostne verige prepoznavamo:

??? dobavitelji/distributorji direktnih in indirektnih materialov/storitev,

??? skladi????enje in transport do dru??be.

Za prevoz do kupcev iz segmentov barv, plastike, papirja in drugih segmentov (gradbeni??tvo, agro,

kovinarstvo) uporabljamo cestni, ??elezni??ki in intermodalni transport.

V ni??jem delu vrednostne verige prepoznavamo procese:

??? skladi????enja,

??? distribucije in transporta do kupcev,

??? kupcev/distributerjev.

Glavni viri podatkov za analizo poslovnega modela in vrednostnih verig vklju??ujejo spletne strani

podjetij, interne podatkovne baze, svetovne publikacije posameznih podro??ij in kategorij predmetov

dela, obiske sejmov in konferenc, razli??na zdru??enja in organizacije, letna poro??ila dobaviteljev in

kupcev, neposredno komunikacijo z dele??niki ter ra??unovodske podatke. Poleg tega uporabljamo

razli??na analiti??na orodja za pridobivanje informacij iz javno dostopnih virov in publikacije in analize

s podro??ja predmetov dela.

Najprej smo dolo??ili vrednostne verige in metodologijo za identifikacijo klju??nih dele??nikov, med

katere uvr????amo tako dobavitelje kot kupce. Nato smo dolo??ili kanale komuniciranja, ki so omogo??ali

u??inkovito pridobivanje in zbiranje podatkov o partnerjih. Analizirali smo promet z dele??niki na

podlagi ra??unovodskih podatkov ter zbrali in pregledali podatke o dele??nikih, pri ??emer smo se

osredoto??ili na klju??ne trajnostne atribute. Po izvedeni analizi podatkov smo dolo??ili obseg

vrednostne verige, izvedli skrbni pregled, dolo??ili skupne trajnostne teme, trajnostne zaveze in

ukrepe, ki jih bomo upo??tevali pri nadaljnjem sodelovanju z dele??niki.

57

V letih 2024 in 2025 smo izvedli skrbni pregled, pri ??emer smo pregledali letna poro??ila dobaviteljev

in kupcev, vzpostavili neposredno komunikacijo z dele??niki ter analizirali informacije, pridobljene s

spletnih strani podjetij in drugih virov. V okviru tega pripravljamo anketni vpra??alnik za pridobitev

dodatnih informacij o trajnostnih praksah dele??nikov.

V letu 2025 smo izvedli in analizirali odgovore anketnega vpra??alnika med klju??nimi dobavitelji in

partnerji vi??jega dela vrednostne verige.

Strankam v pomembnih segmentih barv, premazov in kemikalij omogo??amo izbolj??ano u??inkovitost

izdelkov ter trajnostne alternative, kar jim pomaga tudi pri doseganju lastnih trajnostnih ciljev.

Za vlagatelje smo s transparentnim poro??anjem in osredoto??enostjo na trajnostna tveganja

zagotovili ve??jo predvidljivost poslovanja. Nalo??be v trajnostne tehnologije, kot so proizvodnja

nizkotemperaturnih premazov, uporaba reciklatov in bio-polimerov ter energetska optimizacija,

pove??ujejo dolgoro??no odpornost poslovnega modela na spremembe v zakonodaji in tr??nih zahtevah.

Za druge dele??nike, kot so zaposleni, lokalne skupnosti in dobavitelji, ustvarjamo varno in vklju??ujo??e

delovno/lokalno okolje. Zmanj??anje okoljskega odtisa pozitivno vpliva na lokalne skupnosti, medtem

ko dolgoro??na partnerstva z dobavitelji zagotavljajo stabilnost oskrbovalne verige.

Dru??ba prepoznava ve?? vrednostnih verig, in sicer:

??? vrednostna veriga TiO

2

,

??? vrednostna veriga Masterbatchi,

??? vrednostna veriga Pra??kasti laki,

??? vrednostna veriga Agro in

??? vrednostna veriga Polimeri.

Glede na postavljena merila, prepoznavamo najpomembnej??o verigo TiO

2

, tako v vi??jem (surovine

in proizvodi za TiO

2

) kot ni??jem delu vrednostne verige (barve, laki in premazi; plastika, papir). V

nadaljevanju predstavljamo klju??ne zna??ilnosti vi??jih in ni??jih delov vseh identificiranih vrednostnih

verig in matri??no povezavo med vi??jim in ni??jim delom vrednostih verig in proizvodno-prodajnih

programov.

Tabela 19: Povezava med vi??jim in ni??jim delom vrednostnih verig s proizvodno-prodajnim programom

Vi??ji del (predmeti

dela)

Vrednostna veriga

Ni??ji del

(dejavnost)

Proizvodno-prodajni program

Surovine in

proizvodi za TiO

2

Vrednostna veriga TiO

2

Barve, laki in

premazi

Plastika

Papir

Drugo

(gradbeni??tvo)

??? proizvodnja titanovega dioksida (TiO

2

)

??? proizvodnja ??veplove kisline

??? polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega

dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina in

natrijev titanat,

??? stranski proizvodi proizvodnje pigmenta

titanovega dioksida: bela sadra ??? CEGIPS in

rde??a sadra ??? RCGIPS

Surovine in

proizvodi za barve

Vrednostna veriga

Masterbatchi

Vrednostna veriga

Pra??kasti laki

Plastika

Drugo

(kovinarstvo, les)

??? proizvodnja masterbatchev in pra??kastih lakov

Surovine in

proizvodi za Agro

Vrednostna veriga Agro

Drugo (agro)

??? proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajema

sredstva za za????ito rastlin in rastne substrate

Surovine in

proizvodi za

procesno opremo

Vrednostna veriga

Polimeri

Drugo (procesna

oprema)

??? skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki

so po svojih lastnostih uporabni za transport

agresivnih medijev in za????ito procesne ter

strojne opreme

58

Slika 5: Vrednostna veriga Cinkarne Celje, d. d.

5.1.3.1.1 Opis vrednostne verige TiO2

1. Povezanost vrednostne verige TiO

2

z drugimi produkti/vrednostnimi verigami

Pigment TiO

2

je anorganska kemikalija, ki se zaradi svojih opti??nih lastnosti uporablja v industriji

barv, lakov, umetnih mas in papirja. Proizvodnja titanovega dioksida zajema kompleksen proces, ki

vklju??uje razklop titanonosne rude s pomo??jo ??veplove kisline, filtracijo, kalcinacijo in kon??no

povr??insko obdelavo za specifi??ne industrijske aplikacije. Stranski proizvod pri proizvodnji prodamo

pod blagovno znamko CEGIPS. Del proizvedenega pigmenta vgrajujemo v masterbatche in pra??kaste

lake, ki jih proizvajamo v PE Kemija Mozirje.

59

Slika 6: Podrobnej??i prikaz procesa proizvodnje in vrednostne verige TiO2

2. Opis vi??jega dela vrednostne verige TiO

2

Klju??ne surovine, zlasti titanonosne rude, imajo omejeno ??tevilo dobaviteljev, kar pove??uje odvisnost

in tveganje za oskrbo. Energetsko bogate surovine (apno, kamena moka ...) se zaradi transportnih

stro??kov oskrbujejo lokalno. Zamenjava zemeljskega plina z drugim energentom bi zahtevala visoke

stro??ke prilagoditve proizvodne tehnologije. Zaradi visoke dnevne porabe in omejenih skladi????nih

kapacitet sta stalna in fleksibilna dobava kriti??no pomembni. Motnje v oskrbi lahko resno vplivajo na

proizvodnjo, vklju??no z mo??nostjo za??asne zaustavitve.

3.

Opis ni??jega dela vrednostne verige TiO

2

Kupci TiO

2

so industrijska podjetja v premazih, plastiki, ??rnilih in papirju, ki zahtevajo

kompatibilnost izdelkov z uporabo v njihovih formulacijah, stalnost kakovosti, razvoj in

prilagodljivost karakteristik njihovim izdelkom, proizvodnim procesom in zakonskim

zahtevam. Zanesljivost dobave je pomembna. Kupci so za razpolo??ljivost pripravljeni pla??ati premijo,

zlasti v ??asu tr??nih nihanj. Nara????ajo?? poudarek na trajnostnih praksah spodbuja kupce k partnerjem,

ki izpolnjujejo okoljske standarde, kar pritiska dobavitelje, da prilagodijo svoje procese. Svetovno

povpra??evanje zna??a okrog 7 mio ton letno.

Opis vrednostne verige Masterbatchev

Opis vi??jega dela vrednostne verige Masterbatchi

Razpolo??ljivost dobaviteljev je visoka pri polimerih, medtem ko je pri pigmentih, monobatchih in

aditivih omejena. Vhodni materiali predstavljajo visok dele?? cene kon??nih izdelkov, pri belih (do 2/3),

60

pri barvnih pa ??e ve??. Pigment TiO

2

predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo

v Mozirje. Nadomestitev polimerov je razmeroma enostavna, belih pigmentov pogojna, pigmentov

in monobatchev pa te??ja. Na trgu je visoka konkuren??nost pri polimerih in polnilih, kjer pa azijske

proizvajalce omejujejo zahteve po zakonodaji, specifi??nih razli??icah in odtenkih.

Opis ni??jega dela vrednostne verige Masterbatchi

Kupce se posku??a pridobiti s fleksibilnostjo in prilagajanjem njihovim zahtevam, predvsem na

kakovostnem in zakonodajnem podro??ju in stabilnostjo kvalitete. Standardni izdelki, kot so beli MB,

so cenovno ob??utljivej??i kot specialni. Kupci imajo ve??ji vpliv na poslovanje pri belih in barvnih MB,

kjer so prisotni tudi stro??ki testiranja ob menjavi dobavitelja.

5.1.3.1.2 Opis vrednostne verige Pra??kastih lakov

1. Opis vi??jega dela vrednostne verige Pra??kasti laki

Dobava manj??ih koli??in specifi??nih surovin, kot so pigmenti in dodatki, je te??avna, pogosto z dolgimi

roki in slab??imi cenami. Ve??ja naro??ila zahtevajo skladi????enje in prina??ajo tveganje sprememb cen

ob poznej??i uporabi. Pigment TiO

2

predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo

v Mozirje.

2. Opis ni??jega dela vrednostne verige Pra??kasti laki

Kupci mo??no vplivajo na poslovanje zaradi visoke konkuren??nosti med ponudniki. Blagovna znamka

in dobro sodelovanje s kupci sta klju??na za ohranjanje rentabilne prodaje, saj proizvajalci ponujajo

kakovostne izdelke po sprejemljivih cenah. Manj??i kupci so manj cenovno ob??utljivi, medtem ko ve??ji

kupci pogosto i????ejo ni??je cene in so pripravljeni zamenjati ponudnika, ??e lahko dose??ejo vi??jo

dodano vrednost. Tesni odnosi med kupci in ponudniki so dobro vzpostavljeni, a kupci kljub temu

ostajajo pripravljeni zamenjati ponudnika za ugodnej??e pogoje. Izdelki so med ponudniki primerljivi,

kupci pa so seznanjeni z alternativami, ki so obi??ajno manj konkuren??ne zaradi slab??e

funkcionalnosti.

5.1.3.1.3 Opis vrednostne verige Agro

1. Opis vi??jega dela vrednostne verige Agro

Glavna surovina je odpadni baker in drugi bakrovi izdelki, kot so bakrovi pepeli. Na trgu je dovolj

dobaviteljev in ustreznih koli??in, pri ??emer je klju??en reden odvzem in ustrezno ????itenje za

obvladovanje cenovnih tveganj.

2. Opis ni??jega dela vrednostne verige Agro

Kupci so cenovno ozave????eni, saj je baker tr??na surovina z nenehno spreminjajo??o se borzno ceno,

kar vpliva na njihovo zaznavanje vrednosti izdelkov. Za ohranitev lojalnosti se kupcem ponujajo

razli??ne spodbude, kot so kraj??i dobavni roki, rabati, uvajalni popusti, prilagoditev kakovosti,

podalj??ani pla??ilni roki in testni vzorci. ??eprav so kupci seznanjeni z alternativami, so te pogosto

ni??je kakovosti. Bakrovi fungicidi imajo mo??no blagovno znamko v EU, saj se azijski proizvajalci

spoprijemajo s slab??o kakovostjo. Kljub edinstvenosti izdelkov in mo??ni blagovni znamki so kupci

na??eloma lojalni in niso naklonjeni menjavi dobaviteljev.

61

5.1.3.2 [SBM-2] Interesi in stali????a dele??nikov

V kontekstu odgovornega upravljanja z vplivi, tveganji in prilo??nostmi je osrednjega pomena

prepoznavanje pomembnih vsebin in interesov vseh klju??nih dele??ni??kih skupin. Pomembne so teme,

ki neposredno ali posredno vplivajo na zmo??nost dru??be, da ustvari, ohrani ali zmanj??a okoljsko,

dru??beno in ekonomsko vrednost zase, svoje dele??nike in dru??bo na splo??no.

Prepoznani klju??ni dele??niki so lastniki in nadzorniki, zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost

in druga zainteresirana javnost (uporabniki izjave o trajnostnosti in prizadeti dele??niki).

Z dele??niki komuniciramo z razli??nimi komunikacijskimi orodji, z namenom transparentnosti

poslovanja dru??be, prepoznavanja vplivov, tveganj in prilo??nosti ter vklju??evanja dele??nikov v

delovanje dru??be v lokalnem in globalnem okolju. V Tabeli 20 predstavljamo klju??ne dele??nike, na??in

in namen njihovega vklju??evanja. Informacije preko predstavljenih kanalov posredujemo v skladu z

oblikovanimi postopki in pravili, pri ??emer se ve??ina informacij pripravlja redno obdobno (letno,

??etrtletno, mese??no idr.) oziroma glede na pojav potrebe ali njihov nastanek.

Tabela 20: Pomembni dele??niki in njihov odnos do strategije in/ali poslovnega modela

Obravnavane teme

Na??in vklju??evanja

Namen in rezultat vklju??evanja

dele??nikov

ZAPOSLENI

??? Zagotavljanje varnega

delovnega okolja

??? Skrb za dobro po??utje

zaposlenih

??? Spo??tovanje delavskih in

??lovekovih pravic

??? Sodelovanje s predstavniki

zaposlenih

??? Usposabljanje in razvoj ve????in

??? Po??teno in pravi??no

nagrajevanje

??? Letna anketa kakovosti

delovnega zadovoljstva in

zavzetosti

??? Razvoj uspe??nosti in

kompetenc

??? Komunikacija vodstva

??? Intranet dru??be

??? Vsakodnevni sestanki z vodji,

vklju??no s komunikacijo

Minute za varnost

??? Platformi za prijavo

nepravilnosti (??vi??ga??i in

razkritja)

??? Sistem za prijavo koristnih

predlogov CC UM

??? Izbolj??ana varnost in dobro po??utje

zaposlenih

??? Pove??ana vklju??enost in

zadovoljstvo zaposlenih

??? Optimizacija kompetenc in

na??rtovanja delovne sile

??? Ve??ja privla??nost dru??b za nove

talente

??? Izbolj??anje dvosmerne notranje

komunikacije med zaposlenimi in

vodstvom

KUPCI

??? Prodajni pogoji

??? Razvoj novih produktov

??? Zanesljivost in kakovost

produktov

??? Trajnostne zaveze in zahteve

s strani kupcev

??? Skladnost produkta

??? Redni razgovori s kupci

??? Osebna sre??anja in obiski pri

kupcih

??? Analiza zadovoljstva kupcev

??? Dan distributerjev

??? Skrbni pregledi in presoje s

strani kupcev

??? Trajnostni kodeksi kupcev

??? Izbolj??evanje tehni??nih in

trajnostnostnih parametrov

produktov skozi proces izbolj??av

??? Izpolnjevanje kup??evih pri??akovanj

in zahtev

??? Ustvarjanje dolgoro??nih odnosov,

upo??tevaje trajnostne vidike

??? Seznanjenost z novostmi glede

proizvodov

??? Verodostojne informacije o na??ih

proizvodih

REGULATORJI

Komisija za prepre??evanje

korupcije, Agencija za trg

vrednostnih papirjev,

Agencija za nadzor nad

revidiranjem, FURS, EU,

nacionalni in lokalni

organi, ki dolo??ajo ali

uveljavljajo zakonodajne

zahteve

??? Za????ita ??vi??ga??ev

??? Politi??no sodelovanje in

dejavnost lobiranja in

lobiranje

??? Korupcija in podkupovanje

??? Dav??no pravo in predpisi

??? Zakonska skladnost vklju??no s

skladnostjo z

okoljevarstvenimi dovoljeni

??? Obdobna poro??anja

regulatorju o razli??nih

zakonskih zahtevah vezanih

na poro??anje o stanju in

dogodkih, ki se poro??ajo

??? Zahteve po tolma??enju zahtev

regulatorja in izvedbe

zakonodaje, tolma??enje

predpisov

??? Transparentnost poslovanja

skladno z zakonskimi zahtevami in

pri??akovanji dele??nikov

??? Izvajanje zakonskih in

podzakonskih zavez na

nacionalnem ali nadnacionalnem

nivoju

??? Zakonska skladnost poslovanja

FINAN??NE INSTITUCIJE

IN VLAGATELJI

??? Finan??na in poslovna

uspe??nost

??? Poslovna strategija in letni

poslovni na??rti poslovanja

??? Trajnostnostne teme

??? Upravljanje in zakonodajna

skladnost

??? Obdobno (??etrtletno)

poro??anje in Letna poro??ila

??? Stiki in sre??anja z vlagatelji ter

predstavitev na konferencah

borze

??? Redna komunikacija

predstavnika za vlagatelje z

vlagatelji

??? Preverba to??nosti navedbe

objavljenih in javno razkritih

informacij

??? Zaupanje dele??nikov v javno

objavljene informacije

??? Soustvarjanje pomembnih

trajnostnih tem

62

??? Redna komunikacija z

bankami in drugimi

regulatornimi organi

??? Izpolnjevanje vseh vrst anket

za oceno dvojne pomembnosti

in vpra??alnikov na temo

trajnosti

DOBAVITELJI

??? Pregled nabavnih, koli??inskih,

kvalitativnih, logisti??nih,

trajnostnostnih pogojev

sodelovanja

??? Pregled izvajanja pogodb,

naro??il, dobav, reklamacij

??? Naslavljanje tveganj in

prilo??nosti za izbolj??ave

procesa in produkta

??? Seznanjanje klju??nih

dobaviteljev o kodeksu

trajnostnega poslovanja za

poslovne partnerje

??? Ocenjevanje dobaviteljev

??? Izvajanje poglobljenih analiz

podro??ij predmetov dela

??? Redni razgovori z dobavitelji

??? Skrbni pregled dobaviteljev

??? Anketiranje dobaviteljev

??? Pregled dostopnih gradiv,

objave in poro??il dobaviteljev

??? Dolgoro??no sodelovanje s partnerji

??? Iskanje prilo??nosti in naslavljanje

tveganj

??? Izvajanje trajnostnostnih zavez in

zagotavljanje skladnost s standardi

dru??be, vklju??ujo?? ??lovekove

pravice in okoljske zahteve

LOKALNE SKUPNOSTI

??lani lokalnih skupnosti,

izobra??evalne ustanove,

zainteresirana javnost

??? Upravljanje okoljskih vplivov,

vklju??no s sanacijo starih

bremen

??? Prepre??evanje in

obvladovanje industrijskih

tveganj

??? Sodelovanje v izobra??evalnem

sistemu (nate??aji, prakse,

ekskurzije, ??tipendije)

??? Vzpostavitev komunikacijskih

kanalov z lokalnimi

skupnostmi (dru??beni Sosvet,

Dan odprtih vrat, re??evanje

prito??b)

??? Sodelovanje pri trajnostnem

razvoju regije in vklju??evanje

prebivalcev v soodlo??anje

??? Podpora lokalnim ??portnim,

kulturnim in dru??benim

dejavnostim

??? Spletna stran dru??be in

dru??bena omre??ja

??? Prito??beni mehanizmi za

spremljanje in re??evanje

vpra??anj javnosti

??? Ankete in fokusne skupine za

zbiranje povratnih informacij

??? Dialog z lokalnimi skupnostmi

s pomo??jo komisij,

dru??benega Sosveta in

ob??inskih sej

??? Sponzorstva, odprti dogodki in

sodelovanje z izobra??evalnimi

in dru??benimi institucijami

??? Izbolj??anje preglednosti in

zaupanja med lokalno skupnostjo

in dru??bam

??? Krepitev varnosti in trajnostnega

razvoja v lokalnem okolju

??? Vzpostavitev dolgoro??nega dialoga

za spremljanje okoljskih vplivov

??? Bolj??e razumevanje potreb

skupnosti ter prilagajanje strategij

dru??be na podlagi povratnih

informacij

??? Aktivno prispevanje k razvoju

lokalne skupnosti z zaposlovanjem,

izobra??evanje in sponzorstva

Narava je prepoznana kot tihi dele??nik dru??be zaradi ve?? razlogov, povezanih z dejavnostjo dru??be,

ki je kemijsko predelovalna industrija, ki uporablja kemikalije, uporablja naravne vire, ravna z

odpadki in povzro??a vplive na okolje. Vklju??evanje narave kot tihega dele??nika pomeni, da dru??ba

upo??teva vplive svojih dejavnosti na okolje in si prizadeva za zmanj??evanje negativnih u??inkov in

nenehno izbolj??evanje okoljskih praks. Pri tem izhajamo iz rezultatov izvedenih monitoringov

onesna??evanja in stanja okolja (kot so emisije snovi v zrak, kakovost zunanjega zraka, emisije snovi

v vode in kakovost povr??inskih voda, emisije hrupa, ravnanja z odpadki, kakovost tal in podzemnih

voda ter druga poro??ila, ki podajajo rezultate stanja okolja v okolici dru??be) ter druge znanstvene

podlage s tega podro??ja (kotso nacionalni in evropski standardi za spremljanje onesna??enja, BAT

(Best Available Techniques), referen??ni dokumenti (BREF) za kemijsko industrijo v okviru EU IPPC

direktive, ekotoksikolo??ke ??tudije in drugo). Z vsemi omenjenimi ukrepi si prizadevamo zmanj??ati

negativne vplive na okolje in stalno izbolj??evati na??e okoljske prakse.

Zaposleni, ki pokrivajo posamezna strokovna podro??ja sodelujejo s posameznimi skupinami

dele??nikov kot del svojih aktivnosti. Stali????a dele??nikov se obravnava v sklopu skrbnega pregleda.

Rezultati vklju??evanja dele??nikov se upo??tevajo pri prepoznavanju pomembnih vplivov, tveganj in

prilo??nosti ter pri oblikovanju in posodabljanju trajnostnih ciljev, ukrepov in notranjih politik dru??be.

Pozorni smo na vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na doseganje strategije in trajnostnih zavez,

spo??tovanje politik ter poslovnega modela (podrobneje v poglavju SBM-1 Strategija, poslovni model

in vrednostna veriga).

Na podlagi dosedanjega vklju??evanja dele??nikov dru??ba ni izvedla bistvenih sprememb svoje

strategije ali poslovnega modela, saj trenutne informacije in povratne informacije dele??nikov ne

63

ka??ejo na potrebe po spremembah klju??nih strate??kih temeljev. Kljub temu se interesi in stali????a

dele??nikov ??e odra??ajo v prilagajanju strate??kih prioritet, ciljev in na??inov izvajanja strategije, zlasti

na podro??jih varnosti zaposlenih, okoljskega upravljanja, skladnosti, razvoja proizvodov in

trajnostnih nalo??b. V kolikor bi se v prihodnjih ciklih skrbnega pregleda pokazala potreba po

spremembah, bi se te izvajale v okviru uveljavljenega notranjega postopka, ki vklju??uje: celovit

skrbni pregled (DMA), presojo strokovnih podro??ij, oceno vplivov na dele??nike ter potrditev

sprememb na ravni Uprave in Nadzornega sveta. Tak pristop zagotavlja, da bi morebitne spremembe

strategije ali poslovnega modela bile izvedene transparentno in ob ustrezni vklju??enosti klju??nih

dele??nikov.

Interesi in stali????a dele??nikov se sistemati??no obravnavajo v okviru skrbnega pregleda, ki se v skladu

z internim Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti. izvaja periodi??no, praviloma

vsakih tri leta. Naslednji celoviti ponovni skrbni pregled je zato na??rtovan v obdobju 2027???2028.

Rezultati tega pregleda bodo podlaga za morebitne nadaljnje prilagoditve strategije, poslovnega

modela, trajnostne strategije ter povezanih notranjih politik dru??be. Na??rtovane nadaljnje aktivnosti

lahko prispevajo k poglobitvi sodelovanja z dele??niki in postopnemu razvoju odnosov, vendar

trenutno ne pri??akujemo sprememb, ki bi bistveno spremenile naravo teh odnosov ali na??in

vklju??evanja dele??nikov.

Uprava prejete informacije obravnava na seji Uprave ali na koresponden??ni seji, odvisno od nujnosti

in vsebine zadeve. Po potrebi Uprava o klju??nih trajnostnih vpra??anjih obvesti tudi Nadzorni svet.

Uprava in Nadzorni svet sta o ugotovitvah, interesih in stali????ih dele??nikov redno obve????ena prek

skrbnega pregleda, poro??il strokovnih slu??b in rednega trajnostnega poro??anja, kar omogo??a

pravo??asno vklju??evanje pridobljenih informacij v procese odlo??anja.

5.1.3.3 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova

povezanost s strategijo in poslovnim modelom

V letu 2025 smo izvedli redni letni pregled matrike dvojne pomembnosti (DMA), s katerim smo

pregledali ocene vplivov, tveganj in prilo??nosti (IRO) iz leta 2024. Pregled ocene dvojne pomembnosti

(DMA) smo izvedli z namenom zagotavljanja a??urnosti in skladnosti z dolo??ili Pravilnika o upravljanju

vplivov, tveganj in prilo??nosti Cinkarne Celje, d. d. Letni pregled omogo??a, da dru??ba redno preverja

relevantnost identificiranih vplivov, tveganj in prilo??nosti glede na aktualne razmere, strate??ke

usmeritve in pri??akovanja dele??nikov. Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni. V

tem dokumentu predstavljamo rezultate pregleda DMA za leto 2025, pri ??emer jih primerjamo s

preteklim letom in podajamo aktualno predstavitev DMA.

Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni glede na leto 2024. V postopku priprave

dvojne pomembnosti smo prepoznali pomembne vplive, tveganja in prilo??nosti (IRO) iz ??estih

tematskih standardov ESRS. Proces je opisan v to??ki IRO-1.

Vsi pomembni IRO izhajajo iz podtem in pod-podtem v okviru ESRS. Za posamezne teme, ki so

povezane z na??imi pomembnimi IRO, imamo razkritja, prilagojena specifi??nosti na??e dru??be.

Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) so v poro??ilu predstavljeni bodisi posami??no bodisi

agregirano, kadar posamezni vplivi, tveganja ali prilo??nosti izhajajo iz istih dejavnosti, imajo

primerljivo naravo in podobne u??inke na ljudi, okolje ali poslovanje dru??be. Agregiranje IRO je bilo

uporabljeno z namenom zagotavljanja preglednosti in razumljivosti razkritij ter ne vodi do prikrivanja

ali zmanj??evanja pomembnosti posameznih vplivov, tveganj ali prilo??nosti. Kadar so IRO bili

agregirani, so njihovi klju??ni vidiki dodatno pojasnjeni v okviru posameznih tematskih standardov

ESRS.

64

V nadaljevanju prikazujemo konsolidiran seznam vseh pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti

(IRO), ki smo jih opredelili v okviru DMA za leto 2024 in vse prepoznane spremembe bo letnem

pregledu v letu 2025. V procesu pregleda ocene so spremembe bile prepoznane na ??tirih trajnostnih

podro??jih (ESRS E1, ESRS E5, ESRS S1 in ESRS S3)Podrobnej??i pregled pomembnih IRO, za vsako

posamezno temo, vklju??no s povezavami med na??imi IRO na ljudi in okolje, je predstavljen pri

vsakem posameznem tematskem standardu. Opredeljevali smo se za enaka ??asovna obdobja

(kratkoro??no, srednjero??no in dolgoro??no), kot so dolo??ena v strategiji, ki naslavlja pomembne IRO.

Slika 7: Grafi??ni prikaz matrike dvojne pomembnosti

Tabela 21: Prepoznani vplivi, tveganja in prilo??nosti

ESRS

standardi

??ifra opisa

vpliva

Kratko ime opisa vpliva

E1

E1NV-1

Raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega ekosistema

E1

E1NV-2

Izpusti CO

2

iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2)

E1

E1NV-3

Izpusti CO

2

v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3)

E1

E1NV-4

Raba energije iz fosilnih goriv

E2

E2NV-1

Izpusti v zrak SO

2,

H

2

S, drugi plini

E2

E2NV-2

Onesna??enje, ki lahko nastane med prevozom (razlitja, hrup,

prah)

E2

E2NV-3

Drugi izpusti CO

2

(procesni viri)

E2

E2NV-4

Izpusti v zrak ??? trdi delci (prah)

E2

E2NV-5

Izpusti v zrak ??? hrup

E2

E2NV-6

Izpusti v reke- sulfat

E2

E2NV-7

Izpusti v podzemne vode na podro??jih starih bremen.

E2

E2NV-8

Onesna??enost prsti kot posledica starih bremen

E2

E2NV-9

Vpliv na organizme v vodotoku zaradi starih bremen, odvzema vode in izpu????anja

odpadne vode

E2

E2NV-10

Uporaba snovi, ki vzbuja zaskrbljenost (SoC) v podjetju

E2

E2NV-11

Uporaba snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost (SVHC) v podjetju

65

E2

E2NV-12

Mikroplastika (Proizvodnja

masterbatchev)

E3

E3NV-1

Poraba pitne vode

E3

E3NV-2

Poraba (odvzem) vode iz reke (ni??anje vodostaja)

E3

E3NV-3

Izpusti v reke- sulfat

E4

E4NV-1

Vpliv delovanja podjetja na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb

(CO

2

, previsoka temperatura, ni??ji vodostaj)

E4

E4NV-2

Sprememba rabe zemlji???? znotraj obstoje??ih industrijskih obmo??ij (spremembe

zapolnjevanja)

E4

E4NV-3

Iz??rpavanje naravnih virov (ilmenit, apnenec)

E4

E4NV-4

Razra????anje invazivnih rastlin

E4

E4NV-5

Vpliv na povr??inske vode zaradi emisije sulfatov

E4

E4NV-6

Vpliv na stanje vrst na obmo??ju Nature 2000

E4

E4NV-7

Vpliv na izumrtje vrst na svetovni ravni

E4

E4NV-8

Vpliv na degradacijo tal zaradi zapolnjevanje sadre, vpliv podzemne vode na tla

E4

E4NV-9

Vpliv pozidave tal

E4

E4NV-10

Vzdr??evanje pregrad, zelenih pasov v podjetju, alternativna raba vode

E5

E5PV-1

Uporaba bakra iz ribi??kih mre??

E5

E5NV-2

Naravni viri (ilmenit, apnenec)/

E5

E5PV-2

Bela sadra (CEGIPS)

stranski proizvod ki zmanj??uje koli??ino odpadka

E5

E5PV-3

TiO

2

iz 23 % kisline

E5

E5NV-1

Odpadki (rde??a sadra, embala??a, odpadne krpe, olja, odrezki gum in drugi nevarni in

nenevarni odpadki)

S1

S1PV-1

Zagotavljanje delovnih mest, vklju??no strokovnjakov v lokalni skupnosti

S1

S1PV-2

Zagotavljanje 40 urnega delovnika, % izmenskega dela, premakljiv delovni ??as.

S1

S1PV-3

Zagotavljanje dostojnih dohodkov zaposlenih

S1

S1PV-4

Zagotavljanja varnosti zaposlitve zaposlenih

S1

S1NV-1

Zagotavljanje socialnega dialoga (dogovor o politiki pla?? s sindikatom, predstavniki

delavcev v organih nadzora, delavski direktor)

S1

S1NV-2

Sodelovanje s socialnimi partnerji

S1

S1NV-3

Usklajevanja s socialnimi partnerji

S1

S1PV-5

Pravica do odklopa, porodni??ki dopust, o??etovski dopust

S1

S1NV-4

Skrb za varnost in zdravje

S1

S1NV-5

Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih

S1

S1PV-6

Enaka obravnava spolov

S1

S1PV-7

Razvoj kompetenc zaposlenih

S1

S1PV-8

Upravljanje invalidov

S1

S1PV-9

Za????ita zaposlenih v primeru nasilja na delovnem mestu

S1

S1NV-6

Posledice kr??enja raznolikosti

S1

S1NV-7

Posledice kr??enja varstva osebnih podatkov

S2

S2PV-1

Zagotavljanje delovnih mest dobaviteljem

S2

S2NV-1

Posledice kr??enja ??lovekovih pravic in izkori????anje otro??kega dela

S3

S3NV-1

Dru??beni vpliv podjetja na kakovost bivanja v lokalni skupnosti

S3

S3NV-2

Vpliv starih bremen na kakovost pridelane hrane

S3

S3NV-3

Posledice poplavnega vala v primeru poru??itve pregradnih teles

S3

S3NV-4

Posledice industrijske nesre??e

S3

S3NV-5

Vplivi na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo, hrup, prah, odpadki)

S3

S3PV-1

Sodelovanje v izobra??evalnem sistemu (nate??aji, prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela,

??tipendije ).

S3

S3PV-2

Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi skupnostmi (Sosvet, re??evanje prito??b, Dan

odprtih vrat)

S3

S3PV-3

Podpora lokalnim ??portnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni skupnosti

G1

G1PV-1

Stopnja zadovoljstva zaposlenih preverjena z anketo zadovoljstva

G1

G1PV-2

Za????ita ??vi??ga??ev in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri

G1

G1PV-3

Upravljanje odnosov z dobavitelji, vklju??no s pla??ilnimi praksami podjetja

G1

G1PV-4

??tevilo prijavljenih in preiskanih primerov

Na podlagi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti smo prilagodili strategije s

poudarkom na zmanj??anju emisij, optimizaciji energetske u??inkovitosti in izbolj??anju kro??nega

gospodarstva. Identificirani socialni vplivi so vplivali na krepitev ukrepov za varnost pri delu ter

socialno varnost zaposlenih ter sodelovanje z prizadetimi skupnostmi. Bolj podrobno v poglavju

[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.

Prilagajanje strategije, poslovnega modela dru??be zaradi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj

in prilo??nosti zahteva prilagoditve in dodeljevanje sredstev. Dru??ba je ocenila in v poslovno strategijo

2024???2028 vklju??ila sedanje finan??ne u??inke pomembnih tveganj in prilo??nosti dru??be na njen

finan??ni polo??aj, finan??no uspe??nost in denarne tokove ter pomembna tveganja in prilo??nosti, pri

katerih obstaja tveganje, da bodo v naslednjem obdobju poro??anja povzro??ili pomembno prilagoditev

knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, objavljenih v povezanih ra??unovodskih izkazih, in

66

sicer razkrito v poglavju 6. Pojasnila k ra??unovodskim izkazom, to??ka 25 Vpliv podnebnih sprememb

na ra??unovodske izkaze v ra??unovodskem delu poro??ila. Prav tako je v tem poglavju in v poglavju

[E-1] razkrila predvidene finan??ne u??inke pomembnih tveganj in prilo??nosti dru??be na njen finan??ni

polo??aj, finan??no uspe??nost in denarne tokove v kratkoro??nem, srednjero??nem in dolgoro??nem

obdobju, vklju??no z razumno pri??akovanimi ??asovnimi obdobji za te u??inke. To vklju??uje kratko-,

srednje- in dolgoro??no spremembo finan??nega polo??aja, finan??ne uspe??nosti in denarnih tokov, ki jo

dru??ba pri??akuje zaradi svoje strategije upravljanja tveganj in prilo??nosti. Pri tem je dru??ba

upo??tevala svoje petletne nalo??bene na??rte v osnovna sredstva, s tem da ni na??rtovane nobene

odprodaje sredstev ali pred??asnega umika sredstev ali druge oblike preoblikovanja dru??be. Za

nalo??be in izvajanje strategije dru??ba na??rtuje financiranje z lastnimi viri.

Odpornost strategije in poslovnega modela dru??be v zvezi z njeno zmo??nostjo obravnavanja

pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti v poro??evalnem obdobju ??e ni bila predmet celovite analize

odpornosti skladno z zahtevami ESRS. Zato dru??ba v tem poro??ilu ne razkriva rezultatov analize

odpornosti. Dru??ba na??rtuje izvedbo celovite analize odpornosti do konca leta 2027. Analiza bo

vklju??evala kvalitativno in, kjer bo smiselno, kvantitativno oceno odpornosti, opis uporabljene

metodologije, scenarijev in ??asovnih horizontov skladno z zahtevami ESRS. Rezultati bodo vklju??eni

v prihodnja poro??ila o trajnostnem poslovanju.

Dru??ba na??rtuje izvedbo celovite analize odpornosti skladno z zahtevami ESRS do konca leta 2027.

Analiza bo vklju??evala kvalitativno in, kjer bo smiselno, kvantitativno oceno odpornosti, opis

uporabljene metodologije, scenarijev in ??asovnih horizontov (kratkoro??no, srednjero??no,

dolgoro??no), kot jih opredeljuje ESRS 1. Rezultati bodo vklju??eni v prihodnja poro??ila o trajnostnem

poslovanju.

Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti, predstavljeni v tem poglavju, so zajeti v okviru tematskih

standardov ESRS (E, S in G) skladno z rezultati postopka dvojne pomembnosti. V letu 2025 je dru??ba

v okviru rednega letnega pregleda DMA posodobila nekatere opise pomembnih vplivov, tveganj in

prilo??nosti, predvsem na podro??jih ESRS E1, E5, S1 in S3, pri ??emer se metodologija ocenjevanja ni

spremenila.

67

Tabela 22: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) po ESRS standardih ter njihov vpliv na poslovni model

ESRS standardi

Pomembni vplivi tveganja in prilo??nosti

Vpliv/Tveganje/Prilo??nost

??asovni

okvir

Izvor

Opis in vpliv na poslovni model in/ali strategijo ter odziv

E1 ??? Podnebne

spremembe

Raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega

ekosistema

Negativen vpliv (fizi??no)

Kratkoro??ni

Lastna

dejavnost

V su??nih obdobjih je razpolo??ljivost vode za tehnolo??ke namene

zmanj??ana, kar lahko omeji proizvodne procese in povzro??i

zmanj??anje kapacitet.

Omilitev: Izvajajo se ukrepi za optimizacijo porabe vode, zapiranje

vodnih krogotokov ter pove??anje vodne u??inkovitosti proizvodnje.

Zmanj??ana proizvodna kapaciteta zaradi omejene dobave vode za

tehnolo??ke namene v su??nih obdobjih.

Tveganje (fizi??no)

Kratkoro??ni

Lastna

dejavnost

Izpusti CO

2

iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2)

Negativen vpliv

(prehodnostno)

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Celotna dejavnost dru??be sodi v sektor z visokim vplivom na

podnebje, kar zahteva sistemati??ne ukrepe za zmanj??anje emisij

toplogrednih plinov in prehod na trajnostne proizvodne procese.

Vlaganje v obnovljive vire energije in u??inkovito rabo energije.

Izpusti CO

2

v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3)

Negativen vpliv

(prehodnostno)

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Raba energije iz fosilnih goriv

Negativen vpliv

(prehodnostno)

Kratkoro??ni

Lastna

dejavnost

E2 -

Onesna??evanje

Izpusti v zrak SO

2

, H

2

S, drugi plini

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Dru??ba s svojimi proizvodnimi procesi povzro??a emisije snovi v zrak

in vode. Uporablja snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko

zaskrbljenost s katerimi tudi vpliva na zdravje in okolje.

Omilitev: Z ??e vpeljanimi tehnikami ??i????enja, ki so skladne z BAT, in z

izvajanjem sistemati??nih ukrepov prepre??uje in zmanj??uje

onesna??evanje okolja. Z dodatnimi vlaganji ??eli ??e zmanj??ati vplive,

izvajati ukrepe za njihovo bla??enje, se izogibati oz. zmanj??evati

uporabo prej navedenih nevarni snovi ter zmanj??evati tveganja, ki

lahko nastajajo ob spremembah.

Drugi izpusti CO

2

(procesni viri)

Negativen vpliv

Kratkoro??ni

Lastna

dejavnost

Izpusti v zrak ??? trdi delci (prah)

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Izpusti v reke ??? sulfat

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Izpusti v podzemne vode na podro??jih starih bremen.

Negativen vpliv

Srednjero??ni

Lastna

dejavnost

Zaradi ugotovitev monitoringa podzemnih voda, ki ka??ejo, da odlagali????e

nenevarnih odpadkov Bukov??lak (ONOB) povzro??a spremembe v stanju

podzemne vode, se podjetje soo??a z zahtevo po izvedbi sanacije ONOB.

Izvedba sanacijskih ukrepov bo za podjetje predstavljala pomembno

finan??no obremenitev in lahko bistveno vpliva na na??rtovanje prihodnjih

sredstev ter operativnih prioritet.

Tveganje

Srednjero??ni

Lastna

dejavnost

Uporaba snovi, ki vzbuja zaskrbljenost (SoC) v podjetju

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Uporaba snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost (SVHC) v podjetju

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

E3 ??? Vodni in

morski viri

Poraba (odvzem) vode iz reke (ni??anje vodostaja)

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Proizvodnji procesi potrebujejo velike koli??ine vode, ki se odvzema iz

vodotoka.

Omilitev: Vlaganja v zagotavljanje alternativnega vira vode in

zmanj??evanje vplivov in tveganj

Zmanj??ana proizvodna kapaciteta zaradi omejene dobave vode za

tehnolo??ke namene v su??nih obdobjih.

Tveganje

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Izpusti v reke- sulfat

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

68

E5 ??? Kro??no

gospodarstvo

Odpadki (rde??a sadra, embala??a, odpadne krpe, olja, odrezki gum in

drugi nevarni in nenevarni odpadki)

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

V procesu proizvodnje titanovega dioksida nastaja odpadek (rde??a

sadra).

Omilitev: Izvajajo se ukrepi za zmanj??evanje nastajanja odpadka in

zmanj??evanje tveganja nezmo??nosti odstranjevanja.

Nezmo??nost odstranjevanja rde??e sadre lahko povzro??i resne motnje v

teko??em poslovanju podjetja.

Tveganje

Kratkoro??ni

Lastna

dejavnost

TiO

2

iz 23 % kisline

Pozitiven vpliv

Srednjero??ni

Lastna

dejavnost

Iz 23 % ??veplove kisline, ki je doslej predstavljala odpadni tok v

procesu proizvodnje titanovega dioksida, lahko izlo??imo in pridobimo

TiO??? kot nov proizvod. S tem ne le zmanj??amo koli??ino odlo??enih

odpadkov (rde??e sadre), temve?? ustvarimo dodano vrednost, saj

pridobljeni TiO??? ni ve?? odpadek, ampak tr??no zanimiv proizvod z

enako vrednostjo kot TiO??? iz redne proizvodnje.

Zmanj??anje koli??ine odpadka in proizvod z ni??jo polno lastno ceno

Prilo??nost

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

S1 ??? Lastna

delovna sila

Zagotavljanja varnosti zaposlitve zaposlenih

Pozitiven vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Poseben poudarek namenjamo socialni varnosti in s tem povezanim

ugodnostim, pri ??emer zagotavljamo stabilne zaposlitve z minimalnim

tveganjem za odpu????anja ter konkuren??ne pla??e, V primeru

poslab??anja lahko vodi do izgube klju??nih zaposlenih.

Omilitev Sklepanje zaposlitev z zaposlenimi za nedolo??en ??as,

zagotavljanja dobrega delovnega okolja in stabilnosti pla??ne politike

Skrb za varnost in zdravje

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Ker smo podjetje v kemi??ni industriji, je delo z nevarnimi snovmi in

zahtevnimi tehnolo??kimi procesi neizogiben del proizvodnje, kar lahko

negativno vpliva na zdravje in varnost zaposlenih, vklju??no z

morebitnimi smrtnimi primeri.

Omilitev: Nenehna krepitev sistema upravljanja varnosti in zdravja pri

delu.

Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih

Negativen vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Kakovost delovnega zadovoljstva v dru??be je klju??ni dejavnik, ki

vpliva na motivacijo zaposlenih, produktivnost in dolgoro??no

vzdr??nost poslovnega modela. V primeru poslab??anja lahko vodi do

pove??ane fluktuacije, slab??e produktivnosti in inovativnosti

zaposlenih.

Omilitev: Spremljanje zadovoljstva, izbolj??anje delovnih pogojev,

izvajanje usposabljanj, pravi??no nagrajevanje, komunikacija in

podpora usklajevanju poklicnega in zasebnega ??ivljenja.

Nedodelana politika nasledstev ter neustrezno razvite kompetence

zaposlenih lahko povzro??ijo zmanj??ano zavzetost in slab??o pripravljenost

organizacije na kadrovske spremembe.

Tveganje

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Zaradi demografskih gibanj in odprtega trga delovne sile se je v

zadnjih letih pove??ala fluktuacija, saj je podjetje zaposlilo veliko novih

kadrov, kar lahko zaradi pomanjkanja znanj negativno vpliva na

kontinuiteto poslovanja, produktivnost ter prilagodljivost podjetja na

tr??ne in tehnolo??ke spremembe.

Omilitev: Sistemati??no na??rtovanje kadrovskega nasledstva, izvajanje

izobra??evanja in usposabljanja zaposlenih in izvajanje prenosa

znanja.

S3 ??? Prizadete

skupnosti

Dru??beni vpliv podjetja na kakovost bivanja v lokalni skupnosti

Negativen vpliv

Lastna

dejavnost

Omejitve pri prostorskem na??rtovanju lahko povzro??ijo dodatne

okoljske stro??ke ter vplivajo na dolgoro??no trajnost poslovanja

podjetja.

69

Nezmo??nost odstranjevanja rde??e sadre, ker lokalna skupnost ne podaja

soglasja za pripravo prostorskega akta, lahko povzro??i resne motnje v

poslovanju podjetja.

Tveganje

Srednjero??ni

Lastna

dejavnost

Omilitev: Aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in oblastmi pri

iskanju re??itev za trajnostno odstranjevanje rde??e sadre. Priprava

alternativnih na??rtov za njeno predelavo ali skladi????enje v skladu z

okoljskimi predpisi.

Pove??ani stro??ki zaradi odprave starih okoljskih bremen

Tveganje

Srednjero??no

Lastna

dejavnost

Stro??ki sanacije preteklih onesna??enj vplivajo na finan??no poslovanje

podjetja ter zahtevajo strate??ko na??rtovanje virov.

Omilitev: Postopna sanacija v skladu z nacionalnimi okoljskimi

standardi

Mo??ne padavine, kot so intenzivni nalivi, poplave in pojav plazov, lahko

povzro??ijo resne motnje v poslovanju podjetja. Tak??ne vremenske

razmere pove??ujejo mo??nost po??kodb ter ogro??ajo stabilnost pregrad

Bukov??lak in Za Travnik.

Tveganje

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Ekstremni vremenski pojavi lahko povzro??ijo materialno ??kodo,

pove??ajo stro??ke varovanja in vzdr??evanja pregradnih teles.

Omilitev: Redno vzdr??evanje in nadzor.

Dogodek - industrijska nesre??a

Tveganje

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Tveganje nesre?? zahteva nenehne izbolj??ave varnostnih ukrepov,

investicije v tehnologijo in stro??je nadzorne mehanizme.

Omilitev: Izvajanje rednih varnostnih pregledov in usposabljanj

zaposlenih. Uvedba najsodobnej??ih varnostnih tehnologij in sistemov

za prepre??evanje nesre??. Izbolj??anje na??rtov ukrepanja ob nesre??ah

in sodelovanje z lokalnimi slu??bami za za????ito in re??evanje.

Vplivi na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo, hrup, prah, odpadki)

Negativen vpliv

Dolgoro??no

Lastna

dejavnost

Pri emisijah v zrak in vodo ter pri hrupu, prahu in ravnanju z odpadki

je bilo zaznano pove??anje obremenjenosti lokalne skupnosti, kar se

odra??a tudi v vi??jem ??tevilu prito??b prebivalcev (s 4 v letu 2024 na 23

v letu 2025).

Omilitev: Izvajajo se dodatni ukrepi za zmanj??anje emisij in vonjav,

okrepljeno spremljanje stanja ter izbolj??anje komunikacije z lokalno

skupnostjo.

Sodelovanje v izobra??evalnem sistemu (nate??aji, prakse, ekskurzije,

dipl./mag./dr. dela, ??tipendije)

Pozitiven vpliv

Dolgoro??no

Lastna

dejavnost

Krepitev povezav z izobra??evalnimi ustanovami omogo??a

pridobivanje novih kadrov in izbolj??anje ugleda podjetja v lokalnem

okolju.

Omilitev: Raz??iritev programov sodelovanja z izobra??evalnimi

ustanovami, pove??anje ??tevila ??tipendij ter zagotavljanje dodatnih

prilo??nosti za prakti??no usposabljanje ??tudentov. Pove??anje

promocije tehni??nih poklicev med mladimi.

Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi skupnostmi (Sosvet,

re??evanje prito??b, Dan odprtih vrat)

Pozitiven vpliv

Kratkoro??ni

Lastna

dejavnost

Aktivno vklju??evanje javnosti zmanj??uje nesporazume in pove??uje

dru??beno sprejemljivost podjetja.

Omilitev: ??iritev obsega sodelovanja in vklju??evanja lokalne skupnosti

v procese odlo??anja. Pove??anje transparentnosti pri podajanju

informacij o vplivih podjetja na okolje in lokalno prebivalstvo.

Podpora lokalnim ??portnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni

skupnosti

Pozitiven vpliv

Dolgoro??no

Lastna

dejavnost

Prispeva k izbolj??anju ugleda podjetja ter krepitvi vezi z lokalno

skupnostjo.

Omilitev: Nadaljnje spodbujanje trajnostnega in dolgoro??nega

sodelovanja z lokalnimi organizacijami.

70

G1 ??? Poslovno

ravnanje

Za????ita ??vi??ga??ev in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri

Pozitiven vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Vzpostavljeni mehanizmi za????ite ??vi??ga??ev pozitivno vplivajo na

poslovni model podjetja, saj pove??ujejo transparentnost in integriteto

poslovanja, zmanj??ujejo operativna in pravna tveganja ter krepijo

zaupanje zaposlenih in dele??nikov. S tem dru??ba ustvarja varno in

eti??no delovno okolje ter dolgoro??no utrjuje svojo poslovno stabilnost.

Upravljanje odnosov z dobavitelji, vklju??no s pla??ilnimi praksami podjetja

Pozitiven vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Upravljanje odnosov s partnerji v vrednostni verigi so eden izmed

klju??nih procesov dela za doseganje ciljev podjetja, s katerim

zagotavljamo stabilno, kvalitetno in zanesljivo dobavo surovin,

produktov in storitev, in s tem odpornost verig pred tveganji in

kontinuiteto proizvodnega procesa.

??tevilo prijavljenih in preiskanih primerov

Pozitiven vpliv

Dolgoro??ni

Lastna

dejavnost

Z vzpostavljenimi mehanizmi podjetje transparentno in pregledno

spremlja podro??je. S tem krepi integriteto poslovanja, utrjuje zaupanje

dele??nikov in zagotavlja skladnost z zakonodajo ter notranjimi pravili.

71

5.1.4 [IRO] Upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti

5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje

pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti

Dru??ba uporablja celovit in strukturiran proces za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,

tveganj in prilo??nosti (IRO), ki temelji na na??elu dvojne pomembnosti in zajema celotno dru??bo, vse

lokacije in celotno vrednostno verigo. Postopek omogo??a celovito obravnavo vplivov tako na ljudi in

okolje kot na dru??bo samo, pri ??emer upo??teva aktualni regulativni okvir, zahteve dele??nikov,

strate??ke usmeritve ter spremembe v poslovnem in ??ir??em okolju.

Pri identifikaciji in ocenjevanju pomembnih trajnostnih tem dru??ba uporablja strukturiran protokol,

ki vklju??uje uporabo zahtev ESRS, rezultate notranjih analiz, delavnic s strokovnjaki, vklju??no s ??lani

trajnostnega tima, ter vpoglede iz posvetovanj z dele??niki, izvedenih ob primarni izvedbi ocene

dvojne pomembnosti. Poleg tega se uporabljajo razpolo??ljive raziskave, analize zakonodajnega,

ekonomskega, tr??nega in operativnega okolja ter rezultati notranjih in zunanjih nadzornih postopkov.

Kot rezultat izhodi????ne ocene je bilo prepoznanih 64 trajnostnih zadev, ki so bile razvr????ene in

ocenjene po enotni metodologiji. Na tej podlagi je bilo potrjenih 36 pomembnih IRO, ki predstavljajo

klju??na podro??ja za poro??anje in upravljanje.

Metodologija ocenjevanja temelji na merilih za ocenjevanje negativnih in pozitivnih vplivov, pri ??emer

se negativni ocenjujejo glede na razse??nost, obseg in nepopravljivost, pozitivni pa glede na

razse??nost in obseg. Dodatno se vrednoti verjetnost pojavnosti vpliva, izra??ena na kontinuirani

lestvici (0???1). Glede na skupno oceno resnosti in verjetnosti se dolo??i pomembnost posamezne

trajnostne teme, pri ??emer se za pomembne ??tejejo teme, ki dose??ejo ali prese??ejo dolo??en prag na

devetstopenjski lestvici. Metodologija je dokumentirana, enotna in primerljiva skozi leta.

Vplivi se razvr????ajo na dejanske in potencialne, negativne in pozitivne ter glede na ??asovno

komponento na kratkoro??ne, srednjero??ne in dolgoro??ne. Pri presoji dru??ba upo??teva interese vseh

pomembnih dele??nikov, identificiranih na podlagi analiz vplivov na ljudi in naravo, preteklih dogodkov

in zbranih podatkov iz izvedenih posvetovanj, anket ter razgovorov. Proces omogo??a opredelitev

vplivov, ki izvirajo iz lastnega poslovanja ter tistih, ki izhajajo iz poslovnih odnosov v vrednostni

verigi.

Dru??ba upravlja s tveganji in prilo??nostmi v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in

prilo??nosti, ki predstavlja temelj integriranega sistema vodenja. Sistem celostno obravnava tako

vplive dru??be na ljudi in okolje kot tudi vplive dru??benih, okoljskih in drugih zunanjih razmer na

poslovanje dru??be. Trajnostna tveganja, vklju??no z okoljskimi, dru??benimi in upravljavskimi tveganji,

so integrirana v enoten register tveganj ter se identificirajo, ocenjujejo in prioritetizirajo po enakih

merilih kot druga strate??ka in operativna tveganja. Pri vrednotenju tveganj se upo??tevajo pogostost

mo??ne realizacije, potencialni finan??ni u??inek ter obstoje??i oziroma na??rtovani bla??ilni ukrepi. Prag

pomembnosti za korporativna tveganja je dolo??en pri najmanj 1 % letnega na??rta prihodkov dru??be.

Razlikujemo med korporativnimi tveganji, ki imajo pomembne potencialne posledice za dru??bo kot

celoto, ter operativnimi tveganji, ki se pojavljajo v posameznih delih organizacije. Tak pristop

omogo??a enotno, primerljivo in transparentno obravnavo trajnostnih tveganj v okviru celotnega

sistema upravljanja tveganj ter njihovo vklju??evanje v procese odlo??anja na ravni poslovodstva.

Upravljanje prilo??nosti temelji na enakih na??elih kot upravljanje tveganj, pri ??emer se oceni njihov

potencialni pozitiven vpliv na poslovanje, finan??no uspe??nost ali odpornost dru??be. Rezultati ocene

72

vplivov, tveganj in prilo??nosti so neposredno povezani s procesi odlo??anja, strate??kega na??rtovanja,

dolo??anja ciljev in nadzora izvajanja.

Odgovornost za presojo in obravnavo vplivov, tveganj in prilo??nosti je razdeljena med trajnostni tim,

strokovne enote, Upravo in Nadzorni svet. Postopki so dokumentirani in vklju??ujejo ustaljene

notranje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo zanesljivost, skladnost ter preglednost procesa.

Rezultati ocene se vklju??ujejo v redne poslovodne postopke in predstavljajo sestavni del na??rtovanja

ter upravljanja uspe??nosti.

Dru??ba redno izvaja letni pregled pomembnosti, s katerim preverja, ali prepoznani vplivi, tveganja

in prilo??nosti ostajajo relevantni glede na aktualne razmere, spremembe v poslovnem okolju,

regulatorne zahteve ter strate??ke usmeritve. Letni pregled poteka po isti metodologiji kot izhodi????na

ocena dvojne pomembnosti in vklju??uje pregled ter potrditev obstoje??ih ocen, vklju??no s

preverjanjem sprememb v resnosti ali verjetnosti.

V procesu pregleda se vklju??ijo ??lani trajnostnega tima odgovorni za posamezne IRO. Ti preverijo

aktualnost preteklih ugotovitev in ocen ter po potrebi posodobijo opredelitve tveganj in prilo??nosti.

Podatki iz posvetovanj z dele??niki, izvedenih ob primarni oceni, se ponovno ovrednotijo, pri ??emer

letni pregled ne zahteva ponovnih konzultacij z dele??niki, razen kadar je to upravi??eno glede na

zaznane spremembe.

V letu 2025 je dru??ba nadgradila protokol upravljanja IRO. Posodobljen je bil Pravilnik o upravljanju

vplivov, tveganj in prilo??nosti, zlasti z vidika terminolo??ke uskladitve z zahtevami ESRS, dodatne

opredelitve odgovornosti posameznih funkcij ter izbolj??anja sledljivosti in dokumentiranja presoj.

Izvedena je bila krepitev vloge strokovnjakov za posamezne IRO, uveden je bil usklajen proces

medsebojnega pregleda ocen, okrepljeno je bilo interno preverjanje konsistentnosti ocen ter

uveljavljena je bila bolj strukturirana priprava evidenc o spremembah. V okviru letnega pregleda so

bile prepoznane spremembe na podro??jih ESRS E1, ESRS E5, ESRS S1 in ESRS S3, ki so bile v skladu

s protokolom ustrezno evidentirane in uporabljene pri nadaljnjem upravljanju.

Proces upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti je zasnovan kot kontinuiran mehanizem, ki se redno

posodablja glede na spremembe v poslovanju, zakonodaji ter pri??akovanjih dele??nikov. Z nenehnim

izbolj??evanjem metodologije, notranjih pravil in izvajanja dru??ba zagotavlja skladnost s standardi

ESRS, visoko kakovost informacij ter u??inkovito podporo strate??kemu vodenju.

5.1.4.2 [IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o

trajnostnosti

Rezultati ocene dvojne pomembnosti, ki vklju??uje presojo klju??nih vplivov, tveganj in prilo??nosti, je

dru??ba opredelila bistvene trajnostne teme, predstavljene v Izjavi o trajnostnosti in zajete v sprejeti

Trajnostni strategiji. Postopek identifikacije ter vrednotenja vplivov, tveganj in prilo??nosti je

podrobno opisan v poglavju [IRO-1], kjer je predstavljen proces dolo??anja pomembnih vplivov.

Pri dolo??anju materialnih informacij za razkritje je dru??ba upo??tevala merila iz ESRS 1, predvsem

relevantnost informacij za razumevanje narave, obsega in resnosti vplivov ter verjetnosti in posledic

tveganj in prilo??nosti. Dru??ba je pri presoji materialnosti uporabila kvantitativne pragove, zlasti glede

obsega, pogostosti ali finan??nega u??inka posameznih vplivov, tveganj in prilo??nosti. Informacije so

razkrite na ravni teme, podteme ali pod-podteme, odvisno od narave posamezne zadeve.

Znotraj posameznih trajnostnih tem, prepoznanih kot materialnih v okviru presoje dvojne

pomembnosti, dru??ba ni samodejno vklju??ila vseh zahtev po razkritju iz tematskih standardov ESRS.

73

Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je bila opravljena presoja njene relevantnosti glede na

dejavnosti dru??be, dejanske vplive, tveganja in prilo??nosti ter razpolo??ljivost zanesljivih informacij.

Seznam zahtev po razkritju, ki so bile na tej podlagi ocenjene kot relevantne in vklju??ene v Izjavo o

trajnostnosti, je prikazan v Tabeli 23. Zahteve po razkritju znotraj materialnih tem, ki niso bile

ocenjene kot relevantne ali uporabne za razumevanje bistvenih vplivov, tveganj in prilo??nosti dru??be,

niso bile vklju??ene. Razlogi za to vklju??ujejo zlasti nerelevantnost za dejavnost dru??be, neobstoj

obravnavanih vplivov ali tveganj oziroma nesorazmernost glede na dejanski obseg in resnost vplivov.

Trajnostne zadeve tematskih standardov ESRS [E-4] Biotska raznovrstnost in ekosistemi, [S-2]

Delavci v vrednostni verigi in [S-4] Potro??niki in kon??ni uporabniki niso bile prepoznane kot

materialne glede na izvedeno analizo dvojne pomembnosti, zato jih dru??ba v letnem poro??ilu za leto

2025 ne razkriva. Dodatna pojasnila so podana v poglavju [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in

prilo??nosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.

Dru??ba poleg razkritij o trajnostnih temah, ki so bile v okviru presoje dvojne pomembnosti skladno

z ESRS opredeljene kot materialne, poro??a tudi o posameznih podatkovnih to??kah s podro??ja lastne

delovne sile (S1-8, S1-9, S1-10, S1-12, S1-15 in S1-16), ki sicer niso bile prepoznane kot materialne,

vendar jih dru??ba zaradi na??ela transparentnosti in odgovornega poro??anja prostovoljno vklju??uje v

poro??ilo.

V skladu z ESRS 2 [IRO-2] dru??ba razkriva tudi podatkovne to??ke, ki izhajajo iz druge veljavne

zakonodaje EU. Pregled teh zahtev po razkritju, njihova relevantnost glede na rezultate presoje

dvojne pomembnosti ter sklici na ustrezna razkritja v poro??ilu so predstavljeni v Tabeli 24.

74

Tabela 23: Seznam zahtev po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi dru??be o trajnostnosti

Standard in/ali pomembna tema

ESRS tema

Stran

Splo??na razkritja

[BP-1] Splo??na podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti

37

[BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoli????inami

38 ??? 41

Upravljanje

[GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov

42 ??? 48

[GOV-2] Informacije, predlo??ene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom

podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo

48 ??? 49

[GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v sisteme spodbud

49

[GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu

49 ??? 50

[GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poro??anja o trajnostnosti

50

Strategija

[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga

51 ??? 60

[SBM-2] Interesi in stali????a dele??nikov

61 ??? 63

[SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s strategijo in

poslovnim modelom

63 ??? 70

Upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti

[IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in

prilo??nosti

71 ??? 72

[IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi dru??be o trajnostnosti

72 ??? 81

[E - 1] Podnebne spremembe

Prilagajanje podnebnim spremembam,

bla??itev in energija

[E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev podnebnih sprememb

105 ??? 108

[E1-2] Politike, povezane z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

108 - 110

[E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb

110 ??? 113

[E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje

114 - 120

[E1-5] Poraba energije in me??anica

120 ??? 121

[E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih plinov

121 - 157

[E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za zmanj??anje emisij toplogrednih

plinov, financirani z ogljikovimi dobropisi

127

[E1-8] Interno dolo??anje cen ogljika

127

[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj ter

potencialnih prilo??nosti, povezanih s podnebjem

127 - 133

[E - 2] Onesna??evanje

Onesna??evanje zraka, vode, prsti, raba

snovi, ki vzbuja zaskrbljenost in veliko

zaskrbljenost

[E2-1] Politike v povezavi z onesna??enjem

137 - 139

[E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesna??evanjem

139 ??? 141

[E2-3] Cilji v zvezi z onesna??evanjem

141 ??? 144

[E2-4] Onesna??enje zraka, vode in podzemne vode

144 ??? 147

[E2-5] Snovi, ki zbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost

147 ??? 149

[E2-6] Predvideni finan??ni u??inki pomembnih z onesna??evanjem povezanih tveganj in

prilo??nosti

???150 - 151

75

[E - 3] Vodni viri

Voda

[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri

153 ??? 154

[E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri

154

[E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri

154 - 155

[E3-4] Odvzemi vode

155 ??? 156

[E - 5] Raba virov in kro??no gospodarstvo

Odpadki

[E5-1] Politike v povezavi s kro??nim gospodarstvom

158 ??? 159

[E5-2] Ukrepi in viri v zvezi s kro??nim gospodarstvom

159 ??? 160

[E5-3] Cilji v zvezi s kro??nim gospodarstvom

160 ??? 161

[E5-4] Pritok virov

161

[E5-5] Odtok virov

161 ??? 163

[S - 1] Lastna delovna sila

Delovni pogoji, enaka obravnava in enake

mo??nosti za vse

[S1-1] Politike v zvezi z lastno delovno silo

166 ??? 169

[S1-2] Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z

vplivi

169 ??? 170

[S1-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko

??lani lastne delovne sile izrazijo pomisleke

170 ??? 171

[S1-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter

pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkori????anju pomembnih prilo??nosti v zvezi

z lastno delovno silo ter u??inkovitost navedenih ukrepov

171 ??? 174

[S1-5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem

pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in prilo??nosti

175

[S1-6] Zna??ilnosti zaposlenih v podjetju

175 - 176

[S1-7] Zna??ilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja

177

[S1-8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog

177 - 178

[S1-9] Metrike raznolikosti

178

[S1-10] Dostojne pla??e

178 - 179

[S1-11] Socialna za????ita

179

[S1-12] Invalidi

179 ??? 180

[S1-13] Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti

180

[S1-14] Metrike zdravja in varnosti

180 ??? 181

[S1-15] Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega ??ivljenja

182

[S1-16] Metrike prejemkov (pla??na vrzel in skupni prejemki)

182

[S1-17] Incidenti, prito??be in resni vplivi na ??lovekove pravice

183

[S - 3] Prizadete skupnosti

Ekonomske, socialne in kulturne pravice

skupnosti

[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi

???186 ??? 187

[S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi

188

76

[S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko

prizadete skupnosti izrazijo pomisleke

188 - 189

[S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter

pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkori????anju pomembnih prilo??nosti v zvezi

s prizadetimi skupnostmi ter u??inkovitost navedenih ukrepov

189 ??? 191

[S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov, napredovanjem

pozitivnih vplivov ter obvladovanjem tveganj in prilo??nosti

192 ??? 194

[G - 1] Poslovno ravnanje

Za????ita ??vi??ga??ev, upravljanje odnosov z

dobavitelji, korupcija in podkupovanje

[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura

196 ??? 198

[G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji

198 ??? 200

[G1-3] Prepre??evanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja

200

[G1-4] Primeri korupcije ali podkupovanja

200

[G1-6] Pla??ilne prakse

201

77

Tabela 24: Seznam ESRS podatkovnih to??k, ki izhajajo iz druge EU zakonodaje (Appendix B)

Zahteva po

razkritju

Odstavek

Izjava o trajnostnostii | Dodatek

Sklic na

SFDR

Sklic na

steber 3

Sklic na uredbo

o referen??nih

vrednostih

Sklic na

podnebna

pravila EU

Izjava

Lokacija v poro??ilu

ESRS 2 GOV-1

21 (d)

Zastopanost spolov v odborih

X

DA ??? DMA

pomembno

[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in

nadzornih organov; str. 42 - 46

ESRS 2 GOV-1

21 (e)

Dele?? neodvisnih ??lanov upravnega odbora

X

DA ??? DMA

pomembno

[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in

nadzornih organov; str. 46

ESRS 2 GOV-4

30

Izjava o skrbnem pregledu

X

DA ??? DMA

pomembno

[GOV-4] Izjava o skrbnem pregled; str.49

- 50

ESRS 2 SBM-1

40 (d) i

Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi

goriv

X

Ni relevantno

ESRS 2 SBM-1

40 (d) ii

Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s

proizvodnjo kemikalij

X

DA ??? DMA

pomembno

[SBM-1] Strategija, poslovni model in

vrednostna veriga; str. 51

ESRS 2 SBM-1

40 (d) iii

Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim

oro??jem

X

Ni relevantno

ESRS 2 SBM-1

40 (d) iV

Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s

pridelavo in proizvodnjo tobaka

X

Ni relevantno

ESRS E1-1

14

Na??rt za prehod na podnebno nevtralnost do leta

2050

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev

podnebnih sprememb; str. 10105 - 107

ESRS E1-1

16 (g)

Podjetja, izklju??ena iz referen??nih vrednosti,

usklajenih s Pari??kim sporazumom

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev

podnebnih sprememb; str. 106

ESRS E1-4

34

Cilji glede zmanj??anja emisij TGP

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo

podnebnih sprememb in prilagajanjem

nanje; str. ???114 - 120

ESRS E1-5

38

Poraba energije iz fosilnih virov, raz??lenjena po

virih (samo sektorji z velikim vplivom na okolje)

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-5] Poraba energije in me??anica; str.

120

ESRS E1-5

37

Poraba energije in me??anica virov energije

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-5] Poraba energije in me??anica; str.

120

ESRS E1-5

40-43

Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi

v podnebnih sektorjih z velikim vplivom

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-5] Poraba energije in me??anica;

str.121

ESRS E1-6

44

Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne

emisije TGP

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne

emisije toplogrednih plinov; ???121 - 123

78

ESRS E1-6

53-55

Intenzivnost bruto emisij TGP

X

DA ??? DMA

pomembno

E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne

emisije toplogrednih plinov; 127

ESRS E1-7

56

Odvzemi TGP in oglji??ni dobropisi

X

Ni relevantno

ESRS E1-9

66

Izpostavljenost portfelja referen??ne vrednosti s

podnebjem povezanim fizi??nim tveganjem

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi

materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj

ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s

podnebjem; str. ???128 - 134

ESRS E1-9

66 (a), 66 (c)

Raz??lenitev denarnih zneskov po akutnih in

kroni??nih fizi??nih tveganjih.

Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja

pomembno fizi??no tveganje

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi

materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj

ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s

podnebjem; str. ???128 - 129

ESRS E1-9

67 (c)

Raz??lenitev knjigovodske vrednosti njegovih

nepremi??ninskih sredstev glede na energijske

razrede

X

Ni relevantno

ESRS E1-9

69

Stopnja izpostavljenosti portfelja prilo??nostim v

zvezi s podnebjem

X

DA ??? DMA

pomembno

[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi

materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj

ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s

podnebjem; str. ???128 - 129

ESRS E2-4

28

Koli??ina vsakega onesna??evala iz Priloge II k

uredbi o Evropskem registru izpustov in prenosov

onesna??eval (Evropski register izpustov in

prenosov onesna??eval), izpu????enega v zrak, vodo

in tla

X

DA ??? DMA

pomembno

[E2-4] Onesna??enje zraka, vode in

podzemne vode; str. ???144 - 147

ESRS E3-1

9

Vodni in morski viri

X

DA ??? DMA

pomembno

[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri;

str. ???153 - 154

ESRS E3-1

13

Namenska politika

X

DA ??? DMA

pomembno

[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri;

str. ???153 - 154

ESRS E3-1

14

Trajnostni oceani in morja

X

Ni DMA pomembno

ESRS E3-4

28 (c)

Skupna koli??ina reciklirane in ponovno

uporabljene vode

X

DA ??? DMA

pomembno

[E3-4] Odvzemi vode; str. 156

ESRS E3-4

29

Skupna poraba vode v m3 na neto prihodke iz

lastnih dejavnosti

X

DA ??? DMA

pomembno

[E3-4] Odvzemi vode; str. 156

ESRS 2- SBM 3 -

E4

16 (a) i

X

Ni DMA pomembno

ESRS 2- SBM 3 -

E4

16 (b)

X

Ni DMA pomembno

79

ESRS 2- SBM 3 -

E4

16 (c)

X

Ni DMA pomembno

ESRS E4-2

24 (b)

Trajnostne prakse ali politike v zvezi z

zemlji????i/kmetijstvom

X

Ni DMA pomembno

ESRS E4-2

24 (c)

Trajnostne prakse ali politike v zvezi z

oceani/morji

X

Ni DMA pomembno

ESRS E4-2

24 (d)

Politike za obravnavanje kr??enja gozdov

X

Ni DMA pomembno

ESRS E5-5

37 (d)

Nereciklirani odpadki

X

DA ??? DMA

pomembno

[E5-5] Odtok virov; str. 162

ESRS E5-5

39

Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki

X

DA ??? DMA

pomembno

[E5-5] Odtok virov; str. 162

ESRS 2- SBM3 -

S1

14 (f)

Tveganje incidentov prisilnega dela

X

Ni relevantno

ESRS 2- SBM3 -

S1

14 (g)

Tveganje incidentov dela otrok

X

Ni relevantno

ESRS S1-1

20

Zaveze glede politike za podro??je ??lovekovih

pravic

X

DA ??? DMA

pomembno

[S1-1] Politike povezane z lastno delovno

silo; str. 166 - 167

ESRS S1-1

21

Politike skrbnega pregleda glede vpra??anj, ki jih

obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne

organizacije dela 1 do 8

X

DA ??? DMA

pomembno

[S1-1] Politike povezane z lastno delovno

silo; str. 169

ESRS S1-1

22

Postopki in ukrepi za prepre??evanje trgovine z

ljudmi

X

Ni relevantno

ESRS S1-1

23

Politika ali sistem upravljanja za prepre??evanje

nezgod na delovnem mestu

X

DA ??? DMA

pomembno

[S1-1] Politike povezane z lastno delovno

silo; str. 172

ESRS S1-3

32 (c)

Mehanizmi za obravnavanje prito??b

X

DA ??? DMA

pomembno

[S1???3] Procesi za odpravljanje negativnih

vplivov in kanali za izra??anje skrbi lastne

delovne sile; str. ???170 ??? 171

ESRS S1-14

88 (b) in (c)

??tevilo smrtnih ??rtev ter ??tevilo in stopnja nezgod,

povezanih z delom

X

DA ??? DMA

pomembno

[S1???14] Kazalniki zdravja in varnosti; str.

181

ESRS S1-14

88 (e)

??tevilo izgubljenih dni zaradi po??kodb, nezgod,

smrtnih ??rtev ali bolezni

X

DA ??? DMA

pomembno

[S1???14] Kazalniki zdravja in varnosti; str.

181

ESRS S1-16

97 (a)

Neprilagojena pla??na vrzel

X

Ni DMA pomembno

[S1???16] Kazalniki prejemkov (pla??na vrzel

in skupni prejemki); str. 182

ESRS S1-16

97 (b)

Pretirana pla??a izvr??nega direktorja

X

Ni DMA pomembno

[S1???16] Kazalniki prejemkov (pla??na vrzel

in skupni prejemki); str. 182

80

ESRS S1-17

103 (a)

Incidenti diskriminacije

X

DA ??? DMA

pomembno

[S1???17] Incidenti, prito??be in resni vplivi

na ??lovekove pravice; str. ???182 - 183

ESRS S1-17

104 (a)

Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in

??lovekovih pravicah ter OECD

X

Ni relevantno

ESRS 2- SBM3 ???

S2

11 (b)

Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v

vrednostni verigi

X

Ni DMA pomembno

ESRS S2-1

17

Zaveze glede politike za podro??je ??lovekovih

pravic

X

Ni DMA pomembno

ESRS S2-1

18

Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi

X

Ni DMA pomembno

ESRS S2-1

19

Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in

??lovekovih pravicah ter smernic OECD

X

Ni DMA pomembno

ESRS S2-1

19

Politike skrbnega pregleda glede vpra??anj, ki jih

obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne

organizacije dela 1 do 8

X

Ni DMA pomembno

ESRS S2-4

36

Te??ave in incidenti v zvezi s ??lovekovimi

pravicami, povezani z vi??jim in ni??jim delom

njegove vrednostne verige

X

Ni DMA pomembno

ESRS S3-1

16

Zaveze glede politike za podro??je ??lovekovih

pravic

X

DA ??? DMA

pomembno

[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi

skupnostmi; str. 186 - 187

ESRS S3-1

17

Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in

??lovekovih pravicah, na??el MOD in/ali smernic

OECD

X

DA ??? DMA

pomembno

[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi

skupnostmi; str. 187

ESRS S3-4

36

Te??ave in incidenti v zvezi s ??lovekovimi

pravicami

X

DA ??? DMA

pomembno

[S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s

pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti

ter pristopi k upravljanju pomembnih

tveganj in izkori????anju pomembnih

prilo??nosti v zvezi s prizadetimi

skupnostmi ter u??inkovitost navedenih

ukrepov; str. 190

ESRS S4-1

16

Politike v zvezi s potro??niki in kon??nimi uporabniki

X

Ni DMA pomembno

ESRS S4-1

17

Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in

??lovekovih pravicah ter smernic OECD

X

Ni DMA pomembno

ESRS S4-4

35

Te??ave in incidenti v zvezi s ??lovekovimi

pravicami

X

Ni DMA pomembno

ESRS G1-1

10 (b)

Konvencija Zdru??enih narodov proti korupciji

X

DA ??? DMA

pomembno

[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in

korporativna kultura; str. 197

81

ESRS G1-1

10 (d)

Za????ita ??vi??ga??ev

X

DA ??? DMA

pomembno

[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in

korporativna kultura; str. 197 ??? 198

ESRS G1-4

24 (a)

Denarne kazni za kr??itve zakonodaje o korupciji in

podkupovanju

X

DA ??? DMA

pomembno

[G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali

podkupovanja; str. 200

ESRS G1-4

24 (b)

Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju

X

DA

[G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali

podkupovanja; str. 200

.

82

5.2 [E] Okoljske informacije

5.2.1 Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in

nalo??bah ??? ESRS 2

Dru??ba razkriva informacije o tem, kako in v kak??ni meri so njene dejavnosti povezane z

gospodarskimi dejavnostmi v skladu z Delegirano uredbo Komisije EU 2023/137, ki se ??tejejo kot

okoljsko trajnostne v skladu s ??lenoma 3 in 9 Uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852

Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje

trajnostnih nalo??b, delegirane Uredbe Komisije 2021/2139 z dne 4. junij 2021 ter spremembi Uredbe

(EU) 2019/2088). Razkrivanje informacij se nana??a na delegirano Uredbo Komisije (EU) 2023/2486

z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z

dolo??itvijo tehni??nih meril za pregled dolo??itev pogojev, pod katerimi se ??teje, da gospodarska

dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na kro??no

gospodarstvo, prepre??evanju in nadzorovanju onesna??evanja ali varstvu in obnovi biotske

raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne ??koduje bistveno

kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi delegirane Uredbe Komisije (EU)2021/2178

glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti.

Taksonomija EU obravnava ??est podro??ij okoljskih ciljev:

??? bla??itev podnebnih sprememb,

??? prilagajanje podnebnim spremembam,

??? trajnostna raba in varstvo voda in morskih virov,

??? prehod na kro??no gospodarstvo,

??? prepre??evanje in nadzor onesna??evanja,

??? varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

V letu 2025 smo nadaljevali z delom na notranjih strukturah z izobra??evanjem, spoznavanjem in

preu??evanjem vseh predpisanih uredb in direktiv, da bi poro??anje o taksonomiji bilo u??inkovitej??e in

zanesljivej??e, pri ??emer smo sledili razvijajo??im se tr??nim praksam in smernicam, vklju??no s

pogostimi vpra??anji in odgovori Komisije EU.

Na podlagi novih informacij, objavljenih v letu 2025, smo izvedli prilagoditve investicijskih vlaganj

poro??anju o kapitalskih vlo??kih, kot je podrobno opisano v nadaljevanju. Vse dejavnosti so

opredeljene kot taksonomsko sprejemljive, vendar neusklajene zaradi te??av s pridobivanjem

ustreznih dokazil vzdol?? nabavne in prodajne verige. Prizadevali si bomo pridobiti manjkajo??o

dokumentacijo in tako spremeniti status tistim dejavnostim, ki jih lahko opredelimo kot taksonomsko

usklajene dejavnosti.

Podatki dru??be so agregirani na ravni posameznih taksonomsko opredeljenih dejavnosti, v skladu s

pristojnimi Uredbami EU, vklju??no z NACE klasifikacijo gospodarskih dejavnosti. Kazalniki so

izra??unani na podlagi definicij v prilogi Uredbe 2020/852 ??? Klju??ni kazalniki uspe??nosti nefinan??nih

podjetij. Podatki na ravni dru??b so pridobljeni iz ra??unovodskih izkazov, po dejavnostih pa iz

informacijskega sistema. V izogib dvojnemu ??tetju spremljamo prihodke od prodaje proizvodov ali

storitev in OpeEx, povezano s posameznimi dejavnostmi, aktivnostmi in nalogami.

Dele?? prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,

sprejemljivimi s taksonomijo

Dru??ba je specializirana za proizvodnjo in tr??enje titanovega dioksida, za dejavnost, ki do sedaj ??e

ni bila ocenjena z vidika primernosti oziroma usklajenosti s taksonomijo, torej ni navedena med

taksonomsko sprejemljivimi dejavnostmi z vidika doseganja podnebnih ciljev. To nikakor ne pomeni,

83

da svoje dejavnosti ne izvaja z visoko mero okoljske odgovornosti in prizadevanj za razoglji??enje.

Kot tudi, da nima dejanskih ali potencialnih pomembnih vplivov na razoglji??enje gospodarstva (zlasti

kot omogo??itvena dejavnost gradbeni??ki panogi). Dejavnost dru??be dopolnjuje ??irok nabor drugih

izdelkov, kot so: pra??kasti laki, masterbatchi, izdelki za kmetijstvo, izdelava kemijsko procesne

opreme, proizvodnja ??veplove kisline in sadre kot stranski produkt, s katerimi dru??ba prav tako i????e

svoje prilo??nosti za taksonomsko usklajene prihodke. Pomemben del trajnostnega poslovanja je

odvoz nenevarnih, reciklabilnih in ??e uporabnih odpadkov. Ta dejavnost se mo??no odra??a tudi na

podro??ju kro??nega gospodarstva. Za razkritja in prikaz kazalnikov smo uporabili oblike dolo??ene v

Uredbi EU 2023/2486.

Pri izra??unu kazalnikov prikazanih v tabelah ni bi podvajanja pri gospodarskih dejavnostih, saj te na

podlagi pregleda izpolnjujejo merila za bistven prispevek za en okoljski cilj. Vsaka dejavnost, ki je

ustvarila taksonomsko upravi??ene prihodke, ima lo??ene obveznosti za izvedbo.

Dele?? prihodkov iz to??ke (a) ??lena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izra??una kot del ??istih prihodkov,

ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, vklju??no z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi

dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (??tevec), deljen s ??istim prihodkom (imenovalec), kot je

opredeljen v to??ki (5) ??lena 2 Direktive 2013/34/EU.

Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) ??lenom Mednarodnega ra??unovodskega

standarda.

Pri klju??nih kazalnikih uspe??nosti iz prvega pododstavka se iz ??tevca izklju??i del ??istih prihodkov, ki

izhajajo iz proizvodov in storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so bile prilagojene

podnebnim spremembam v skladu s ??lenom 11(1)(a) Uredbe (EU) 2020/852 in Prilogo II k Delegirani

uredbi (EU) 2021/2139, razen ??e se te dejavnosti:

??? ??tejejo za omogo??itvene dejavnosti v skladu s ??lenom 11 (1)(b) Uredbe 2020/852 ali

??? so same usklajene s taksonomijo.

Taksonomsko sprejemljive dejavnosti, ki jih prikazujemo v tabeli Dele?? prihodkov od proizvodov ali

storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi povezanih s taksonomijo, so:

??? Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov 2.3.

??? Hoteli, po??itni??ke nastanitve, kampi in podobne nastanitve 2.1.

??? Proizvodnja energije s pomo??jo fotovoltai??ne tehnologije 4.1.

K to??ki 2.3 o zbiranju in prevozu nenevarnih odpadkov smo dodali dejavnost kro??nega gospodarstva

s podro??ja tr??enja bele sadre, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji titanovega dioksida in

ga uspe??no tr??imo. Dejavnost, ki jo dodatno vklju??ujemo v poro??ilo, je ??Zagotavljanje kratkoro??nih

turisti??nih nastanitev s povezanimi storitvami ali brez njih??. Nudenje in dajanje mo??nosti zaposlenim

za kori????enje po??itni??kih kapacitet pomembno vpliva na zadovoljstvo, delovno sposobnost, zavzetost

in ve??anje pripadnosti dru??bi. Pomembna rast se odra??a pri proizvodnji energije z uporabo

fotovoltai??ne tehnologije. Dejstvo, da vlagamo relativno velika finan??na sredstva v gradnjo son??nih

elektrarn, pomembno vpliva na izra??un odstotka v dele??u celotnih prihodkov. Ta kazalnik je vi??ji od

predhodnega obdobja za 34 %. Vsi podatki so podrobneje prikazani tudi v ra??unovodskih razkritjih,

cilji za prihodnja obdobja pa v poslovnem delu tega poro??ila.

84

5.2.1.1 Dele?? prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s

taksonomijo ??? razkritje za leto 2025

Tabela 25: Dele?? prihodkov od dejavnosti povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so sprejemljivi s taksonomijo. Glej IPI vrstica 1.

Poslovno leto

2025

Leto

Merila za bistven prispevek

Merila za nebistveno ??kodovanje

(h)

Gospodarske

dejavnosti (1)

Oznak- a

(a)(2)

Prihodki (3)

Dele??

prihodkov

leto 2024

Bla??itev podnebnih

sprememb (5)

Prilagajanje podnebnim

spremembam (6)

Voda (7)

Onesna??evanje (8)

Kro??no gospodarstvo

(9)

Biotska raznovrstnost

(10)

Bla??itev podnebnih

sprememb (11)

Prilagajanje podnebnim

spremembam (12)

Voda (13)

Onesna??evanje (14)

Kro??no gospodarstvo

(15)

Biotska raznovrstnost

(16)

Minimalni za????itni

ukrepi (17)

Dele?? prihodkov,

usklajenih

s taksonomijo

(A.1) ali

sprejemljivih za

taksonomijo

(A.2), leto N ??? 1

(18)

Kategorija

omogo??it-

vena

dejavnost

(19)

Kategorija

prehodna

dejavnost (20)

Besedilo

Valuta

%

DA;

NE; NSP

(b) (c)

DA;

NE; NSP

(b) (c)

DA;

NE; NSP

(b) (c)

DA;

NE; NSP

(b) (c)

DA;

NE; NSP

(b) (c)

DA;

NE; NSP

(b) (c)

DA/- NE

DA/-

NE

DA/-

NE

DA/-

NE

DA/-

NE

DA/-

NE

DA/-

NE

%

O

P

A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO

A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)

Prihodki od okoljsko trajnostnih

dejavnosti (usklajenih s taksonomijo)

(A.1)

%

NE

%

Od tega omogo??itvenih

%

NE

%

Od tega prehodnih

%

NE

%

A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (g)

SP;

NSP (f)

SP; NSP

(f)

SP; NSP

(f)

SP;

NSP (f)

SP;

NSP (f)

SP;

NSP (f)

Zbiranje in prevoz

nenevarnih odpadkov

KG2.3

1.798.351

0,90%

NSP

0,67%

Hoteli, po??itni??ke

nastanitve, kampi in

podobne nastanitve

BPS 2.1

356.618

0,18%

NSP

0,18%

Proizvodnja energije z

uporabo fotovoltai??ne

tehnologije

BPS 4.1

246.448

0,12%

NSP

0,06%

Prihodki od dejavnosti, ki so

sprejemljive za taksonomijo, vendar

niso okoljsko trajnostne (dejavnosti,

neusklajene s taksonomijo) (A.2)*

2.401.417

1,20%

%

0,91%

A. Prihodki od dejavnosti,

sprejemljivih za taksonomijo (A.1 +

A.2)

0,00

0%

%

0,00%

B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO

Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih

za taksonomijo

196.339.864

98,80%

SKUPAJ

198.801.281

100 %

*Razlog za nizek dele?? prihodkov je prete??na dejavnost dru??be.

85

5.2.1.2 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah,

povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s

taksonomijo

Taksonomsko sprejemljive dejavnosti pri vlaganju v osnovna sredstva za poslovno leto 2025 smo

prepoznali samo :

??? prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili 6.5.

Dejavnost, ki je vklju??ena v tabelo Nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih

z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenih s taksonomijo, je prevoz z motornimi kolesi, osebnimi

avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (6.5), pri ??emer je mi??ljen nakup avtomobilov na elektri??ni

pogon in pomeni 1,34 odstoten dele?? celotnih nalo??b v osnovna sredstva.

Dele?? nalo??b v osnovna sredstva iz to??ke (b) ??lena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izra??una kot ??tevec,

deljen z imenovalcem.

Imenovalec

Imenovalec zajema pove??anja opredmetenih in neopredmetenih sredstev v zadevnem poslovnem

letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi merjenji, vklju??no s tistimi, ki izhajajo iz prevrednotenj in

oslabitev, za zadevno poslovno leto ter brez sprememb po??tene vrednosti.

Za nefinan??na podjetja, ki uporabljajo mednarodne standarde ra??unovodskega poro??anja (MSRP),

kot so bili sprejeti z Uredbo (ES) ??t. 1126/2008, nalo??be v osnovna sredstva zajemajo stro??ke, ki se

obra??unavajo na podlagi:

??? MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, 73.(e) ??len, to??ki (i) in (iii);

??? MRS 38 Neopredmetena sredstva, 118.(e) ??len, to??ka (i);

??? MSRP 16 Najemi, 53. ??len, to??ka (h).

Najemi, ki ne vodijo do priznanja pravice do uporabe za sredstvo, se ne ??tejejo kot nalo??be v osnovna

sredstva.

(1) Uredba Komisije (ES) ??t. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih

ra??unovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) ??t. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta

(UL L 320, 29.11.2008, str. 1). 10.12.2021 SL Uradni list Evropske unije L 443/17 1.1.2.2

??tevec

Vse dejavnosti, ki smo jih predstavili v tabeli sodijo v kategorijo A, kot sprejemljive s taksonomijo.

V izra??unu so finan??na sredstva namenjena realizaciji vlaganj v osnovna sredstva, opredeljena kot

imenovalec.

??tevec je enak delu nalo??b v osnovna sredstva, vklju??enemu v imenovalec, ki je kar koli od

naslednjega:

a) povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s

taksonomijo;

b) del na??rta za raz??iritev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali omogo??anje,

da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, usklajene s

taksonomijo (v nadaljnjem besedilu: na??rt za nalo??be v osnovna sredstva), pod pogoji,

dolo??enimi v drugem pododstavku te to??ke 1.1.2.2;

c) povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih s taksonomijo in

posameznimi ukrepi, ki omogo??ajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkooglji??ne ali da vodijo

86

do zmanj??anj emisij toplogrednih plinov, zlasti dejavnosti iz to??k 7.3 do 7.6 Priloge I k

delegiranemu aktu o podnebju ter druge gospodarske dejavnosti, navedene v delegiranih

aktih, sprejetih v skladu s ??leni 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU)

2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in za??nejo izvajati v 18 mesecih.

Na??rt za nalo??be v osnovna sredstva iz prvega odstavka te to??ke 1.1.2.2 izpolnjuje naslednje pogoje:

a) cilj na??rta je raz??iriti gospodarske dejavnosti podjetja, usklajene s taksonomijo, ali nadgraditi

gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, da bodo v petih letih usklajene s

taksonomijo;

b) na??rt se razkrije na zdru??eni ravni gospodarskih dejavnosti, odobri pa ga upravni organ

nefinan??nih podjetij neposredno ali s prenosom pooblastila.

??e se ustrezna tehni??na merila za pregled spremenijo pred zaklju??kom na??rta za nalo??be v osnovna

sredstva, nefinan??na podjetja na??rt v dveh letih bodisi posodobijo, da zagotovijo, da so gospodarske

dejavnosti iz to??ke (a) po dokon??anju na??rta usklajene s spremenjenimi tehni??nimi merili za pregled,

bodisi prera??unajo ??tevec klju??nega kazalnika uspe??nosti za nalo??be v osnovna sredstva. S

posodobitvijo na??rta se ponovno za??ne obdobje iz to??ke (a).

Obdobje iz to??ke (a) drugega odstavka te to??ke 1.1.2.2 lahko traja ve?? kot pet let samo, ??e je dalj??e

obdobje objektivno utemeljeno zaradi posebnih zna??ilnosti gospodarske dejavnosti in zadevne

posodobitve, vendar ne sme biti dalj??i od 10 let. Ta utemeljitev je vklju??ena v sam na??rt za nalo??be

v osnovna sredstva in v spremne informacije, podrobno opisane v to??ki 1.2.3 te priloge.

??e na??rt za nalo??be v osnovna sredstva ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka te to??ke 1.1.2.2,

se predhodno objavljeni klju??ni kazalnik uspe??nosti v zvezi z nalo??bami v osnovna sredstva

prera??una.

??tevec vklju??uje tudi del nalo??b v osnovna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti

podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k temu delegiranemu aktu o podnebju. V ??tevcu je

zagotovljena raz??lenitev za del nalo??b v osnovna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k

prilagajanju podnebnim spremembam.

87

5.2.1.3 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,

sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025

Tabela 26: Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivih s taksonomijo. Glej ra??unovodski del poro??ila, poglavje 2 Opredmetena

osnovna sredstva, postavko v tabeli Gibanje nepremi??nin, naprav in opreme, stolpec Sredstva v pridobivanju.

Poslovno leto 2025

Leto

Merila za bistven prispevek

Merila za nebistveno ??kodovanje (h)

Gospodarske

dejavnosti (1)

Oznak- a (a)(2)

Nalo??be v

osnovna

sredstva (3)

Dele??

nalo??b

v

osnovna

sredstva,

leto 2024

Bla??itev podnebnih

sprememb (5)

Prilagajanje podnebnim

spremembam (6)

Voda (7)

Onesna??evanje (8)

Kro??no gospodarstvo (9)

Biotska raznovrstnost (10)

Bla??itev podnebnih

sprememb (11)

Prilagajanje podnebnim

spremembam (12)

Voda (13)

Onesna??evanje (14)

Kro??no gospodarstvo (15)

Biotska raznovrstnost (16)

Minimalni za????itni ukrepi

(17)

Dele?? nalo??b

v osnovna

sredstva,

usklajenih

s

taksonomijo

(A.1) ali

sprejemljivih

za

taksonomijo

(A.2), leto N

??? 1 (18)

Kategorija

omogo??it-

vena

dejavnost

(19)

Kategorija

prehodna

dejavnost

(20)

Besedilo

Valuta

%

DA; NE;

NSP

(b) (c)

DA; NE;

NSP

(b) (c)

DA; NE;

NSP

(b) (c)

DA; NE;

NSP (b)

(c)

DA; NE;

NSP

(b) (c)

DA; NE;

NSP

(b) (c)

DA/- NE

%

O

P

A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO

A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)

Nalo??be v osnovna sredstva pri okoljsko

trajnostnih dejavnostih (usklajenih

s taksonomijo) (A.1)

%

NE

%

Od tega omogo??itvenih

%

NE

%

Od tega prehodnih

%

NE

%

A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (g)

SP; NSP

(f)

SP; NSP

(f)

SP; NSP

(f)

SP; NSP

(f)

SP; NSP

(f)

SP; NSP

(f)

Prevoz z motornimi

kolesi, osebnimi

avtomobili in lahkimi

gospodarskimi vozili

BPS 6.5

261.711

1,34%

NSP

1,16%

Nalo??be v osnovna sredstva pri

dejavnostih, ki so sprejemljive za

taksonomijo, vendar niso okoljsko

trajnostne (dejavnosti, neusklajene

s taksonomijo) (A.2)

261.711

1,34%

%

8,92%

A. Nalo??be v osnovna sredstva pri dejavno-

stih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 +

A.2)

0,00

0%

%

0,00%

B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO

Nalo??be v osnovna sredstva pri

dejavnostih, nesprejemljivih za

taksonomijo

19.263.687

98,66%

SKUPAJ

19.525.398

100 %

88

5.2.1.4 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah,

povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s

taksonomijo

Dele?? nalo??b taksonomsko sprejemljivih dejavnosti v obratna sredstva zna??a 0,23 % skupne

vrednosti. Prepoznali smo dejavnost v to??ki:

2.1 Vzdr??evanje po??itni??kih kapacitet.

Dele?? nalo??b v obratna sredstva iz to??ke (b) ??lena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izra??una kot ??tevec,

deljen z imenovalcem.

Imenovalec

Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stro??ke, povezane z raziskavami in razvojem, ukrepi

prenove stavb, kratkoro??nimi najemi, vzdr??evanjem in popravili ter vse druge neposredne odhodke,

povezane z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe,

kateri se dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in

u??inkovitega delovanja tak??nih sredstev.

Nefinan??na podjetja, ki uporabljajo nacionalna splo??no sprejeta ra??unovodska na??ela in ne

usredstvujejo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, v nalo??be v obratna sredstva poleg

stro??kov, navedenih v prvem pododstavku to??ke 1.1.3.1 te priloge, vklju??ijo stro??ke najemov.

??tevec

Dejavnost, ki smo jo opredelili v tabeli OPEX in je taksonomsko usklajena, sodi v kategorijo C in je

v ena??bi izra??una opredeljena kot imenovalec.

??tevec je enak delu nalo??b v obratna sredstva, vklju??enemu v imenovalec, ki je kar koli od

naslednjega:

a) povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s

taksonomijo, vklju??no z usposabljanjem in drugimi potrebami po prilagoditvi ??love??kih virov,

ter neposrednimi neusredstvenimi stro??ki, ki predstavljajo raziskave in razvoj; L 443/18 SL

Uradni list Evropske unije 10. 12. 2021;

b) del na??rta za nalo??be v osnovna sredstva za raz??iritev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s

taksonomijo, ali omogo??anje, da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za

taksonomijo, usklajene s taksonomijo v vnaprej dolo??enem ??asovnem okviru, kot je dolo??eno

v drugem odstavku te to??ke 1.1.3.2;

c) povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in

posameznimi ukrepi, ki omogo??ajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkooglji??ne ali da vodijo

do zmanj??anj emisij toplogrednih plinov, ter posameznimi ukrepi za prenovo stavb,

navedenimi v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s ??lenom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2)

ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in za??nejo izvajati

v 18 mesecih.

Na??rt za nalo??be v osnovna sredstva iz prvega odstavka te to??ke 1.1.3.2 izpolnjuje pogoje iz to??ke

1.1.2.2 te priloge.

89

Stro??ki raziskav in razvoja, ki so ??e obra??unani v klju??nih kazalnikih uspe??nosti nalo??b v osnovna

sredstva, se ne ??tejejo za nalo??be v obratna sredstva.

??tevec vklju??uje tudi del nalo??b v obratna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti

podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k delegiranemu aktu o podnebju. V ??tevcu je

zagotovljena raz??lenitev za del nalo??b v obratna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k

prilagajanju podnebnim spremembam.

Kadar nalo??be v obratna sredstva niso pomembne za poslovni model nefinan??nih podjetij, so ta

podjetja:

a) izvzeta iz izra??una ??tevca klju??nega kazalnika uspe??nosti za nalo??be v obratna sredstva v

skladu s to??ko 1.1.3.2 in razkrijejo, da je ta ??tevec enak ni??;

b) razkrijejo skupno vrednost imenovalca z nalo??bami v obratna sredstva, izra??unano v skladu

s to??ko 1.1.3.1;

c) pojasnijo, da v njihovem poslovnem modelu ni pomembnih nalo??b v obratna sredstva.

90

5.2.1.5 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,

sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025

Tabela 27: Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivo s taksonomijo. Glej Izkaz poslovnega izida, postavka stro??ki storitev

Poslovno leto 2025

Leto

Merila za bistven prispevek

Merila za nebistveno ??kodovanje (f)

Gospodarske

dejavnosti (1)

Oznak- a

(a)(2)

Nalo??be v

obratna

sredstva

(3)

Dele??

nalo??b

v

obratna

sredstva,

leto 2024

Bla??itev podnebnih

sprememb (5)

Prilagajanje podnebnim

spremembam (6)

Voda (7)

Onesna??evanje (8)

Kro??no gospodarstvo (9)

Biotska raznovrstnost (10)

Bla??itev podnebnih

sprememb (11)

Prilagajanje podnebnim

spremembam (12)

Voda (13)

Onesna??evanje (14)

Kro??no gospodarstvo (15)

Biotska raznovrstnost (16)

Minimalni za????itni ukrepi

(17)

Dele?? nalo??b

v obratna

sredstva,

usklajenih

s

taksonomijo

(A.1) ali

sprejemljivih

za

taksonomijo

(A.2), leto N

??? 1 (18)

Kategorija

omogo??it-

vena

dejavnost

(19)

Kategorija

prehodna

dejavnost

(20)

Besedilo

Valuta

%

DA; NE;

NSP

(b) (c)

DA; NE;

NSP

(b)(c)

DA; NE;

NSP

(b) (c)

DA; NE;

NSP

(b)(c)

DA; NE;

NSP

(b)(c)

DA; NE;

NSP

(b)(c)

DA/- NE

%

O

P

A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO

A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)

Nalo??be v obratna sredstva pri

okoljsko trajnostnih dejavnostih

(usklajenih s taksonomijo) (A.1)

0

%

NE

%

Od tega omogo??itvenih

0

%

NE

%

Od tega prehodnih

0

%

NE

%

A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (f)

SP; NSP

(e)

SP;

NSP

(e)

SP;

NSP

(e)

SP;

NSP

(e)

SP;

NSP

(e)

SP;

NSP

(e)

Vzdr??evanje

po??itni??kih kapacitet

BR2.1

17.385

0,32%

NSP

0,64%

Nalo??be v obratna sredstva pri

dejavnostih, ki so sprejemljive za

taksonomijo, vendar niso

okoljsko trajnostne (dejavnosti,

neusklajene s taksonomijo) (A.2)

17.385

0,32%

%

0,64%

A. Nalo??be v obratna sredstva pri

dejavno- stih, sprejemljivih za

taksonomijo (A.1 + A.2)

0,00

0%

%

0,00%

B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO

Nalo??be v obratna sredstva pri

dejavnostih, nesprejemljivih za

taksonomijo

5.397.152

99,68%

SKUPAJ

5.414.537

100 %

91

5.2.1.6 Zbirne tabele o bistvenih prispevkih glede na dejavnost

Tabela 28:Dele?? prihodkov glede na usklajenost s taksonomijo EU

Dele?? prihodkov/skupni prihodki

Usklajenih s

taksonomijo

glede na cilje

Sprejemljivih za

taksonomijo glede

na cilje

BSP

%

0,30%

PPS

%

VMV

%

KG

%

0,90%

PNO

%

BRE

%

Tabela 29: Dele?? CapEx glede na usklajenost s taksonomijo EU

Dele?? nalo??b v osnovna sredstva/skupne

nalo??be v osnovna sredstva (CapEx)

Usklajenih s

taksonomijo

glede na cilje

Sprejemljivih za

taksonomijo glede

na cilje

BSP

%

1,34%

PPS

%

VMV

%

KG

%

PNO

%

BRE

%

Tabela 30: Dele?? OpEx glede na usklajenost s taksonomijo EU

Dele?? nalo??b v obratna sredstva/skupne

nalo??be v obratna sredstva (OpEx)

Usklajenih s

taksonomijo

glede na cilje

Sprejemljivih za

taksonomijo glede

na cilje

BSP

%

PPS

%

VMV

%

KG

%

PNO

%

BRE

%

0,32%

92

5.2.1.7 Informacije iz ??lena 8 (6) in (7) o razkritju dejavnosti na

podro??ju jedrske energije in plina (priloga XII Delegirane

uredbe Komisije EU 2022/1214).

Tabela 31: Pregled dejavnosti na podro??ju jedrske energije in zemeljskega plina

Dejavnosti na podro??ju jedrske energije in zemeljskega plina

Vrstica

Dejavnosti na podro??ju jedrske energije

1

Dru??ba izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za

proizvodnjo elektri??ne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki

iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega.

NE

2

Dru??ba izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo

elektri??ne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih

procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najbolj??ih

razpolo??ljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.

NE

3

Dru??ba izvaja ali financira varno upravljanje obstoje??ih jedrskih objektov za proizvodnjo elektri??ne

energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je

proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti

do navedenega.

NE

4

Dru??ba izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo elektri??ne energije, ki

proizvajajo elektri??no energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do

navedenega

NE

5

Dru??ba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu

in elektri??ne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.

NE

6

Dru??ba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki

proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.

NE

Poro??ilo je jezikovno in vsebinsko usklajeno s strukturo ter izrazoslovjem trajnostnega poro??ila

dru??be, ter podpira celovit prikaz okoljskih, dru??benih in upravljavskih (ESG) vidikov poslovanja.

Razkritja v tem poro??ilu dopolnjujejo informacije o okoljskem stebru trajnostnega poro??anja ter

poudarjajo sistemati??en pristop dru??be k upravljanju okoljskih vplivov, u??inkoviti rabi virov, prehodu

v nizkooglji??no gospodarstvo in razvoju kro??nih poslovnih modelov. Poseben poudarek je namenjen

transparentnosti, primerljivosti podatkov ter skladnosti z veljavnim evropskim regulativnim okvirom.

Dru??ba bo tudi v prihodnje nadgrajevala notranje procese, kazalnike in podatkovne vire z namenom

izbolj??evanja kakovosti razkritij, pove??evanja dele??a taksonomsko usklajenih dejavnosti ter krepitve

dolgoro??ne odpornosti in trajnostne vrednosti za vse klju??ne dele??nike.

Ocena usklajenosti dejavnosti dru??be z EU taksonomijo

1. Namen in metodologija

Dru??ba je v letu 2025 izvedla oceno usklajenosti svojih gospodarskih dejavnosti z Uredbo (EU)

2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih nalo??b (EU taksonomija).

Ocena je bila izvedena v skladu z naslednjimi koraki:

1. identifikacija upravi??enih (eligible) dejavnosti, ki sodijo v obseg EU taksonomije,

2. presoja skladnosti s tehni??nimi merili za pomemben prispevek (Substantial

Contribution ??? SC),

3. presoja na??ela ???ne povzro??a pomembne ??kode??? (DNSH),

4. presoja minimalnih socialnih za????itnih mehanizmov (Minimum Safeguards),

5. izra??un dele??ev prihodkov, CAPEX in OPEX, vezanih na taksonomsko usklajene dejavnosti.

93

2. Identifikacija taksonomsko upravi??enih dejavnosti

Na podlagi pregleda poslovnega modela je dru??ba identificirala dejavnosti, ki sodijo v podro??je EU

taksonomije, ki so prikazane v Tabeli 32.

Tabela 32: Dejavnosti, ki sodijo v podro??je EU taksonomije

Poslovna dejavnost

Taksonomska dejavnost

Okoljski cilj

Proizvodnja anorganskih kemikalij in

pigmentov

3.1 Proizvodnja kemikalij

Bla??enje podnebnih sprememb

Energetska u??inkovitost v proizvodnji

7.3 Namestitev energetsko u??inkovite

opreme

Bla??enje podnebnih sprememb

Lastna proizvodnja energije (??e

relevantno)

4.1 Proizvodnja elektri??ne energije iz OVE

Bla??enje podnebnih sprememb

Okoljske posodobitve tehnologij

1.4 Prehod na nizkooglji??ne tehnologije

Bla??enje podnebnih sprememb

Sklep: del poslovnih dejavnosti dru??be je taksonomsko upravi??en (eligible).

3. Presoja pomembnega prispevka (Substantial Contribution)

Dru??ba je presodila skladnost s tehni??nimi merili za pomemben prispevek zlasti na podro??ju:

??? zmanj??evanja emisij toplogrednih plinov (Scope 1 in 2),

??? izbolj??av energetske u??inkovitosti,

??? uvajanja tehnolo??kih izbolj??av z ni??jim oglji??nim odtisom,

??? optimizacije rabe surovin in energije.

Ugotovitve:

??? Osnovna proizvodna dejavnost trenutno ne dosega vseh mejnih vrednosti, dolo??enih v

Taksonomskem delegiranem aktu za kemi??no industrijo.

Tabela 33: Pregled izpolnjevanja mejnih vrednosti po EU taksonomiji za osnovno proizvodno dejavnost

Merilo taksonomije

Stanje

Emisijska intenzivnost (Scope 1+2)

???? ne dosega top 10 % EU benchmarka

Nizkooglji??na / prehodna tehnologija

???? ni formalno opredeljena

Raba OVE

???? nezadosten vpliv na emisijski profil

DNSH ??? onesna??evanje

???????? praviloma izpolnjeno

Minimalni socialni standardi

???????? izpolnjeni

??? Posamezne nalo??be (CAPEX), namenjene posodobitvi tehnologije, energetski u??inkovitosti in

zmanj??evanju emisij, izpolnjujejo merila pomembnega prispevka.

4. Presoja na??ela DNSH (Do No Significant Harm)

Dru??ba je izvedla analizo vplivov na vseh ??est okoljskih ciljev EU taksonomije:

??? prepre??evanje onesna??evanja,

??? trajnostna raba vode,

??? varstvo biotske raznovrstnosti,

??? kro??no gospodarstvo,

??? prilagajanje podnebnim spremembam,

??? bla??enje podnebnih sprememb.

94

Ugotovitve:

??? dejavnosti se izvajajo skladno z veljavno okoljevarstveno zakonodajo (integrirana

okoljevarstvena dovoljenja, monitoring emisij),

??? vzpostavljeni so postopki ravnanja z nevarnimi snovmi in odpadki,

??? niso bili ugotovljeni pomembni negativni vplivi, ki bi pomenili kr??itev DNSH meril.

5. Minimalni socialni za????itni mehanizmi

Dru??ba izpolnjuje zahteve minimalnih za????itnih mehanizmov, saj:

??? spo??tuje temeljne konvencije MOD, smernice OECD in OZN,

??? ima vzpostavljen sistem varnosti in zdravja pri delu,

??? spo??tuje delovno-pravno zakonodajo,

??? nima ugotovljenih huj??ih kr??itev ??lovekovih pravic ali korupcijskih tveganj.

6. Povzetek usklajenosti in taksonomski kazalniki

Na podlagi izvedene analize dru??ba ocenjuje:

??? Taksonomsko upravi??ene dejavnosti: prisotne

??? Taksonomsko usklajene dejavnosti: omejen obseg, predvsem na ravni nalo??b (CAPEX)

??? Operativne dejavnosti (prihodki): trenutno ve??inoma neusklajene, vendar z jasno

opredeljeno potjo prehoda.

Indikativni povzetek:

V letu 2025 je dru??ba realizirala omejen dele?? taksonomsko usklajenih CAPEX, povezanih z

energetsko u??inkovitostjo in izbolj??anjem okoljskih vidikov proizvodnje, medtem ko ve??ina prihodkov

ni bila ustvarjena iz taksonomsko usklajenih dejavnosti. Dru??ba je opredelila nadaljnje investicijske

projekte, katerih cilj je postopno izbolj??evanje usklajenosti z EU taksonomijo.

7. Na??rt izbolj??av

Dru??ba na??rtuje:

??? nadaljnje investicije v nizkooglji??ne tehnologije,

??? zmanj??evanje emisij CO??? na enoto proizvoda,

??? bolj sistemati??no spremljanje taksonomskih kazalnikov,

??? postopno pove??evanje dele??a taksonomsko usklajenega CAPEX.

95

5.2.2 [E1] Podnebne spremembe

5.2.2.1 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v

sisteme spodbud

Sistem nagrajevanja ??lanov Uprave je delno vezan na izpolnjevanje trajnostnih ciljev in je bolj

podrobno opredeljen v to??ki GOV-3.

Spremenljivi del prejemkov Uprave je odvisen tudi od uspe??ne izvedbe strate??kih projektov, od

katerih je vsaj eden neposredno povezan s trajnostnimi temami, ni pa nujno, da je povezan s

podnebjem ali, da se ocenjuje glede na cilj zmanj??anja TGP. Skupni u??inek na pla??e v tem primeru

zna??a 20% celote.

5.2.2.2 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova

povezanost s strategijo in poslovnim modelom

V nadaljevanju so predstavljeni klju??ni vplivi, tveganja in prilo??nosti, ki so podrobneje raz??lenjeni v

naslednjih poglavjih. Tukaj podajamo njihov povzetek z osnovno utemeljitvijo pomembnosti.

Tabela 34: Vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) Podnebne spremembe

Pomembni vplivi, tveganja

in/ali prilo??nosti

Opredelitev

Lokacija/

vrednostna

veriga

??asovno obdobje

Lastna dejavnost

Ni??ji del

vrednostne verige

Vi??ji del

vrednostne verige

Kratkoro??no

Srednjero??no

Dolgoro??no

Raba re??ne vode in vpliv na

sposobnost prilagajanja vodnega

ekosistema

Dejanski negativni vpliv

x

Zmanj??ana proizvodna kapaciteta

zaradi omejene dobave vode za

tehnolo??ke namene v su??nih

obdobjih

Tveganje

x

Izpusti CO

2

iz neobnovljivih virov

in procesov (obseg 1 in 2)

Dejanski negativni vpliv

x

Izpusti CO

2

v vi??ji in ni??ji

vrednostni verigi (obseg 3)

Dejanski negativni vpliv

x

Raba energije iz fosilnih goriv

Dejanski negativni vpliv

x

Izpusti CO??? iz neobnovljivih virov (obseg 1 in 2): Emisije iz zgorevanja fosilnih goriv

predstavljajo najve??ji dele?? skupnih emisij TGP podjetja in so povezane z regulatornimi tveganji in

stro??ki. Dru??ba je zaradi rabe energije iz neobnovljivih virov, zemeljskega plina, ekstra lahkega

kurilnega olja, propana, procesnih emisij in zaradi rabe elektri??ne energije iz neobnovljivih virov v

predelovalni industriji v Sloveniji vplivalo na 4 % vseh emisij.

Izpusti CO2 v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3): Dru??ba v okviru svojega poslovanja

ustvarja tudi posredne emisije CO??? v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3), ki nastajajo predvsem

pri nabavi surovin, transportu, ravnanju z odpadki ter uporabi prodanih izdelkov. Te emisije zna??ajo

63 % vseh emisij dru??be ter tako predstavljajo pomemben del skupnega oglji??nega odtisa dru??be.

96

Te emisije so posledica dejavnosti zunanjih dobaviteljev ter nadaljnje uporabe proizvodov v

industrijskih procesih kupcev.

Raba energije iz fosilnih goriv: Dru??ba ima znaten negativni vpliv na okolje zaradi visoke porabe

energije iz fosilnih goriv, kar prispeva k emisijam toplogrednih plinov in posledi??no k podnebnim

spremembam. Kljub postopnemu pove??evanju dele??a energije iz obnovljivih virov (OVE) in jedrskih

virov ve??ji del skupne porabe ??e vedno izvira iz fosilnih virov. To predstavlja tveganje zaradi vi??jih

stro??kov emisijskih kuponov, obstaja mo??nost zaostritve zakonodaje glede emisij, kar lahko privede

do zmanj??anja konkuren??nosti negativen vpliv na vlaganja v trajnostne projekte.

Raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega ekosistema: Podjetje za

proizvodne procese uporablja vodo iz reke Hudinje. Dolgotrajna raba vode v pogojih podnebne

nestabilnosti lahko vpliva na naravno sposobnost ekosistema za regeneracijo. Spremenjeni pretoki,

temperatura in kemi??na sestava vode lahko zmanj??ajo odpornost vodnega okolja, kar predstavlja

dodatno okoljsko tveganje. Zaradi podnebnih sprememb in dalj??ih su??nih obdobij obstaja

kratkoro??no tveganje za zmo??nost ??rpanja iz reke Hudinje, kar lahko vpliva na proizvodne

zmogljivosti ??? fizi??no tveganje. Zaradi mo??nih padavin dolgoro??no obstaja fizi??no tveganje, ki bi

lahko vplivalo na poru??itev pregrade na napravi za odlaganje sadre Za Travnik ??? fizi??no tveganje.

Analiza odpornosti se osredoto??a na lastno dejavnost dru??be na lokacijah Celje in Mozirje ter zajema

vsa relevantna fizi??na in prehodnostna podnebna tveganja. Izvedena je bila v skladu z internimi

metodologijami in mednarodnimi strokovnimi priporo??ili (TCFD, IPCC scenariji SSP) ter vklju??uje

kvantitativno ocenjevanje verjetnosti, posledic, ranljivosti in odpornosti.

Analiza odpornosti na podnebne spremembe se je za??ela v letu 2025 in bila zaklju??ena v za??etku leta

2026. Rezultati so vklju??eni v poro??ilo za leto 2025. Nova analiza bo izvedena do konca leta 2027,

skupaj z vzpostavitvijo na??rta za prehod.

V analizo so bili vklju??eni vsi klju??ni procesi in lokacije, ki predstavljajo materialni dele?? okoljskega

odtisa podjetja ter vplivajo na strate??ko, finan??no in operativno stabilnost. Obseg zajema glavne

proizvodne obrate, energetske sisteme, kriti??no procesno infrastrukturo in notranje logisti??ne tokove.

Upo??tevani so bili tudi klju??ni neposredni dobavitelji (Tier 1) surovin in energentov ter najve??ji kupci,

ki so zaradi svojega obsega in geografske razpr??enosti pomembni za oceno skupnih podnebnih

tveganj v vrednostni verigi.

Kljub ??iroki pokritosti nekateri deli vrednostne verige niso bili vklju??eni, bodisi zaradi omejene

dostopnosti podatkov bodisi ker njihov vpliv ni materialen za kon??no oceno odpornosti. Iz analize so

tako izklju??eni:

??? posredni dobavitelji (Tier 2 in Tier 3), za katere niso na voljo dovolj natan??ni podatki o

lokacijah ali izpostavljenosti tveganjem;

??? dobavitelji iz regij, kjer podnebni podatki ne omogo??ajo zadostne geografske lo??ljivosti;

??? manj??i kupci in distribucijski partnerji z nematerialnim finan??nim vplivom;

??? tranzitne logisti??ne poti z nepopolnimi geolokacijskimi podatki;

??? pomo??ne upravne in manj??e infrastrukturne stavbe, ki nimajo vpliva na neprekinjenost

poslovanja.

Na ravni ??ir??e vrednostne verige niso bila ocenjena tveganja za lokacije, kjer niso bili na voljo ustrezni

podnebni podatki ali podatki dobaviteljev o energetskem miksu, emisijah in drugih vhodih, potrebnih

za oceno prehodnih tveganj.

Kljub tem omejitvam analiza zajema procese, lokacije in dele vrednostne verige, ki predstavljajo

najve??ji del okoljskega odtisa dru??be in glavnino finan??nih ter operativnih tveganj.

97

Analiza temelji na kombinaciji globalnih in regionalnih podnebnih projekcij, sektorskih in

makroekonomskih predpostavk ter internih podatkov o infrastrukturi in procesih. Za fizi??na tveganja

so uporabljeni IPCC AR6/CMIP6 podatkovni sklopi, kjer je bilo mogo??e z geolokacijsko lo??ljivostjo 5???

10 km. Prehodna tveganja temeljijo na predpostavkah o cenah ogljika, energetskem miksu,

tehnolo??kem napredku ter skladnosti regulativnega okolja.

Za oceno vplivov so izbrani trije reprezentativni podnebni scenariji:

??? SSP1???1.9 - ambiciozna globalna razoglji??itvena pot: zelo hitro zaostrovanje globalnih politik,

visoki cenovni signali ogljika, pospe??eno razoglji??enje elektroenergetike in industrije, ??iroka

elektrifikacija, mo??an pritisk kupcev po nizkooglji??nih proizvodih.

??? SSP1???2.6 - stabilno okolje z zmernimi podnebnimi politikami: mo??ne in konsistentne politike

razoglji??enja, stabilni cenovni signali ogljika, pospe??ena u??inkovitost in prehod na OVE,

zmerna preobrazba povpra??evanja.

??? SSP5???8.5 - scenarij visokih emisij z najvi??jo izpostavljenostjo fizi??nim tveganjem: dalj ??asa

ogljikovointenziven energetski miks, manj stroge politike; najvi??ja pri??akovana pogostost in

intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov ter s tem povezane motnje v obratovanju in

logistiki.

Razpon scenarijev omogo??a zajem tako prehodnih tveganj (politike, trg, tehnologija) kot fizi??nih

vplivov (ekstremi, vodni stres), ki so pomembni za energetsko intenzivno kemi??no industrijo.

Scenarijski okvir je poravnan s strate??kim na??rtovanjem dru??be, investicijskimi cikli in ??ivljenjsko

dobo klju??ne infrastrukture. Analiza odpornosti poslovnega modela je bila zato izvedena za ??asovni

horizont do leta 2030, skladno s trajnostno strategijo dru??be.

Pri vsakem scenariju so bile upo??tevane naslednje predpostavke, ki vplivajo na poslovanje podjetja:

??? politike in regulativa: hitrost in strogost podnebnih politik, cenovni signali ogljika ter okoljski

standardi;

??? makroekonomski trendi: gospodarska rast, globalna trgovina in investicijski tokovi;

??? poraba energije in energetski miks: prehod na nizkooglji??ne vire energije, razpolo??ljivost

energije in stabilnost oskrbe;

??? tehnolo??ki razvoj: energetska u??inkovitost, razoglji??enje procesov in prilagoditvene

tehnologije.

??? dru??bene sile: pri??akovanja dele??nikov, lokalne skupnosti, kupcev (npr. nizkooglji??ni TiO???)

Te predpostavke so pomembne, ker neposredno vplivajo na stro??ke poslovanja, konkuren??nost

podjetja ter izpostavljenost fizi??nim in prehodnim tveganjem. Za dru??bo, kot energetsko intenzivno

kemi??no podjetje, so posebej pomembni: cene ogljika in regulativa ETS, dostopnost nizkooglji??ne

energije ter zanesljivost oskrbe, medtem ko fizi??na tveganja (vro??inski stres, poplave) vplivajo na

neprekinjenost poslovanja, delovanje infrastrukture in dobavnih verig.

Rezultati analize temeljijo na razpolo??ljivih podnebnih scenarijih, vhodnih podatkih in strokovnih

predpostavkah, ki vklju??ujejo dolo??eno stopnjo negotovosti, zna??ilno za dolgoro??ne podnebne

projekcije. Dru??ba zato rezultate razume kot podporo strate??kemu odlo??anju in upravljanju tveganj,

ne pa kot natan??no napoved prihodnjih razmer.

Analiza potrjuje, da je raven izpostavljenosti lastnih lokacij fizi??nim tveganjem nizka do zmerna,

medtem ko glavni viri ranljivosti izhajajo iz ??ir??e vrednostne verige ??? zlasti dobaviteljev in kupcev iz

regij z ve??jo izpostavljenostjo ekstremnim vremenskim dogodkom in vodnim omejitvam.

Rezultati analize ka??ejo, da je skupna ranljivost dru??be na podnebna tveganja zmerna do povi??ana

in se glede na scenarij giblje med 0,50 in 0,63. To potrjuje, da podnebna tveganja predstavljajo

pomemben dejavnik za dolgoro??no stabilnost poslovnega modela podjetja.

98

Najvi??ja skupna odpornost je bila dose??ena v scenariju SSP1???2.6 (0,50), ki omogo??a postopno

prilagajanje, predvidljivo regulativno okolje ter obvladljivo rast fizi??nih podnebnih vplivov. Ta scenarij

predstavlja najbolj uravnote??en okvir za dolgoro??no strate??ko na??rtovanje dru??be.

V scenariju SSP1???1.9 je bila ugotovljena ni??ja skupna odpornost (0,40), predvsem zaradi izrazito

pove??anih prehodnih tveganj, povezanih s strogimi podnebnimi politikami, visokimi zahtevami trga

po razoglji??enju ter pove??animi uglednimi in tr??nimi pritiski.

Najni??ja dolgoro??na odpornost je bila ugotovljena v scenariju SSP5???8.5 (0,38), kjer so sicer

kratkoro??no regulativni pritiski ni??ji, vendar se izrazito pove??ajo fizi??na podnebna tveganja, zlasti v

vrednostni verigi, predvsem pri dobaviteljih in kupcih, ki delujejo v regijah z ve??jo izpostavljenostjo

ekstremnim vremenskim dogodkom in vodnemu stresu.

Dru??ba trenutno sicer ??e ne sledi aktivno celoviti poti scenarija 1,5?????C, vendar je ??e prepoznala in

za??ela izvajati nekatere klju??ne ukrepe, ki predstavljajo prvi korak v smeri razoglji??enja. Med drugim

gre za ukrepe na podro??ju izbolj??anja energetske u??inkovitosti in uvajanja obnovljivih virov energije,

kar bo v prihodnosti omogo??ilo nadaljnje usklajevanje z ambicioznej??imi cilji podnebnih politik.

Dolgoro??na odpornost dru??be bo odvisna predvsem od:

??? celostnega upravljanja fizi??nih tveganj v vrednostni verigi,

??? pravo??asne prilagoditve poslovnega modela prehodu v nizkooglji??no gospodarstvo,

??? strate??kega sodelovanja z dobavitelji in kupci,

??? postopnega pove??evanja energetske u??inkovitosti ter vlaganj v nizkooglji??ne tehnologije.

Scenarij SSP1???2.6 je identificiran kot najprimernej??i strate??ki okvir, saj zagotavlja najbolj

uravnote??eno razmerje med prehodnimi in fizi??nimi tveganji ter najvi??jo skupno odpornost podjetja.

99

Tabela 35: Fizi??na in prehodnostna tveganja ??? bruto in preostala tveganja

TVEGANJE

OBDOBJE

OBVLADOVANJE

BRUTO

TVEGANJE

V EUR

PREOSTALO

TVEGANJE

v EUR

KLASIFIKACIJA

TVEGANJ

Zmanj??ana proizvodna kapaciteta zaradi

omejene dobave vode za tehnolo??ke

namene v su??nih obdobjih.

KRATKORO??NO

Optimizacija delovanja zgo????evalnika 54.40 skupaj s HC

7.098.000

2.770.000

FIZI??NO

Pove??evanje notranjih reciklov voda

Uporaba pitne vode

Politi??ne in pravne odlo??itve v povezavi z

emisijami CO

2

ekv.

DOLGORO??NO

Redno sodelovanje z razli??nimi organi in svetovalci ter spremljanje politi??nega stanja

4.800.000

1.200.000

PREHODNOSTNO

Z ukrepi URE in OVE zni??evanje porabe in posledi??no emisije

Mo??ne padavine zaradi podnebnih

sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko

vplivale na poru??itev pregrade

DOLGORO??NO

S strani strokovnjakov Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni??tvo in geodezijo in

glede na dane ugotovitve in priporo??ila sproti izvajamo vzdr??evalna dela na visokih

nasutih pregradah (Bukov??lak in Za Travnikom) z namenom zagotavljanja stabilnosti.

267.000.000

11.675.000

FIZI??NO

Zapolnjevanje in s tem zmanj??evanje ojezeritev na Za Travnikom

Kupec v PE Polimeri je poslal okolijske

kriterije po katerih se pri??akuje, da dobavitelji

do leta 2030 dose??ejo ogli??no nevtralnost.

SREDNJERO??NO

Izra??un oglji??nega odtisa za leto 2025

1.260.000

950.000

PREHODNOSTNO

100

5.2.2.3 [IRO-1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje

pomembnih, s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in

prilo??nosti

V letu 2025 je dru??ba izvedla redni letni pregled DMA. Pregledali smo ocene vplivov, tveganj in

prilo??nosti iz leta 2024. Pregled ocene dvojne pomembnosti (DMA) smo izvedli z namenom

zagotavljanja a??urnosti in skladnosti z dolo??ili Pravilnika o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti

dru??be. Letni pregled omogo??a, da dru??ba redno preverja relevantnost identificiranih vplivov, tveganj

in prilo??nosti povezanih s podnebjem glede na aktualne razmere, strate??ke usmeritve in pri??akovanja

dele??nikov.

Dru??ba je v postopku prepoznavanja in ocenjevanje vplivov, tveganj in prilo??nosti prepoznala

naslednje vplive na podnebne spremembe:

??? izpusti CO

2

iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2),

??? izpusti CO

2

v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3),

??? raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega sistema,

??? raba energije iz fosilnih goriv.

Dru??ba je del sektorja z visokim podnebnim vplivom, saj proizvodni procesi zahtevajo intenzivno

rabo energije, in kot industrijski obrat v kemi??ni panogi, prepoznava svojo odgovornost pri

zmanj??evanju emisij toplogrednih plinov (TGP) in si prizadeva za prispevek k bla??enju podnebnih

sprememb. Kljub implementaciji trajnostnih ukrepov, dru??ba trenutno povzro??a znatne emisije TGP,

ki izhajajo iz rabe fosilnih goriv, iz procesnih emisij in posrednih emisij iz porabe elektri??ne energije

in iz izpustov v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi. Prepoznali pa smo tudi s podnebjem povezana fizi??na

in prehodnostna tveganja, ki jih opisujemo v poglavju 5.2.2.2.

Za navedene negativne vplive smo skladno z zahtevami ESRS dolo??ili merila in ocenili pomembnost

glede na razse??nost, obseg in nepopravljivost (podrobnej??i opis v poglavju [IRO-1]. Natan??na ocena

vplivov je razvidna iz procesa priprave DMA.

Dru??ba je pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih vplivov upo??tevala na??rte iz poslovne

strategije, ki predvideva rast proizvodnje.

Pri opredelitvi s podnebjem povezanih vplivov je dru??ba izvedla sistemati??en pregled svojih

dejavnosti, proizvodnih procesov in razvojnih na??rtov, vklju??no z na??rti rasti proizvodnje, da bi

identificirala dejanske in morebitne prihodnje vire emisij toplogrednih plinov ter druge s podnebjem

povezane vplive.

Pregled je zajemal lastne dejavnosti (zlasti rabo fosilnih goriv, procesne emisije in porabo elektri??ne

energije) ter vi??jo in ni??jo vrednostno verigo, pri ??emer so bili upo??tevani tudi morebitni posredni

vplivi, povezani z rabo virov, energentov in logistiko.

Na podlagi tega pregleda so bili opredeljeni dejanski in potencialni vplivi na podnebne spremembe,

ki so bili nato vklju??eni v postopek ocenjevanja pomembnosti v okviru analize dvojne pomembnosti.

101

5.2.2.3.1 Uporaba analize s podnebjem povezanih scenarijev pri oceni tveganj in

prilo??nosti v dru??bi

Dru??ba je v okviru oblikovanja trajnostne strategije vzpostavila sistemati??en postopek za opredelitev

in ocenjevanje fizi??nih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, tako v okviru lastnih

dejavnosti kot tudi v vrednostni verigi.

Uporabljeni so bili scenariji z visokimi emisijami, kot jih je opredelil Medvladni odbor za podnebne

spremembe (IPCC). Na podlagi tega je bil izveden postopek:

??? opredelitev nevarnosti, kot so: su??a in padavinski ekstremi, ki vplivajo na dostop do vode in

stabilnost pregrad;

??? ocena izpostavljenosti sredstev in dejavnosti (obrat za proizvodnjo TiO??? in naprav za

ravnanje z odpadki);

??? izra??un bruto fizi??nega tveganja za dru??bo, izra??enega v EUR in dele??u bilan??ne vsote;

??? povezava s ??asovnimi obdobji (kratko-, srednje- in dolgoro??no), skladno z ??ivljenjsko dobo

sredstev in strate??kim na??rtovanjem.

Pregled je bil izveden tudi za ni??ji in vi??ji del vrednostne verige, pri ??emer so bila upo??tevana

predvsem:

??? fizi??na in regulatorna tveganja v vrednostni verigi (konfliktna/tvegana obmo??ja, dobava

vode, energentov ipd.)

??? ter u??inki ekstremnih vremenskih pojavov na klju??ne zunanje izvajalce storitev (npr.

logistika).

Uporabljeni scenariji so bili izbrani tako, da zajamejo razli??ne mo??ne razvoje podnebnih razmer in z

njimi povezane negotovosti. Pri tem se je dru??ba oprla na razpolo??ljive podatke, ki so relevantni za

lokacijo njenih dejavnosti, pri ??emer je upo??tevala, da so dolgoro??ne ocene povezane z dolo??enimi

omejitvami in negotovostmi.

Pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih prehodnostnih tveganj in prilo??nosti je dru??ba

uporabila strukturiran postopek, ki zajema lastne dejavnosti ter, kjer je to relevantno, tudi ni??ji in

vi??ji del vrednostne verige.

V prvem koraku je dru??ba opredelila prehodnostne dogodke, ki lahko izhajajo iz sprememb

podnebnih politik, zakonodaje, tr??nih zahtev in tehnolo??kega razvoja, pri ??emer so bili upo??tevani

podnebni scenariji, skladni z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 ??C, z omejeno ali brez

prekora??itve. Posebna pozornost je bila namenjena politi??nim in pravnim spremembam na ravni EU

ter zahtevam klju??nih kupcev, povezanih z razoglji??enjem dobavnih verig.

V nadaljevanju je dru??ba ocenila, v kolik??ni meri so njena sredstva in poslovne dejavnosti

izpostavljeni in ob??utljivi na opredeljena prehodnostna tveganja ter prilo??nosti. Ocena je bila

izvedena ob upo??tevanju verjetnosti pojava posameznih dogodkov, razse??nosti njihovega vpliva ter

pri??akovanega trajanja, pri ??emer so bila tveganja in prilo??nosti obravnavana v kratkoro??nem,

srednjero??nem in dolgoro??nem obdobju.

Na podlagi tega postopka so bila dolo??ena bruto prehodnostna tveganja in prilo??nosti, ki lahko

vplivajo na stro??ke poslovanja, konkuren??ni polo??aj ter dolgoro??no sposobnost dru??be za ohranjanje

poslovnih odnosov. Ugotovitve so bile vklju??ene v register vplivov, tveganj in prilo??nosti ter

upo??tevane v nadaljnjem strate??kem in investicijskem na??rtovanju dru??be.

Dru??ba je s pomo??jo klasifikacije s podnebjem povezanih nevarnosti, kot jo dolo??a Delegirana uredba

Komisije (EU) 2021/2139, opredelila relevantna fizi??na tveganja ter presodila izpostavljenost svojih

102

sredstev in dejavnosti tem nevarnostim v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju, pri ??emer so

bila tveganja vklju??ena v register vplivov, tveganj in prilo??nosti v skladu s Pravilnikom o upravljanju

vplivov, tveganj in prilo??nosti.

V postopku ocenjevanja fizi??nih tveganj je dru??ba opredelila kratkoro??no (do 1 leta), srednjero??no

(2???4 leta) in dolgoro??no obdobje (5 let in ve??). Ta ??asovna obdobja so bila dolo??ena ob upo??tevanju

pri??akovane ??ivljenjske dobe klju??nih sredstev, obdobij strate??kega na??rtovanja ter na??rtov

razporejanja kapitala.

Fizi??na tveganja so ocenjena glede na njihov potencialni vpliv v posameznem ??asovnem obdobju ter

povezana z ??ivljenjskim ciklom sredstev, da se zagotovi skladnost med upravljanjem tveganj,

investicijskim na??rtovanjem in dolgoro??no vzdr??nostjo poslovanja. Trenutne ocene ne ka??ejo potrebe

po pred??asni odstranitvi ali nadomestitvi osnovnih sredstev zaradi podnebnih ali drugih zunanjih

dejavnikov.

Dru??ba je v registru tveganj ustrezno ocenila fizi??na tveganja, ki bi imela morebiten vpliv na sredstva

ali poslovne dejavnosti. Pri tem je upo??tevala verjetnost, razse??nost in trajanje nevarnosti za

obmo??je dru??be.

Podnebni scenariji pomagajo dru??bi oceniti, kako bodo ekstremni vremenski dogodki in dolgoro??ne

spremembe podnebja vplivale na poslovanje. Pri ocenjevanju je dru??ba upo??tevala Pravilnik o

upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti v dru??bi Cinkarna Celje, d. d., ter na podlagi tega ocenila

obseg izpostavljenosti preko finan??nih posledic, s pomo??jo pogostosti/verjetnosti pa opredelila

??asovno obdobje.

Dru??ba je v okviru registra tveganj ocenila, v kolik??ni meri so njena sredstva in poslovne dejavnosti

izpostavljeni fizi??nim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, ter kako ob??utljivi so

nanje. Pri tem je upo??tevala verjetnost pojava, velikost mo??nih posledic in trajanje posameznih

nevarnosti, ob upo??tevanju dejanske lokacije svojih dejavnosti.

Analiza podnebnih scenarijev je bila uporabljena kot pomo?? pri razumevanju, kako se lahko tveganja

spreminjajo v prihodnosti, zlasti v obdobju do leta 2030, in je bila vklju??ena v celotno oceno tveganj,

ne glede na razlike v ??asovnih okvirih posameznih analiz.

Nevarnosti in fizi??na tveganja so bila prepoznana na podlagi podnebnih scenarijev z visokimi

emisijami SPP5-8.5, ki temeljijo na znanstvenih izhodi????ih Medvladnega panela za podnebne

spremembe (IPCC) in so skladni z usmeritvami za oceno fizi??nih tveganj, kot jih predvideva standard

ESRS E1. Uporabljeni scenarij vklju??uje regionalne podnebne projekcije za obmo??je poslovanja

dru??be ter upo??teva vplive dolgoro??nega zvi??anja temperatur in sprememb vremenskih vzorcev na

fizi??na tveganja.

Analiza se je osredoto??ila na lastne dejavnosti dru??be, medtem ko nevarnosti v vrednostni verigi niso

bile vklju??ene v scenarijsko analizo. Ne glede na to je dru??ba v letu 2025 izvedla pregled klju??nih

dobaviteljev na podlagi javno dostopnih informacij in pogovorov z dobavitelji ter pri tem ni

prepoznala tveganj, ki bi lahko pomembno vplivala na njeno poslovanje.

Analiza scenarijev je bila uporabljena za identifikacijo in oceno klju??nih fizi??nih in prehodnostnih

tveganj ter prilo??nosti, ki lahko vplivajo na poslovanje dru??be do leta 2030. Za namen zajema

razpona mo??nih prihodnjih podnebnih in prehodnih razmer, skladno z zahtevami ESRS, so bili

uporabljeni trije podnebni scenariji, kot je opisano v poglavju 5.2.2.2.

103

Na podlagi te analize smo identificirali tveganja in prilo??nosti, ki so ocenjena kot pomembna v

kontekstu kratkoro??nega, srednjero??nega in dolgoro??nega obdobja. Konkretno so bili rezultati

scenarijev uporabljeni pri:

??? opredelitvi prehodnostnih tveganj, kot so regulativne zahteve,

??? oceni fizi??nih tveganj, kot so vplivi su??e ter pogostej??i ekstremni vremenski pojavi.

S tem smo zagotovili, da so identificirane podnebne okoli????ine ustrezno vklju??ene v presojo vplivov

na poslovanje in strate??ko na??rtovanje dru??be. Ugotovitve analize so se odra??ale tudi pri oblikovanju

trajnostnih ukrepov ter v oceni potreb po nalo??bah do leta 2030. Postopek za prepoznavanje tveganj

in prilo??nosti za prehod je isti kot za prepoznavanje fizi??nih tveganj.

Pri opredeljevanju dogodkov, povezanih s prehodom v nizkooglji??no gospodarstvo, je dru??ba

upo??tevala kratko-, srednje- in dolgoro??no ??asovno obdobje ter preu??ila, ali so njena sredstva in

poslovne dejavnosti lahko izpostavljeni tem dogodkom. Kot pomembna so bila prepoznana predvsem

politi??na in pravna prehodnostna tveganja, povezana z razvojem okoljskih politik in zakonodaje na

nacionalni in evropski ravni.

Poslovanje dru??be poteka v okolju vse stro??jih okoljskih zahtev, zlasti v okviru sistema EU za

trgovanje z emisijami (EU ETS), kar lahko pomembno vpliva na stro??ke poslovanja in investicijske

odlo??itve dru??be. Na podlagi analize podnebnih scenarijev in pri??akovanega razvoja regulative so bila

prepoznana naslednja klju??na prehodnostna tveganja:

??? visoki stro??ki emisijskih kuponov ??? nara????ajo??e cene emisijskih kuponov v sistemu EU ETS

bi lahko bistveno pove??ale obratovalne stro??ke dru??be, zlasti ??e ne bi bilo mo??nosti hitrega

prehoda na nizkooglji??ne tehnologije;

??? omejitve in stro??ji okoljski standardi ??? zaostrovanje zakonodaje o emisijah bi lahko privedlo

do novih zahtev glede tehnologij za zmanj??anje emisij;

??? zmanj??anje konkuren??nosti in tveganje selitve proizvodnje ??? vi??ji stro??ki emisij in energije

lahko vplivajo na konkuren??ni polo??aj dru??be v primerjavi s podjetji v okoljih z manj strogimi

regulativnimi zahtevami;

??? negativen vpliv na vlaganja v trajnostne projekte ??? ??e bi bile dru??be prisiljene nameniti ve??

sredstev za pokrivanje stro??kov emisij, bi lahko ostalo manj sredstev za investicije

nizkooglji??ne tehnologije.

V okviru registra tveganj je dru??ba ocenila izpostavljenost in ob??utljivost svojih sredstev in poslovnih

dejavnosti na prehodnostna tveganja, povezana s prehodom v nizkooglji??no gospodarstvo. Posebna

pozornost je bila namenjena politi??nim in pravnim odlo??itvam, povezanim z zmanj??evanjem emisij

toplogrednih plinov, ter zahtevam klju??nih kupcev glede okoljskih meril.

Dru??ba je ocenila, da so njene dejavnosti izpostavljene prehodnostnim tveganjem, ki izhajajo iz

zaostrovanja regulative na podro??ju emisij CO??? ekvivalenta ter iz tr??nih zahtev po razoglji??enju

dobavnih verig.

Na tej podlagi je dru??ba ocenila ob??utljivost svojih sredstev in dejavnosti na prehodnostne dogodke

ob upo??tevanju verjetnosti pojava, razse??nosti vpliva in pri??akovanega trajanja, rezultati pa so

vklju??eni v register tveganj in nadaljnje strate??ko na??rtovanje.

Dru??ba je pri opredelitvi dogodkov v zvezi s prehodom in oceno izpostavljenosti prepoznala tveganja

na podlagi podnebnih scenarijev in nevarnosti po scenariju SPP1???1.9. Na podlagi tega scenarija je

dru??ba prepoznala prehodnostna tveganja, ocenila njihovo razse??nost ter vpliv.

V okviru priprave trajnostne strategije je dru??ba prepoznala nekatera sredstva in dejavnosti, ki niso

v celoti zdru??ljiva s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, kot to predvideva

podnebna politika EU. Trenutno najve??jo oviro predstavljajo:

104

??? uporaba zemeljskega plina kot klju??nega energenta za procese z visoko temperaturo, ki ga

bo dolgoro??no te??ko nadomestiti z brezoglji??nimi viri brez ve??jih tehnolo??kih ali

infrastrukturnih sprememb;

??? procesne emisije CO??? iz proizvodnje titanovega dioksida, ki so posledica kemijske reakcije in

jih z obstoje??imi tehnologijami ni mogo??e enostavno prepre??iti ali zajeti.

Ta sredstva in povezane dejavnosti so trenutno v neskladju z dolgoro??nimi cilji podnebne nevtralnosti

in bi zahtevala precej??na vlaganja v alternativne tehnologije ali oglji??no zajemanje, ki pa v dru??bi

zaenkrat ??e niso konkretno na??rtovana.

Dru??ba je sicer opredelila in ??e izvaja nekatere ukrepe za pove??anje energetske u??inkovitosti in

zmanj??evanje emisij, vendar ti ukrepi ne zadostujejo za popolno uskladitev s scenarijem 1,5 ?????C ali

nevtralnostjo do leta 2050. Celovit pregled vseh sredstev in dejavnosti z vidika zdru??ljivosti s cilji

razoglji??enja je na??rtovan v okviru priprave prehodnega na??rta do leta 2027.

Poleg uporabe zemeljskega plina in procesnih emisij predstavlja izziv tudi dostop do elektri??ne

energije iz obnovljivih virov. ??eprav si dru??ba prizadeva za zmanj??anje dele??a posrednih emisij

(obseg 2), je njegova odvisnost od elektroenergetskega sistema Republike Slovenije klju??na

omejitev. Trenutno v omre??ju ni dovolj razpolo??ljive zelene elektri??ne energije, da bi omogo??ila

prehod na 100 ???% brezoglji??ne vire. Zato je dolgoro??na uskladitev z nevtralnostjo pogojena z

razvojem dr??avne infrastrukture in investicijami v obnovljive vire na ravni sistema.

Tudi zaradi tega dru??ba ??e ni opredelila vseh ukrepov za dosego podnebne nevtralnosti, a aktivno

spremlja razvoj zakonodaje, mo??nosti dolgoro??nega nakupa OVE iz slovenskih virov ter potenciale

za lastne proizvodne zmogljivosti obnovljivih virov energije.

Uporabljeni podnebni scenariji so bili v letu 2023 vklju??eni v pripravo poslovne strategije za obdobje

2024???2028, kar vklju??uje tudi povezavo z ra??unovodskimi izkazi. V ra??unovodskih postavkah za leto

2025 so vplivi podnebnih scenarijev bili posredno upo??tevani preko:

??? predvidenih investicij v zmanj??anje emisij (CAPEX), ki so vklju??ene v postavko osnovna

sredstva,

??? ocen stro??kov energije, ki na podlagi razpolo??ljivih informacij niso zahtevale bistvenih

sprememb,

??? brezpla??no pridobljenih emisijskih kuponov (dru??ba bo ??e naprej neto prejemnica do leta

2030), kar pomeni, da iz tega naslova ni predvidenih poslovnih odhodkov.

V letu 2025 ni bilo izvedenih oslabitev sredstev ali sprememb ocen ??ivljenjske dobe, ki bi bile

neposredno posledica prepoznanih podnebnih tveganj. Na podlagi izvedenih analiz trenutno niso

pri??akovani bistveni vplivi podnebnih sprememb (glej poglavje 25 Vpliv podnebnih sprememb na

ra??unovodske izkaze v ra??unovodskem delu poro??ila).

105

5.2.2.4 [E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev podnebnih sprememb

Dru??ba je prepoznala podnebne spremembe kot pomembno podro??je in je v duhu bla??enja podnebnih

sprememb pri??ela z zmanj??evanjem emisij toplogrednih plinov. Namen dru??be je izbolj??ati

u??inkovitost rabe energije, zmanj??ati oglji??ni odtis in pove??ati dele?? uporabe obnovljivih virov

energije.

V skladu s tem si je zastavila na??rt v sklopu trajnostne strategije, ki opredeljuje strate??ke cilje in

jasne ukrepe do leta 2030 z jasnimi roki in finan??no oceno CAPEX. Trajnost je tudi eden izmed glavnih

strate??kih stebrov v petletni poslovni strategiji od leta 2024 do 2028.

Trenutno ??e ni vzpostavljen na??rt za prehod v skladu z zahtevami standarda ESRS E1. Kljub temu je

dru??ba ??e sprejela dolo??ene ukrepe na podro??ju zmanj??evanja emisij ter trajnostnih nalo??b, ki se ??e

izvajajo.. Poleg tega je bila v letu 2024 sprejeta celovita trajnostna strategija, ki vklju??uje strate??ke

cilje razoglji??enja, opredeljene ukrepe, ??asovne roke in predvidene investicije, vendar pa ta strategija

??e ne predstavlja formaliziranega ??na??rta za prehod?? po opredelitvi v ESRS E1.

Vzpostavitev ustreznega na??rta za prehod, skladnega z zahtevami ESRS E1, je pri dru??bi na??rtovana

najkasneje do konca leta 2027, s ??imer bo zagotovljena usklajenost z zakonodajnimi zahtevami ter

dolgoro??nimi cilji razoglji??enja.

Cilji niso zdru??ljivi z zahtevami z omejevanjem globalnega segrevanja na 1,5 ??C v skladu s Pari??kim

sporazumom. Krovna zaveza dru??be je stremeti k ni??oglji??ni dru??bi do leta 2050, z ukrepi pa se bo

opredelila po letu 2030. Podrobnej??a razlaga se nahaja v poglavju [SBM-1].

Dru??ba si je zastavila klju??ni cilj zmanj??anja celotnega oglji??nega odtisa za 10 % do leta 2030 glede

na leto 2021. Za dosego cilja so opredeljeni klju??ni ukrepi razoglji??enja v vseh treh obsegih emisij in

so vidni v poglavju [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb. Klju??ni vzvodi

za razoglji??enje bodo predvsem na podro??ju obnovljivih virov energije in ukrepov u??inkovite rabe

energije. Dru??ba je v letu 2025 izvedla tudi prera??un oglji??nega odtisa obsega 3 in na tem podro??ju

prepoznala prilo??nosti razoglji??enja tudi v vrednosti verigi. Dolo??ene ukrepe je ??e prepoznala, ostale

pa bo z dobavitelji naslavljala v prihodnjih letih.

Slika 8: Zmanj??anje emisij CO

2

obsega 1,2 in 3 do leta 2030 po lokacijski metodi 73k ton TiO

2

106

Dru??ba bo za na??rt prehoda do leta 2030 namenila pribli??no 25 mio EUR. Od tega je bilo do konca

leta 2025 ??e realiziranih vlaganj v vi??ini 2.545.599 EUR.

5.2.2.4.1 Kvalitativna ocena vezanih emisij TGP iz klju??nih sredstev

Najve??ji dele?? neposrednih emisij, povezanih z uporabo zemeljskega plina, izhaja iz dveh

kalcinacijskih pe??i ter su??ilnikov. Te naprave skupaj povzro??ijo 26.181 ton CO???e letno, kar

predstavlja pribli??no 9,5 % vseh emisij dru??be (276.741 ton CO???e) v letu 2025.

Poraba zemeljskega plina je znotraj te skupine sredstev koncentrirana predvsem v dveh

kalcinacijskih pe??eh (pribli??no 70 % porabe plina). Pe??i so ??e amortizirane, vendar se redno

tehnolo??ko obnavljajo in imajo ocenjeno preostalo ??ivljenjsko dobo ve?? kot 20 let. Za proces

kalcinacije trenutno ne obstaja tehnolo??ko ustrezna nizkooglji??na alternativa, ki bi omogo??ala

enakovredno kakovost proizvodnje. To pomeni dolo??eno stopnjo vezanosti emisij v srednjero??nem

obdobju.

Kljub temu je njihov relativni dele?? v skupnih emisijah dru??be omejen, zato ta sredstva ne

predstavljajo klju??nega omejitvenega dejavnika za doseganje dolgoro??nih ciljev zmanj??anja emisij

na ravni celotne dru??be.

Za su??ilnike obstajajo tehnolo??ke mo??nosti elektrifikacije ali prehoda na parne sisteme, vendar

trenutne razmere na energetskem trgu (razmerje med ceno elektri??ne energije in zemeljskega plina)

tak??ne investicije ekonomsko omejujejo.

Dru??ba vezane emisije iz teh sredstev obravnava kot obvladljivo prehodno tveganje, povezano

predvsem z regulativnim okoljem (npr. EU ETS) ter razvojem cen energentov. Upravljanje tveganja

vklju??uje nenehno izbolj??evanje energetske u??inkovitosti, tehnolo??ke nadgradnje in spremljanje

razvoja alternativnih re??itev.

Dru??ba razkriva cilje in na??rte, povezane z uskladitvijo svojih gospodarskih dejavnosti in nalo??b z

merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139, vklju??no z nalo??bami v osnovna in obratna sredstva,

v poglavju Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in nalo??bah. Deloma so izvedene

in na??rtovane nalo??be opisane tudi v poglavju Izvedene in na??rtovane investicije.

Glede na Delegirano uredbo komisije (EU) 2020/1818, ??len 12(1), to??ke (d) do (g) je dru??ba

izklju??ena iz referen??nih vrednosti EU.

Poslovna strategija dru??be je zasnovana za obdobje 2024???2028 in vklju??uje klju??ne razvojne

usmeritve dru??be. ??e v letu 2023 smo pri??eli z oblikovanjem trajnostne strategije, pri ??emer smo

upo??tevali tudi ukrepe za prilagajanje in bla??enje podnebnih sprememb. Ta strategija je bila ??e v

za??etni fazi tesno povezana s finan??nim na??rtovanjem, saj so bili klju??ni trajnostni ukrepi vklju??eni

v finan??ne projekcije in investicijske na??rte dru??be.

Ko smo leta 2024 trajnostno strategijo formalno sprejeli, je bila odobrena s strani Uprave in

Nadzornega organa. Kljub temu finan??ni del strategije ni do??ivel bistvenih sprememb, saj je bil

trajnostni prehod ??e predhodno vklju??en v finan??ne na??rte dru??be.

Trajnost predstavlja enega izmed klju??nih stebrov celotne poslovne strategije, kar zagotavlja mo??no

povezavo med obema dokumentoma. Posledi??no trajnostna strategija ne deluje kot lo??en sklop

aktivnosti, temve?? celovito podpira splo??ne poslovne cilje dru??be, vklju??no z dolgoro??no

konkuren??nostjo, zmanj??anjem okoljskega vpliva in optimizacijo stro??kov s trajnostnimi re??itvami.

107

5.2.2.4.2 Napredek dru??be pri izvajanju na??rta za prehod

??eprav dru??ba ??e nima formalno vzpostavljenega na??rta za prehod v skladu z zahtevami ESRS, ??e

izvaja ukrepe, ki predstavljajo temelj za prehod v nizkooglji??no gospodarstvo. Med klju??nimi

izvedenimi aktivnostmi so:

??? sprejem trajnostne strategije, ki vklju??uje cilje zmanj??evanja emisij, ukrepe in okvirne

investicije;

??? identifikacija emisij obsega 1, 2 in 3 ter ponovni izra??un za zagotovitev primerljivosti s

poro??evalskim letom;

??? za??etne energetske in tehnolo??ke izbolj??ave, ki zmanj??ujejo oglji??ni odtis.

Celovit na??rt za prehod bo vzpostavljen do konca leta 2027, pri ??emer se izvedeni ukrepi opisani za

leto 2024 in 2025, ??tejejo kot napredek pri njegovi postopni implementaciji. Formalni prehodni na??rt

bo po pripravi predlo??en v odobritev Upravi, Nadzornemu svetu in revizijski komisiji dru??be.

5.2.2.4.3 Organizacijski ukrepi glede var??ne in u??inkovite rabe energije

V letu 2025 smo nadaljevali z ozave????anjem glede u??inkovite rabe energije. To vklju??uje:

??? motivacijo zaposlenih;

??? podajanje informacij o karakteristikah rabe energije za vse zaposlene;

??? izvajanje in spremljanje mehkih ukrepov, kot so:

o pravilno osvetljevanje ob upo??tevanju dnevne svetlobe;

o uga??anje lu??i v prostorih, kadar niso v uporabi;

o uga??anje delovnih sredstev in akumuliranje delovanja v kraj??e ??asovno obdobje;

o uvajanje pravilne regulacije temperature in spremljanje vrednosti;

o pravilna uporaba naprav in delovne opreme;

o sistem hitrega javljanja napak (mesta pu????anja zraka/vode, servisi naprav idr.).

To se izvaja preko ??lanov energetskega tima, ki v svojih delovnih sredinah skrbijo za izvajanje

navedenih ukrepov.

Aprila 2024 smo v PE Kemija Mozirje zgradili sistem za upravljanje z energijo (EMS). To bo omogo??ilo

doseganje dodatnih prihrankov v tej poslovni enoti. Ocenjen prihranek naj bi na leto zna??al (podatek

iz EP):??? 3 % porabe elektri??ne energije, toplote in pitne vode. Ta sistem se je v letu 2025 nadgrajeval

in bo dokon??an do aprila 2026. Na lokaciji dru??be v Celju se izvaja projekt prenove centralnega

nadzornega sistema, ki vklju??uje tudi vzpostavitev energetskega mened??menta. Aktivnost je v

izvajanju.

Z izvajanjem organizacijskih ukrepov tako nanesejo skupni mo??ni prihranki pribli??no 1.249 MWh/leto

(podatki iz EP 2021). Emisije CO

2

se zmanj??ajo za 144 ton zaradi elektri??ne energije (uporabljen

emisijski faktor za elektri??no energijo 0,278 t CO

2

/MWh) ter 149 ton zaradi zemeljskega plina

(uporabljen emisijski faktor za zemeljski plin 0,205 t CO

2

/MWh), skupaj torej za pribli??no 290 ton

CO

2

letno. Kvantitativnih podatkov ni mogo??e dokazati, ker niso merjeni, ampak gre za sklepanje na

podlagi strokovne ocene.

108

Tabela 36: Investicijski ukrepi za postopno implementacijo na??rta za prehod.

Strate??ki

cilj

Vrsta ukrepov in

klju??nih aktivnosti

Leto

Vrsta

energenta

Predviden

energetski

prihranek

(MWh)

Emisije

TGP

(t CO

2

ekv)

Realizacija

2025

(MWh)

Realizacija

Emisije

TGP

(t CO

2

ekv)

Opomba

U??inkovita

raba

energije in

zni??evanje

oglji??nega

odtisa

obsega 1 in

2

Zamenjava starih

elektromotorjev z

energetsko u??inkovitimi

en. razreda IE3

2030

EE

2280

633

203

56

V letu 2025 je

bilo menjano

37 EM,

prihranek

zna??a 203

MWh

Obnova dotrajane

razsvetljave ??? menjava

z LED svetili

2030

EE

864

240

108

30

V letu 2025 je

bilo

zamenjano

360 kosov

lu??i, dose??en

prihranek 108

MWh

Zamenjava ??rpalk za

kond. vode

Schnackenberg (M273,

M274; M275)

Optimizacija

tehnolo??kih postrojenj

2025

EE

753

209

752

209

Vse ??rpalke

so bile

zamenjane

konec leta

2024.

Izra??unan

letni prihranek

zna??a 752

MWh.

Modifikacija

kompresorske postaje

8,5 bar

2024

EE

3000

833

1.403

390

Izvedeno

26.11.2024,

dose??en

prihranek v

letu 2025

zna??a 1.403

MWh.

Vzpostavitev

obnovljivih

virov

energije in

zni??evanje

oglji??nega

odtisa

obsega 2

Postavitev son??nih

elektrarn

2024

EE

7150

1985

6.966

1.936

Son??ne

elektrarne so

bile zgrajene

do 23. 7.

2024. V letu

2025 so

proizvedle

6.966 MWh

elektri??ne

energije

Skupna mo?? do sedaj name????enih son??nih elektrarn zna??a 7,093 MWp. Ve??ina proizvedene energije

se porabi za lastne potrebe. S to energijo namre?? pomembno zmanj??ujemo izpuste CO

2

. Predvidena

letna proizvodnja na podlagi instalirane mo??i zna??a 7.507,500 MWh. V ukrepih OVE pa je bila

predvidena letna proizvodnja 7.150 MWh.

5.2.2.5 [E1-2] Politike, povezane z bla??itvijo podnebnih sprememb in

prilagajanjem nanje

Dru??ba je na podlagi ocene dvojne pomembnosti prepoznala podnebne spremembe kot pomembno

trajnostno podro??je ter sprejela naslednje politike:

??? Politiko bla??enja podnebnih sprememb

??? Politiko prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo

??? Politiko prilagajanja podnebnim spremembam

Politike dolo??ajo okvir za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih :

??? z emisijami toplogrednih plinov (obseg 1, 2 in 3),

??? z energetsko intenzivnostjo proizvodnje,

??? s prehodnimi tveganji (regulativa, cena energije;???),

??? s fizi??nimi tveganji (su??e, poplave, ekstremni vremenski dogodki),

??? s prilo??nostmi za tehnolo??ko modernizacijo in nizkooglji??ne produkte.

109

Politike veljajo za vse dejavnosti dru??be in so integrirane v poslovno strategijo 2024???2028 ter

trajnostno strategijo do leta 2030. Uprava je odgovorna za njihovo izvajanje, zagotavljanje virov ter

nadzor nad doseganjem ciljev. Politike bla??enja in prilagajanja so neposredno povezane z registrom

s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in prilo??nosti ter se uporabljajo kot podlaga za njihovo

upravljanje in spremljanje.

Dru??ba bla??enje podnebnih sprememb obravnava sistemati??no s pomo??jo:

1. Ciljev

??? Zmanj??anje celotnega oglji??nega odtisa za 10 % do leta 2030 glede na leto 2021.

??? Zmanj??anje specifi??ne porabe elektri??ne energije za 12 % in zemeljskega plina za 19 %.

??? Prepre??itev nastanka 10.400 t CO??? ekv. z ukrepi u??inkovite rabe energije.

??? Postopno zmanj??evanje emisij v vseh obsegih (1, 2 in 3).

2. Klju??nih ukrepov

??? Optimizacija tehnolo??kih postopkov.

??? Zamenjava energetsko neu??inkovite opreme.

??? Nadgradnja sistema ISO 50001.

??? Nakup nizkooglji??ne elektri??ne energije in potrdil o izvoru.

??? LCA analize klju??nih proizvodov.

??? Sodelovanje z dobavitelji za zmanj??anje emisij obsega 3.

3. Napredek se spremlja s KPI:

??? oglji??ni odtis (t CO??? ekv., letno),

??? specifi??na poraba energije (kWh/t proizvoda, mese??no),

??? dele?? obnovljivih virov (% letno).

Dru??ba obravnava fizi??na podnebna tveganja s posebno politiko prilagajanja podnebnim

spremembam.

1. Cilji

??? Zmanj??anje odvisnosti od vodotoka Hudinja z uporabo alternativnega vira do leta 2028.

??? Zmanj??anje porabe tehnolo??ke vode za 20 % do leta 2028.

??? Redne ocene fizi??nih tveganj in scenarijske analize.

2. Ukrepi

??? Izgradnja sistema za uporabo odpadne vode iz C??N Tremerje.

??? Monitoring stabilnosti pregrad (Bukov??lak, Za Travnikom).

??? Sistem zgodnjega opozarjanja in na??rt neprekinjenega poslovanja.

??? Sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami.

3. Napredek se spremlja v okviru letnega vodstvenega pregleda.

Energetska u??inkovitost je osrednji steber politike bla??enja:

??? sistemati??no upravljanje z energijo po ISO 50001,

??? optimizacija procesov,

??? energetsko u??inkoviti elektromotorji, kompresorji in razsvetljava,

??? mese??no spremljanje specifi??ne porabe energije.

Energetski tim deluje kot strokovno telo za identifikacijo in izvedbo ukrepov. Standard ISO 50001 je

mo??no povezan z vsemi omenjenimi politikami, saj je osredoto??en na sistemati??no upravljanje

energije, kar ima neposreden vpliv na zmanj??anje emisij toplogrednih plinov (TGP), prilagajanje

podnebnim spremembam, energetsko u??inkovitost in uporabo obnovljivih virov energije.

Dru??ba pove??uje dele?? energije iz obnovljivih in nizkooglji??nih virov:

??? pove??anje lastne proizvodnje energije iz OVE,

??? cilj 19 % OVE v skupni porabi elektri??ne energije,

110

??? nakup brezoglji??ne elektri??ne energije,

??? investicije v razoglji??enje v vi??ini 25 mio EUR do leta 2030.

Finan??na slu??ba zagotavlja vklju??itev investicij v finan??ne na??rte podjetja.

Podnebne politike so:

??? potrjene s strani Uprave,

??? integrirane v investicijsko odlo??anje,

??? predmet rednih vodstvenih pregledov,

??? vklju??ene v letno trajnostno poro??anje.

Politike so bile sprejete leta 2025 in se redno pregledujejo (letno oziroma najmanj vsakih pet let,

odvisno od politike) in posodabljajo ob spremembah zakonodaje ali strate??kih prioritet.

Politika uvajanja energije iz obnovljivih virov ni bila vzpostavljena kot samostojen dokument, ker so

cilji, ukrepi in spremljanje na podro??ju OVE v celoti vklju??eni v Politiko bla??enja podnebnih sprememb

in Politiko prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Kjer je relevantno, se politike nana??ajo tudi

na dobavno verigo dru??be.

Podnebne politike potrjuje Uprava dru??be, Nadzorni svet pa v okviru svojih nadzornih pristojnosti

spremlja njihovo izvajanje ter obravnava napredek pri doseganju ciljev razoglji??enja in upravljanju

podnebnih tveganj.

5.2.2.6 [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih

sprememb

Ukrepi izhajajo iz trajnostne strategije dru??be in so bili dolo??eni na podlagi analize emisijskih virov

in ocenjene izvedljivosti tehni??nih, procesnih in organizacijskih izbolj??av ter odra??ajo pri??akovano

usmeritev prihodnje podnebne politike dru??be. Vklju??ujejo cilje po obsegu emisij (1, 2), ??asovnice,

pri??akovane prihranke emisij in pripadajo??e potrebne investicije.

Tabela 37: Pregled ukrepov in klju??nih aktivnosti za zni??anje emisij CO

2

ekvivalent

Strate??ki cilj

Vrsta ukrepov in

klju??nih aktivnosti

Leto/Stat

us

Vrsta energenta

Energets

ki

prihrane

k

(MWh)

Zmanj??anje

emisij TGP

(t CO

2

ekv.)

Investicija

v EUR

Zni??evanje

oglji??nega odtisa

obsega 1 in 2

Zamenjava starih

elektromotorjev z

energetsko u??inkovitimi

en. razreda IE3

2030

V

izvajanju

EE

2.280

633

620.000

S pomo??jo URE

prepre??iti 10.400

t CO

2

ekv.

Zamenjava dveh starih

transformatorjev v TP

7???10 Nevtralizacija

Izvedeno

v letu

2024

EE

53

15

102.132

Obnova dotrajane

razsvetljave???menjava z

LED svetili

2030

V

izvajanju

EE

864

240

440.000

Zamenjava

kompresorjev z

energetsko u??inkovitimi

2030

V

izvajanju

EE

2.650

736

1.985.000

Optimizacija

obstoje??ega parovoda???

2023

Izvedeno

v letu

2023

ZP

9.486

1.942

162.742

Zamenjava toplotnega

izmenjevalca na kislini

IT2??? leto 2023

Izvedeno

v letu

2023

brez energetskega prihranka,

obratovalna varnost

/

137.539

Zamenjava starega

ventilatorja na kislini, ki

bo frekven??no reguliran

2030

EE

2.000

555

1.300.000

111

Zamenjava ??rpalk za

kond. vode

Schnackenberg (M273,

M274; M275)

Optimizacija

tehnolo??kih postrojenj

2025

Izvedeno

EE

753

209

308.682

Zamenjava glavnih

??rpalk na hladilnem

stolpu (priprava vode)

(Optimizacija

tehnolo??kih postrojenj)

2025

V

izvajanju

EE

297

82

180.000

Uga??anje delovnih

sredstev in

akumuliranje delovanja

v kraj??em ??asovnem

obdobju z isto mo??jo

2030

EE

5.000

1.388

500.000

Optimizacija

predsu??enja

(zamenjava ZP s paro)

Izvedeno

v letu

2023

ZP

5.500

1.126

507.563

Kalcinirka predgrevanja

sekundarnega zraka

(3???5 % celotne porabe

plina do leta 2028)

2028

ZP

8.000

1.638

500.000

Energetska u??inkovitost

Podalj??evanje ??asa

med posameznimi

remonti na kislini iz

enega leta na leto in

pol

2030

ZP

4.800

982

0

Modifikacija

kompresorske postaje

8,5 bar

Izvedeno

v letu

2024

EE

3.000

833

93.167

Pove??anje

proizvodnje OVE

do 19 % skupne

porabe EE in

zni??evanje

oglji??nega odtisa

obsega 2

Postavitev son??ne

elektrarne na stavbi

Polimerov in Valjarne

Izvedeno

v letu

2022

EE

1.650

458

957.448

Postavitev son??nih

elektrarn na obmo??jih:

KC, Kemija Mozirje,

Grafika, Jedilnica, hala

A

Izvedeno

v letu

2023

EE

2.100

583

1.822.061

Postavitev son??nih

elektrarn: del stavbe

Marketinga, Transport,

ve??namenski prostori,

Energetika in

vzdr??evanje hala B

Izvedeno

v letu

2024

EE

2.100

583

1.220.134

Streha Marketinga

Izvedeno

v letu

2024

EE

1.300

361

786.643

Vgradnja baterijskega

hranilnika EE

2030

V

izvajanju

brez energetskega prihranka,

finan??ni prihranek

/

3.900.000

Nakup brezoglji??ne in

nizkooglji??ne elektri??ne

energije (tr??na metoda)

2030

V

izvajanju

77.000

84.300

115.000

Vgradnja parne turbine

za proizvodnjo

elektri??ne energije

2026

V

izvajanju

EE

17.000

4.719

9.500.000

Zni??evanje

oglji??nega odtisa

obsega 3 v

vrednostni verigi

Pomo?? dobaviteljem pri

prehodu na tehnologije

z ni??jim oglji??nim

odtisom

2030

45.000

0

Prevoz tovora z

ladijskim prevozom z

ni??jim oglji??nim odtisom

2030

4.800

0

Prevoz tovora v

cestnem prometu z

vozili na obnovljive vire

energije

2030

2.200

0

Skupaj

25.138.111

112

V okviru ocene fizi??nih podnebnih tveganj je dru??ba prepoznala pove??ano verjetnost ekstremnih

padavin zaradi podnebnih sprememb, ki lahko povzro??ijo intenziven povr??inski odtok, erozijo bre??in

ter pove??ano tveganje destabilizacije oziroma poru??itve pregrad na Napravi za odstranjevanje

odpadkov Za Travnikom.

Trenutno se prilagoditveni ukrepi osredoto??ajo predvsem na in??enirske in tehnolo??ke re??itve zaradi

narave proizvodnega procesa in industrijske lokacije.

V letu 2025 dru??ba ni sprejela novih klju??nih ukrepov na podro??ju podnebnih sprememb. Nadaljevalo

se je izvajanje ukrepov, opredeljenih v okviru trajnostne strategije in prepoznanih ukrepov do leta

2030, ki so usmerjeni v izbolj??anje energetske u??inkovitosti, pove??anje dele??a obnovljivih virov

energije ter postopno zni??anje emisijske intenzivnosti proizvodnje.

Ukrepi in status so vidni v Tabeli 38 in se primarno nana??ajo na lastno proizvodnjo in na ni??ji del

vrednostne verige. Ukrepi so vklju??eni v investicijski cikel 2024 ??? 2028. V letu 2025 ni bilo

identificiranih pomembnih odstopanj, ki bi zahtevala sprejem dodatnih popravnih ukrepov.

Tabela 38: Predvideni ukrepi in klju??ne aktivnosti za zni??anje emisij CO

2

ekv. na??rtovano za leto 2025

Strate??ki

cilj

Vrsta ukrepov

in klju??nih

aktivnosti

Leto

Vrsta

energenta

Predviden

energetski

prihranek

(MWh)

Emisije

TGP

(t CO

2

ekv)

Realizacija

2025

(MWh)

Realizacija

emisije

TGP

(t CO

2

ekv)

Opomba

Status

U??inkovita

raba

energije in

zni??evanje

oglji??nega

odtisa

obsega 1

in 2

Zamenjava

starih

elektromotorjev

z energetsko

u??inkovitimi en.

razreda IE3

2030

EE

2280

633

203

56

V letu 2025 je

bilo

zamenjano 37

EM. Letni

prihranek

zna??a 203

MWh.

Obnova

dotrajane

razsvetljave ???

zamenjava z

LED svetili

2030

EE

864

240

108

30

V letu 2025 je

bilo

zamenjano

360 kosov lu??i.

Letni prihranek

zna??a 108

MWh.

Zamenjava

??rpalk za kond.

vode

Schnackenberg

(M273, M274;

M275)

Optimizacija

tehnolo??kih

postrojenj

2025

EE

753

209

752

209

Vse ??rpalke so

bile

zamenjane ob

koncu leta

2024.

Izra??unan letni

prihranek

zna??a 752

MWh.

Zamenjava

glavnih ??rpalk

na hladilnem

stolpu (priprava

vode)

(Optimizacija

tehnolo??kih

postrojenj)

2025

EE

297

82

/

V izvajanju.

Ukrepe za zni??evanje emisij bomo izvedli z lastnimi kadri in z lastnimi finan??nimi sredstvi.

Vlaganja v osnovna sredstva so upo??tevana v bilanci stanja na dan 31. 12. 2025 v postavki

opredmetena osnovna sredstva. Vplivi na OPEX preko obra??unane amortizacije pa v izkazu

poslovnega izida za leto 2025 z dnem usposobitve sredstev za uporabo. Vsi ostali vplivi za prihodnja

obdobja so upo??tevani v projekciji ra??unovodskih izkazov za obdobje 2024 - 2028, in sicer skladno

s petletno strategijo dru??be za obdobje 2024 - 2028.

Sredstva, ki so bila nabavljena do leta 2024 in leta 2025, so prenesena v uporabo in na dan 31. 12.

2025 niso v izgradnji.

113

Vlaganja v osnovna sredstva, namenjena izvajanju ukrepov za zmanj??anje emisij toplogrednih

plinov, so upo??tevana v bilanci stanja na dan 31. 12. 2025 v postavki Opredmetena osnovna sredstva

(i).

Pri tem se vpliv na poslovni izid za leto 2025 odra??a prek obra??unane amortizacije sredstev, ki so

bila usposobljena za uporabo v tem letu.

Povezava z zahtevami iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 (ii, iii):

??? Zneski teh vlaganj so bili vklju??eni tudi v taksonomsko razkritje CAPEX kot delno

taksonomsko sprejemljivi ukrepi, predvsem na podro??ju energetske u??inkovitosti in prehoda

na OVE.

??? Prera??un dele??a taksonomsko skladnega CAPEX v letu 2025 je zna??al npr. 1,34 % vseh

investicij v osnovna sredstva.

??? Ukrepi in vlaganja so usklajeni z notranjim na??rtom investicij, ki je sestavni del petletne

strategije 2024???2028, in s predhodno izvedeno analizo potreb po razoglji??enju.

Sredstva, nabavljena do vklju??no leta 2025, so bila do 31. 12. 2025 usposobljena za uporabo, zato

niso ve?? prikazana kot nedokon??ana investicija. Vplivi preostalih (na??rtovanih) vlaganj na OPEX se

bodo odra??ali v prihodnjih letih skladno s ??asovno dinamiko amortizacije in predvidenim za??etkom

obratovanja posameznih naprav.

Vlaganja v osnovna in obratna sredstva, povezana z ukrepi za zmanj??evanje emisij TGP, so vklju??ena

v bilanco stanja na dan 31. 12. 2025 in prav tako v petletni strate??ki investicijski na??rt, ki spremlja

izvajanje sprejete trajnostne strategije.

Del teh vlaganj je bil ocenjen tudi glede na zahteve Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 za poro??anje

o taksonomski skladnosti. Dru??ba je v okviru CAPEX-a opredelila naslednje kazalnike uspe??nosti

vlaganj, ki so taksonomsko sprejemljiva:

??? prevoz z elektri??nimi avtomobili 1,34 %.

Podatki temeljijo na klasifikaciji dejavnosti po Uredbi 2020/852 in analizah skladnosti posameznih

investicij z ustreznimi tehni??nimi merili in minimalnimi za????itnimi ukrepi.

Taksonomski CAPEX za leto 2025 je bil vklju??en v razkritja tega poro??ila v poglavju 5.2 Okoljske

informacije.

V okviru izvajanja sprejetih in na??rtovanih ukrepov razoglji??enja je dru??ba oblikovala strate??ki na??rt

nalo??b v osnovna sredstva, ki vklju??uje ??asovno in vsebinsko opredeljene investicije za obdobje

2024???2028. Nalo??be so na slede??ih podro??jih:

??? energetske u??inkovitosti,

??? proizvodnje energije iz obnovljivih virov,

??? zamenjave opreme z ni??jimi emisijami.

Del teh vlaganj je bil ocenjen kot taksonomsko skladen, drugi del pa kot potencialno skladen z

zahtevami Delegirane uredbe (EU) 2021/2139.

Skupna vrednost nalo??b v osnovna sredstva, vezanih na razoglji??enje, za obdobje 2024???2028 zna??a

25.138.111 EUR, od tega je 2.202.076 EUR ??e vklju??enih v letni obra??un 2024 in 343.523 EUR v

letni obra??un 2025. Del teh sredstev je opredeljen v taksonomskem poro??ilu za CAPEX v tabeli 26.j.

Na??rtovane nalo??be neposredno podpirajo izvajanje ukrepov razoglji??enja in prispevajo k doseganju

ciljev zmanj??anja emisij TGP, dolo??enih v trajnostni strategiji dru??be do leta 2030.

114

5.2.2.7 [E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo podnebnih sprememb in

prilagajanjem nanje

Za doseganje krovne zaveze smo v strategiji dolo??ili cilje za kratkoro??no obdobje (leto 2025),

srednjero??no obdobje (obdobje 3 let, od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2028) in dolgoro??no obdobje (od 1.

1. 2029 do 31. 12. 2030).

Dru??ba je klju??ne dele??nike vklju??evala v presojo dvojne pomembnosti ter v postopke identifikacije

IRO, kar je prispevalo k razumevanju pri??akovanj glede razoglji??enja in prehoda v nizkooglji??no

gospodarstvo. Dele??niki niso bili neposredno vklju??eni v dolo??anje konkretnih numeri??nih podnebnih

ciljev (npr. izbiro ciljnih odstotkov zmanj??anja emisij). Ciljne vrednosti so bile dolo??ene na podlagi

interne strokovne presoje, ob upo??tevanju rezultatov IRO, razpolo??ljivih tehnolo??kih mo??nosti,

energetskih in infrastrukturnih omejitev ter regulativnega okvira. Vklju??evanje dele??nikov je tako

potekalo posredno (prek IRO in strategije), ne pa kot neposreden vhod v nastavitev ciljnih vrednosti.

Krovna zaveza dru??be je stremeti k temu, da bi postali ni??-oglji??na dru??ba do leta 2050.

Cilji dru??be, ki se nana??ajo na celotno dejavnost dru??be in vklju??ujejo vse operativne lokacije pod

operativnim nadzorom dru??be so oblikovani na podlagi dostopnih informacij, strokovnega znanja in

izku??enj ter upo??tevajo aktualne trende in najbolj??e prakse na podro??ju trajnosti. Zavedamo se, da

se metodologije in znanstvena dognanja na tem podro??ju nenehno razvijajo, zato bomo cilje redno

revidirali in nadgrajevali v skladu z novimi spoznanji ter razpolo??ljivimi podatki.

Cilji za bla??enje podnebnih sprememb do leta 2030 so predstavljeni v Tabeli 39.

Tabela 39: Pregled strate??kih ciljev bla??enja podnebnih sprememb do leta 2030

1. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:

Zni??ati celotni oglji??ni odtis po lokacijski metodi za 10 %

2. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:

Pove??ati proizvodnjo OVE do 19 % skupne porabe EE

3. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:

S pomo??jo URE prepre??iti 10.400 t CO

2

ekv.

4. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:

Zni??anje specifi??ne porabe elektri??ne energije za 12 %

5. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:

Zni??anje specifi??ne porabe zemeljskega plina za 19 %

6. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:

Zni??anje emisij v prevozu za 36 %

Pri doseganju zastavljenih ciljev smo upo??tevali pove??anje rasti proizvodnje na celotnem portfelju

proizvodov. Na klju??nem produktu, titanovem dioksidu TiO

2

, kar za 14 % pri skupni prodaji TiO

2

.

Tabela 40: Pregled zni??anja emisij po lokacijski metodi do leta 2030.

Obseg (lokacijska metoda)

Emisije v t CO

2

ekv. V letu

2021

Odstotek razlike

Emisije t CO

2

ekv. v letu 2030

Obseg 1

78.763

+7 %

84.497

Obseg 2

28.015

- 25 %

20.976

Obseg 3

197.096

- 15 %

167.499

Skupaj

303.874

- 10 %

272.972

Tabela 41: Pregled zni??anja emisij po tr??ni metodi do leta 2030.

Obseg (tr??na metoda)

Emisije t CO

2

ekv. V letu 2021

Odstotek razlike

Emisije t CO

2

ekv. V letu 2030

Obseg 1

78.763

+ 7 %

84.497

Obseg 2

57.059

- 100 %

0

Obseg 3

197.096

- 15 %

167.499

Skupaj

332.918

-24 %

251.996

115

Projekcija emisij obsega 1 do leta 2030 ob upo??tevanju na??rtovane rasti proizvodnje in brez izvedbe

ukrepov energetske u??inkovitosti bi zna??ala pribli??no 89.497 t CO??? ekv. Z izvedbo ukrepov u??inkovite

rabe energije dru??ba zmanj??a emisije za pribli??no 5.000 t CO??? ekv. glede na scenarij brez ukrepov,

s ??imer omeji rast absolutnih emisij na 84.497 t CO??? ekv. Cilj za obseg 1 je tako opredeljen kot

zmanj??anje emisij glede na projekcijo brez ukrepov, ob hkratnem obvladovanju rasti emisij zaradi

??iritve proizvodnje.

Oglji??ni odtis obsega 2 bo manj??i za 25 % glede na leto 2021 po lokacijski metodi in manj??i za 100%

po tr??ni metodi:

??? zaradi vzpostavitve obnovljivih virov energije manj??i za 15 %,

??? zaradi u??inkovite rabe elektri??ne energije manj??i za 10 %,

??? zaradi nakupa brezoglji??ne in nizkooglji??ne elektri??ne energije bo oglji??ni odtis po tr??ni

metodi manj??i za 75 %.

Oglji??ni odtis obsega 3 bo manj??i za 15 % glede na leto 2021:

??? zaradi zmanj??anja emisij kategorije 1 ??? nabava materiala in storitev za 13 %,

??? zaradi zmanj??anja emisij kategorije 4 in 9 ??? transport in logistika za 2 %.

Za prilagajanje na podnebne spremembe smo vzpostavili strate??ka cilja:

??? prete??no zmanj??anje ??rpanja vode iz vodotoka Hudinja z uporabo odpadne vode iz K??N

Tremerje po letu 2028,poraba tehnolo??ke vode manj??a za 20 % do leta 2028, s ??imer se

bomo prilagajali na su??e.

Z ukrepom zapolnjevanje Naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom do leta 2030 pa se

bomo prilagajali na mo??ne padavine, ki bi lahko povzro??ile plazove in poplave na obmo??ju odlaganja

sadre.

5.2.2.7.1 Povezava med podnebnimi cilji ter upravljanjem prepoznanih tveganj

Podnebni cilji dru??be predstavljajo klju??ni mehanizem za obvladovanje fizi??nih in prehodnostnih

tveganj.

1. Prehodnostno tveganje ??? politi??ne in pravne odlo??itve v povezavi z emisijami CO??? (EU ETS,

regulativa)

Cilji zmanj??anja emisij obsega 1 in 2 ter pove??anja dele??a obnovljivih virov energije neposredno

zmanj??ujejo izpostavljenost dru??be tveganju vi??jih cen emisijskih kuponov in regulatornim

zaostritvam. Zni??anje specifi??ne porabe elektri??ne energije in zemeljskega plina zmanj??uje

stro??kovno ob??utljivost na spremembe zakonodaje in cen ogljika ter omejuje rast preostalega

tveganja.

2. Prehodnostno tveganje ??? zahteve kupcev glede oglji??ne nevtralnosti

Cilji zmanj??anja emisij obsega 3 ter aktivnosti v dobavni verigi (zmanj??anje emisij nabave in

transporta) so mehanizem za ohranjanje konkuren??nosti in dostopa do trga. S tem dru??ba zmanj??uje

tveganje izgube kupcev zaradi neizpolnjevanja okoljskih kriterijev.

3. Fizi??no tveganje ??? omejena dobava vode v su??nih obdobjih

Cilji zmanj??anja porabe tehnolo??ke vode ter pove??anje notranjih reciklov neposredno zmanj??ujejo

izpostavljenost tveganju zmanj??ane proizvodne kapacitete zaradi su??e. Ti cilji predstavljajo

prilagoditveni mehanizem za kratkoro??na fizi??na tveganja.

4. Fizi??no tveganje ??? mo??ne padavine, plazovi in stabilnost pregrad

Cilji prilagajanja podnebnim spremembam (zmanj??anje ??rpanja vode, zapolnjevanje obmo??ja Za

Travnikom, investicije v stabilnost pregrad) predstavljajo dolgoro??ni ukrep za zmanj??anje

preostalega fizi??nega tveganja, povezanega z ekstremnimi vremenskimi dogodki.

116

Tabela 42: Skupne emisije TGP, raz??lenjene po obsegih 1 in 2 ter pomembnem obsegu 3

10

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

Emisije TGP

Izhodi????no

leto

2021

10

2024

2025

2028

2030

Letni cilj v %

/ izhodi????no leto

Izra??un v

letu 2024

Popravek

izra??una

2025

Izra??un v

letu 2024

Popravek

izra??una

2025

Izra??un v

letu 2024

Popravek izra??una

2025

Emisije TGP obsega 1

Obseg 1

Bruto emisije TGP obsega 1 (t CO

2

ekv)

78.763

74.180

76.209

80.996

83.219

84.497

+0,8

Obseg 1

Dele?? emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja

z emisijami (v %)

/

0

Emisije TGP obsega 2

Obseg 2

Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 (t CO

2

ekv)

28.015

24.297

25.561

23.656

22.527

20.976

/

-2,8

Obseg 2

Bruto tr??ne emisije TGP obsega 2 (t CO

2

ekv)*

57.059

45.023

26.037

/

26.000

/

0

/

-11,1

Pomembnost emisije TGP obsega 3

Obseg 3

Skupne bruto posredne emisije TGP (t CO

2

ekv)

197.096

181.664

174.972

193.153

173.646

194.731

167.499

-0,1

-1,7

Obseg 3.1

Nakup materialov in storitev

155.125

141.857

131.417

152.022

136.670

153.264

131.950

-0,1

-1,7

Obseg 3.2

Nakup/postavitev osnovnih sredstev

2.609

2.735

3.989

2.557

2.298

2.578

2.209

-0,1

-1,7

Obseg 3.3

Aktivnosti povezane z energenti

9.522

9.103

8.084

9.332

8.389

9.408

8.066

-0,1

-1,7

Obseg 3.4

Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/ materialov

19.589

15.291

20.057

19.197

17.258

19.354

16.592

-0,1

-1,7

Obseg 3.5

Ravnanje z odpadki

169

79

231

165

149

167

143

-0,1

-1,7

Obseg 3.6

Slu??bene poti

30

91

88

30

26

30

25

-0,1

-1,7

Obseg 3.7

Prevoz zaposlenih na delo in z dela

1.263

720

957

1.237

1.112

1.247

1.069

-0,1

-1,7

Obseg 3.9

Prevoz pri odpremi proizvodov

1.589

2.272

1.981

1.557

1.400

1.570

1.346

-0,1

-1,7

Obseg 3.10

Nadaljnja predelava proizvodov/storitev

7.174

9.485

8.141

7.030

6.320

7.088

6.076

-0,1

-1,7

Obseg 3.12

Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe

27

31

27

26

24

26

23

-0,4

-1,7

Emisijska intenzivnost emisij obsega 1 t CO???e / t proizvoda

1,2

1,1

1,2

0

Emisijska intenzivnost emisij obsega 2 (lokacijske emisije) t CO???e / t proizvoda

0,4

0,3

-2,8

Emisijska intenzivnost emisij obsega 2 (tr??ne emisije) t CO???e / t proizvoda

0,9

0,7

0,4

/

0,4

/

0

/

-100

Emisijska intenzivnost emisij obsega 3 t CO???e / t proizvoda

3,1

2,9

2,8

2,7

2,4

2,7

2,3

-1,4

-2,8

Skupna emisijska intenzivnost t CO???e / t proizvoda

4,8

4,6

4,4

4,2

3,9

4,1

3,7

-1,7

-2,5

117

Dru??ba je dolo??ila bruto cilje zmanj??anja emisij toplogrednih plinov (TGP), pri ??emer ne vklju??uje

odvzemov TGP, oglji??nih dobropisov ali izognjenih emisij kot sredstva za doseganje teh ciljev.

Cilj zmanj??anja emisij do leta 2030 je opredeljen kot absolutni cilj na ravni celotnih emisij dru??be

(obsegi 1, 2 in 3 skupaj). Za obseg 1 cilj ne predstavlja absolutnega zmanj??anja emisij, temve??

omejitev rasti emisij kljub na??rtovanemu pove??anju proizvodnje. Pove??anje emisij obsega 1 za 7 %

do leta 2030 je posledica ??iritve proizvodnih kapacitet, pri ??emer dru??ba z ukrepi energetske

u??inkovitosti omejuje rast emisij glede na scenarij brez ukrepov.

Zmanj??anje emisij obsega 2 in 3 pa predstavlja absolutno zmanj??anje glede na izhodi????no leto 2021.

Cilji se nana??ajo na emisije naslednjih obsegov 1, 2 in 3. Vrste zajetih TGP vklju??ujejo CO???, N???O in

CH???, kar je skladno z eviden??nimi mejami TGP, opredeljenimi v skladu z razkritjem [E1-6].

Dru??ba intenzitetne kazalnike uporablja kot podporni mehanizem spremljanja napredka, zlasti ob

pri??akovani rasti proizvodnje. V letu 2021 je emisijska intenzivnost zna??ala 4,8 t CO???e /t proizvoda.

V letu 2025 zna??a 4,4 t CO???e/t proizvoda, kar predstavlja spremembo za -8,3 % glede na izhodi????e.

5.2.2.7.2 Spremembe ciljev, kazalnikov in metodologije v poro??evalskem obdobju

V poro??evalskem obdobju 2025 dru??ba ni spreminjala podnebnih ciljev, sprejetih v okviru trajnostne

strategije, ni spreminjala obsega ciljev, eviden??nih mej ali zajetih kategorij emisij toplogrednih

plinov, ni spreminjala kazalnikov (KPI), ki se uporabljajo za spremljanje napredka pri doseganju

ciljev, ni izvedla ponovnega prera??una izhodi????nega leta 2021, ni uvedla bistvenih sprememb v

podatkovnih procesih ali notranjih kontrolah, povezanih s spremljanjem ciljev. Metodolo??ka

posodobitev in prera??un izhodi????nih vrednosti, izvedena v letu 2024 zaradi zamenjave orodja in baze

podatkov za izra??un emisij TGP, ostajata v veljavi in se v letu 2025 uporabljata dosledno, brez

dodatnih sprememb.

5.2.2.7.3 Napredek pri doseganju ciljev

Dru??ba napredek pri doseganju podnebnih ciljev spremlja letno na podlagi izra??una emisij TGP ter

energetskih kazalnikov. Spremljanje temelji na enaki metodologiji kot izhodi????no leto 2021.

Cilj ???10 % skupnih emisij do leta 2030 (lokacijska metoda)

V letu 2025 zna??ajo skupne emisije 276.742 t CO??? ekv., kar predstavlja spremembo za 8,9 % glede

na leto 2021. Trenutni trend je skladen z na??rtovano potjo do leta 2030.

Cilj 19 % OVE

Dele?? OVE v letu 2025 zna??a 5,1 %, kar pomeni napredek za 2,2 odstotnih to??k glede na izhodi????e.

Dinamika uvajanja OVE je skladna z na??rtovano.

Cilj ???12 % specifi??ne porabe elektri??ne energije

Specifi??na poraba elektri??ne energije se je do leta 2025 pove??ala za 2,8 % glede na leto 2021. Trend

ni skladen. Vzrok za pove??anje je v izvedbi remonta v jeseni 2025, kar je poslab??alo specifi??no

porabo Dodatni ukrepi niso potrebni.

Cilj ??? S pomo??jo URE prepre??iti 10.400 t CO??? ekv.

S pomo??jo URE smo do leta 2025 prepre??ili 1.183 t CO??? ekv. Doseganje cilja je trenutno realno.

Cilj ???19 % specifi??ne porabe zemeljskega plina

Specifi??na poraba zemeljskega plina se je v letu 2025 pove??ala za 0,2%. Glavni vzrok za pove??anje

specifi??ne porabe je v izvedbi remonta, ki je bil v jeseni 2025, kar je poslab??alo specifi??no porabo.

Cilj ???36 % emisij iz transporta

118

Emisije iz transporta so se do leta 2025 zmanj??ale za 86 % glede na izhodi????e.

Dru??ba ocenjuje, da so cilji do leta 2030 dosegljivi ob dodatnih ukrepih, ob upo??tevanju na??rtovane

rasti proizvodnje.

Dru??ba zagotavlja skladnost ciljev z eviden??nimi mejami tako, da je:

??? v prera??un oglji??nega odtisa vklju??ilo vse svoje emisije, ki jih nadzoruje;

??? za vsak obseg emisij dolo??ila cilje zmanj??anja na podlagi ukrepov;

??? za obseg 1 in 2 uporabila porabo energije in ustrezne emisijske faktorje, za emisije obsega

3, pa je vklju??ila svoje dobavitelje za dosego ciljev;

??? za spremljanje porabe energije uvaja ustrezna digitalna orodja,

??? skrbi, da je skladen z regulatornimi zahtevami.

Kot omenjeno, dru??ba uporablja leto 2021 kot izhodi????no leto za podnebne cilje in poro??anje o

emisijah. Podatki o emisijah in napredku pred letom 2021 niso razkriti, ker niso bili zbrani v obsegu

in kakovosti, ki bi omogo??ala primerljivo in ESRS-skladno poro??anje. Vse primerjave in spremljanje

napredka temeljijo na izhodi????nem letu 2021.

Leto 2021 je bilo prvo leto za katero ima dru??ba potrebne podatke. To je bilo leto, ki je bilo povpre??no

v smislu proizvodnje, hkrati pa je bil v tem letu izveden dalj??i jesenski remont, zato ne moremo

govoriti o letu v katerem bi bil oglji??ni odtis nadpovpre??en. Leto 2022 ni primerno za izhodi????no leto,

saj je ??lo za rekordno v leto v smislu prodaje in ene izmed najve??jih proizvodnjih kapacitet. Oglji??ni

odtis bi bil v tem letu izjemno visok in bi v prihodnjih letih bilo relativno enostavno prikazovati ni??anje

oglji??nega odtisa. Leto 2023 prav tako ni primerno, saj gre za eno izmed najslab??ih let s stali????a

proizvodnje titanovega dioksida. Od maja dalje smo proizvajali samo s polovi??no proizvodnjo zaradi

razmer na trgu, prav tako pa je bil jeseni izveden ve??ji remont. Oglji??ni odtis bi bil izjemno nizek in

nebi prikazoval dejanskega stanja. Prav tako je tudi iz stali????a vplivov na okolje izbrano ustrezno

leto. Emisije v okolje so glede na proizvodne kapacitete za navedeno leto (specifi??ne emisije) najbolj

realne.

Dru??ba ima sprejeto politiko popravljanja izhodi????nega leta, s katero opredeljuje pogoje in prag

pomembnosti za morebitni ponovni prera??un emisij izhodi????nega leta 2021.

Ponovni prera??un se izvede v primeru:

??? pomembnih strukturnih sprememb (pridobitve, odsvojitve, zdru??itve),

??? metodolo??kih sprememb (npr. posodobitev emisijskih faktorjev ali metodologije),

??? odkritja pomembnih napak v podatkih.

??? Za pomembno spremembo se ??teje:

??? sprememba emisij obsega 1 in 2 nad 10 %,

??? sprememba emisij obsega 3 nad 20 %.

V primeru spro??itve popravka dru??ba ponovno prera??una izhodi????no leto ter ustrezno uskladi

zgodovinske podatke in ciljne vrednosti. V poro??evalskem obdobju 2025 ni bilo dogodkov, ki bi

zahtevali popravek izhodi????nega leta.

Cilji dru??be niso znanstveno utemeljeni in niso zdru??ljivi z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5??C

v skladu s Pari??kim sporazumom. Dru??ba je pri dolo??anju ciljev upo??tevala rast proizvodnje do leta

2030 in koli??inski obseg proizvodnje:

??? 73.000 t pigmenta titanovega dioksida, pove??ano za 14 % vklju??no s proizvodnjo ultrafinega

titanovega dioksida 20 t,

??? 215.000 t proizvodnje ??veplove (VI), kisline pove??ano za 23 %,

??? 210.000 t bele sadre (CEGIPS), pove??ano za 25 %,

??? 2.500 t pra??kastih lakov, pove??ano za 85 %,

119

??? 11.000 t masterbatchev, pove??ano za 110 %,

??? 2.350 t bakrovih proizvodov, pove??ano za 55 %,

??? pove??anje proizvodnje v PE Polimeri za 85 %.

Dru??ba bo v prihodnje prou??ila mo??nost znanstveno utemeljene validacije ciljev, ob upo??tevanju

tehnolo??kih omejitev in poslovnega modela.

Vsi spodaj navedeni vzvodi razoglji??enja so bili identificirani in kvantificirani v okviru trajnostne

strategije dru??be, kjer so povezani s cilji zmanj??anja emisij TGP do leta 2030. Njihova implementacija

je ??asovno razporejena v skladu z investicijskim na??rtom dru??be in predstavlja klju??ne stebre za

doseganje na??rtovanega zni??anja bruto emisij obsega 1 in 2.

??? U??inkovita raba energije iz zemeljskega plina 5.688 t CO

2

ekv.

??? U??inkovita raba energije iz elektri??ne energije 4.691 t CO

2

ekv.

??? Vgradnja parne turbine za proizvodnjo elektri??ne energije 4.719 t CO

2

ekv.

??? Nakup brezoglji??ne in nizkooglji??ne elektri??ne energije (tr??na metoda) 84.300 t CO

2

ekv.

??? Proizvodnja elektri??ne energije iz son??nih elektrarn 1.985 t CO

2

ekv.

??? Pomo?? dobaviteljem pri prehodu na tehnologije z ni??jim oglji??nim odtisom 45.000 t CO

2

ekv.

??? Prevoz tovora z ni??jim oglji??nim odtisom 7.000 t CO

2

ekv.

Kvantitativni prispevki posameznih vzvodov razoglji??enja so bili ocenjeni na podlagi emisijskih

faktorjev, ki so bili uporabljeni tudi pri izra??unu oglji??nega odtisa dru??be, kar zagotavlja metodolo??ko

skladnost. Za oceno vpliva posameznega ukrepa smo uporabili podatke o pri??akovani prihranjeni

porabi energije, goriva ali drugega vira emisij in jih pomno??ili z ustreznim emisijskim faktorjem (v t

CO??? ekv.).

Izra??uni so osnovani na izhodi????nem letu 2021 in odra??ajo razliko med scenarijem 'brez ukrepa' in

predvideno izvedbo ukrepa. Pri emisijah obsega 2 smo uporabili tr??no metodo (market-based)

skladno s standardom Protokola o TGP in ESRS.

Dru??ba je pri dolo??anju vzvodov razoglji??enja uporabila rezultate analize ve?? podnebnih scenarijev,

vklju??no s scenarijem SPP1???1.9, ki je zdru??ljiv z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5??? ??C,

scenarijem SSP1-2,6 in scenarijem SSP5???8.5, ki predstavlja neugoden razvoj z zelo visokimi

emisijami toplogrednih plinov ter izrazitimi in pogostej??imi fizi??nimi posledicami podnebnih

sprememb.

Na podlagi teh scenarijev so bili prepoznani klju??ni trendi in dogodki, ki lahko vplivajo na poslovno

okolje dru??be:

??? okoljski: vi??je cene emisijskih kuponov, pritisk na zni??anje TGP v proizvodnji,

??? dru??beni: ve??ja pri??akovanja zaposlenih in lokalnih skupnosti glede trajnostnega ravnanja,

??? tehnolo??ki: potreba po zamenjavi energentov, uvedba tehnologij za oglji??no zajemanje,

??? tr??ni: nara????ajo??e povpra??evanje po nizkooglji??nih produktih in izguba konkuren??nosti pri

oglji??no intenzivnih,

??? politi??ni: regulativa EU in pritisk finan??nih institucij.

Ti trendi so bili osnova za dolo??itev glavnih vzvodov razoglji??enja v dru??bi, vklju??no s/z:

??? postopnim prehodom na obnovljive vire energije,

??? zmanj??anjem porabe energije in pove??anjem u??inkovitosti obstoje??ih sistemov,

??? izbolj??evanjem okoljskega profila obstoje??ih produktov na osnovi rezultatov LCA (ocena

??ivljenjskega cikla).

120

Tabela 43: Povezave med dogodki, trendi in vzvodi razoglji??enja

Dogodki

Trendi

Vzvodi razoglji??enja

Okoljski

Zaostrovanje emisijske regulative (ETS), vi??je

cene CO???

U??inkovita raba energije, zmanj??anje fosilnih virov

Dru??beni

Pove??ana pri??akovanja zaposlenih, lokalne

skupnosti in kupcev glede trajnosti

Ozave????anje zaposlenih, izbolj??anje

transparentnosti ESG komunikacije, vklju??itev

trajnostnih meril v odlo??itve

Tehnolo??ki

Zahteve po nizkooglji??nih tehnologijah,

pomanjkanje tehnologij za zmanj??anje

procesnih emisij

Spremljanje novih tehnologij, pilotni testi,

dolgoro??ne investicije

Tr??ni

Povpra??evanje po trajnostnih produktih, vi??ji

stro??ki za oglji??no intenzivne

Optimizacija proizvodnih faz z visoko intenziteto

emisij, na podlagi rezultatov LCA analiz

Politi??ni/regulativni

Regulativa EU, ESG pri??akovanja finan??nih

institucij

Prehod na obnovljive vire energije, izbolj??anje

ESG profila za dostop do financiranja

5.2.2.8 [E1-5] Poraba energije in me??anica

Tabela 44: Poraba energije glede na vir energenta v letih 2021, 2024 in 2025

Vrsta energenta

Enota

Leto 2021

11

Leto 2024

Leto 2025

(1) Poraba goriva iz premoga in izdelkov iz premoga

MWh

0

(2) Poraba goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov

MWh

1.531,1

1.447,8

1.379.0

(3) Poraba goriva iz zemeljskega plina

MWh

127.222,3

114.170,0

123.687,7

(4) Poraba energije iz drugih fosilnih virov

MWh

0

(5) Poraba kupljene ali pridobljene elektri??ne energije, toplote,

pare in hlajenja iz fosilnih virov

MWh

75.319,3

45.945,8

45.632,1

(6) Skupna poraba energije iz fosilnih virov (izra??unana kot

vsota vrstic od 1 do 5)

MWh

204.072,7

161.563,6

170.698,8

Dele?? fosilnih virov v skupni porabi energije

%

49,6

41,0

43,7

(7) Poraba iz jedrskih virov

MWh

13.875,1

33.788,6

33.557,9

Dele?? porabe iz jedrskih virov v skupni porabi energije

%

3,4

8,6

(8) Poraba goriva za obnovljive vire vklju??no z biomaso (vklju??no

z industrijskimi in komunalnimi odpadki biolo??kega izvora,

bioplinom, vodikom iz obnovljivih virov itd.)

MWh

450,3

539,9

600,3

(9) Poraba kupljene ali pridobljene elektri??ne energije, toplote,

pare in hlajenja iz obnovljivih virov

MWh

11.715,7

12.786,3

12.699,1

(10) Poraba samoproizvedene energije iz negorivnih obnovljivih

virov

MWh

181.619,2

185.358,4

173.257,5

(11) Skupna poraba energije iz obnovljivih virov (izra??unana

kot vsota vrstic od 8 do 10)

MWh

193.785,2

198.684,6

186.556,9

Dele?? obnovljivih virov v skupni porabi energije

%

47,0

50,4

47,7

Skupna poraba energije (izra??unana kot vsota vrstic 6,7 in

11)

MWh

411.733,0

394.036,8

390.813,6

Poraba energije glede na vir energenta v letih 2021, 2024 in 2025 je izdelana na podlagi podatkov

iz ra??unov za energente, ki jih kupimo ter na podlagi podatkov iz merilnikov, ki se vna??ajo v

informacijski sistem. V Tabeli 44 so po kategorijah navedeni dele??i proizvedene elektri??ne energije

na podlagi podatkov sestave primarnih virov za proizvodnjo elektri??ne energije od dobavitelja

elektri??ne energije. Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo elektri??ne energije za leto 2025

objavljena ??ele junija 2026, smo za porazdelitev porabljene elektri??ne energije v letu 2025 uporabili

podatke o sestavi primarnih virov za leto 2024. Po prejemu podatkov za leto 2025, bomo ustrezno

popravili vrednosti ter jih objavili v letnem poro??ilu dru??be za leto 2026. V dru??bi kot gorivo ne

uporabljamo premoga in tudi ne izdelkov iz premoga. Prav tako nimamo porabe energije iz drugih

fosilnih virov, ki bi jo uvrstili pod 'Poraba energije iz drugih fosilnih virov'. Poraba ELKO, bencina,

dizel goriva in plin propan je zajeta pod 'Porabo goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov'.

11

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

121

Podatki o energentih niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V

prihodnosti bomo preu??ili mo??nost neodvisnega preverjanja, da bi izbolj??ali zanesljivost poro??anja.

Dru??ba v poro??evalskem obdobju ni proizvajala energije iz neobnovljivih virov; vsa lastna

proizvodnja energije se nana??a izklju??no na obnovljive vire.

Tabela 45: Proizvodnja EE iz lastnih virov

Proizvodnja EE iz lastnih virov

Leto 2021

12

Leto 2024

Leto 2025

MWh

0

4.423,6

6.966,1

Dru??ba nima lastne proizvodnje energije iz neobnovljivih virov.

Energijska intenzivnost (glej Tabelo 46) je podana v MWh/EUR in izra??unana kot razmerje med

skupno porabo energije (??tevec) in neto prihodki (imenovalec).

Podatki o neto prihodkih celotne dru??be so slede??i:

??? leta 2021 v vi??ini 192.462.100 EUR,

??? leta 2024 v vi??ini 200.285.413 EUR.

??? Leta 2025 v vi??ini 198.801.281 EUR

Skupna poraba energije :

??? leta 2021 411.733,0 MWh,

??? leta 2024 394.036,8 MWh

??? leta 2025 390.813,6 MWh

Tabela 46: Energijska intenzivnost Cinkarne Celje, d. d., za leto 2021,2024 in 2025

Kazalnik

Leto 2021

13

Leto 2024

Leto 2025

Energijska intenzivnost dru??be v MWh/EUR

0,002139

0,001967

0,001965

Formula: EID= Skupna poraba energije iz dejavnosti (MWh)/Neto prihodki (EUR)[E1-5 41]

Podnebni sektorji z velikim vplivom so panoge z bistvenim prispevkom k emisijam toplogrednih plinov

in okoljskemu vplivu, hkrati pa igrajo klju??no vlogo v prehodu na nizkooglji??no gospodarstvo. Dru??ba

je v skladu z EU NACE klasifikacijo gospodarskih dejavnosti uvr????ena v C 20 ??? Proizvodnja kemikalij

in kemi??nih izdelkov, natan??neje v 20.12 ??? Proizvodnja barvil in pigmentov. Na podlagi Delegirane

uredbe (EU) 2022/1288, ki dopolnjuje Uredbo EU o nizkooglji??nih referen??nih vrednostih (EU BMR),

se sektor proizvodnje kemikalij in pigmentov uvr????a med visokooglji??ne panoge. Celotna dejavnost

dru??be tako sodi v sektor z visokim vplivom na podnebje, kar zahteva sistemati??ne ukrepe za

zmanj??anje emisij toplogrednih plinov in prehod na trajnostne proizvodne procese.

Prihodki leta 2025 so usklajeni s postavko poslovnega izida v polju Prihodki iz pogodb s kupci, kar je

enako znesku 198.801.281 EUR (leta 2024 enako znesku 200.285.413 EUR).

5.2.2.9 [E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih

plinov

Za leto 2021 smo izra??unali oglji??ni odtis dru??be po Protokolu o TGP za obsege 1, 2 in 3. Poro??ilo o

oglji??nem odtisu dru??be je namenjen kot osnova za odlo??anje in sprejemanje pomembnih poslovnih

odlo??itev v nadaljevanju.

Oglji??ni odtis so za dru??bo izdelali zunanji izvajalci, na podlagi smernic, priporo??il in na??el, ki so

opredeljene v standardu za izra??un oglji??nega odtisa na ravni organizacije EN ISO 14064-1:2019 in

12

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

13

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

122

Protokolu o TGP. Referen??no leto zbranih podatkov, upo??tevanih pri izra??unu oglji??nega odtisa, je

2021.

Dru??ba je v letu 2025 namenila 343.523 EUR sredstev za oglji??no nevtralnost, kar prestavlja 1,8 %

vseh vlaganj dru??be v letu 2025.

Tabela 47: Emisije CO

2

ekv. - obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tr??ni metodi za leto 2021

14

Obseg

Emisije v t CO

2

ekv. 2021 po lokacijski metodi

Emisije v t CO

2

ekv. 2021 po tr??ni metodi

Obseg 1

78.763

Obseg 2

28.015

57.059

Obseg 3

197.096

Skupaj

303.874

332.918

Tabela 48: Emisije CO

2

ekv. ??? obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tr??ni metodi, realizacija 2024

Obseg

Emisije v t CO

2

ekv. 2024 po lokacijski metodi

Emisije v t CO

2

ekv. 2024 po tr??ni metodi

Obseg 1

74.180

Obseg 2

24.297

45.023

Obseg 3

181.664

Skupaj

280.141

300.867

Tabela 49: Emisije CO

2

ekv. ??? obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tr??ni metodi, realizacija 2025

Obseg

Emisije v t CO

2

ekv. 2025 po lokacijski metodi

Emisije v t CO

2

ekv. 2025 po tr??ni metodi

Obseg 1

76.209

Obseg 2

25.561

26.037

Obseg 3

174.972

Skupaj

276.741

277.218

Tabela 50: Kategorije obsega 3 za izhodi????no leto 2021

15

Obseg 3 Kategorije

Emisije [t CO???e]

%

Kat 1 - Nakup materialov in storitev

155.125

78,58

Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev

2.609

1,32

Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti

9.522

4,99

Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov

19.589

9,92

Kat 5 - Ravnanje z odpadki

169

0,09

Kat 6 - Slu??bene poti

30

0,02

Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela

1.263

0,64

Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi

ni pomembno

Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov

1.589

0,80

Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev

7.174

3,63

Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi

ni pomembno

Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe

27

0,01

Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi

ni pomembno

Kat 14 - Fran??ize

ni pomembno

Kat 15 - Investicije

ni pomembno

Skupaj

197.096

100

14

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

15

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

123

Tabela 51: Kategorije obsega 3 za leto 2024

Obseg 3 Kategorije

Emisije [t CO???e]

%

Kat 1 - Nakup materialov in storitev

141.857

78

Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev

2.735

1,51

Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti

9.103

5

Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov

15.291

8

Kat 5 - Ravnanje z odpadki

79

0,04

Kat 6 - Slu??bene poti

91

0,05

Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela

720

0,39

Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi

ni pomembno

Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov

2.272

1

Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev

9.485

5

Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi

ni pomembno

Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe

31

0,02

Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi

ni pomembno

Kat 14 - Fran??ize

ni pomembno

Kat 15 - Investicije

ni pomembno

Skupaj

181.664

100

Tabela 52: Kategorije obsega 3 za leto 2025

Obseg 3 Kategorije

Emisije [t CO???e]

%

Kat 1 - Nakup materialov in storitev

131.417

75,1

Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev

3.989

2,3

Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti

8.084

4,6

Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov

20.057

11,5

Kat 5 - Ravnanje z odpadki

231

0,1

Kat 6 - Slu??bene poti

88

0,1

Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela

957

0,5

Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi

ni pomembno

Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov

1.981

1,1

Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev

8.141

4,7

Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi

ni pomembno

Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe

27

0,01

Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi

ni pomembno

Kat 14 - Fran??ize

ni pomembno

Kat 15 - Investicije

ni pomembno

Skupaj

174.972

100

124

Tabela 53: Viri emisijskih faktorjev

Obseg

2021

16

2025

Obseg 1

Sphera MLC Database,

DEFRA Database

Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera

Calculation;

DEFRA - 2025

Obseg 2

Sphera MLC Database (lokacijska metoda); AIB

Residual Mixes (tr??na metoda)

Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera

Calculation;

AIB residual mix 2024

Obseg 3 Kat 1 - Nakup materialov in

storitev

Sphera MLC Database;

SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by

NAICS-6

Sphera MLC Database - 2025.2;

SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by

NAICS-6;

Supplier specific emission factor for ilmenit

Obseg 3 Kat 2 - Nakup/postavitev

osnovnih sredstev

SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by

NAICS-6

SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by

NAICS-6

Obseg 3 Kat 3 - Aktivnosti povezane z

energenti

Sphera MLC Database, DEFRA - GHG reporting:

conversion factors 2021

Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera

Calculation;

DEFRA - GHG reporting: conversion factors

2025

Obseg 3 Kat 4 - Prevoz in distribucija

kupljenih izdelkov/materialov

Sphera MLC Database;

SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by

NAICS-6

Sphera MLC Database - 2025.2Sphera;

SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by

NAICS-6

Obseg 3 Kat 5 - Ravnanje z odpadki

Sphera MLC Database

Sphera MLC Database - 2025.2

Obseg 3 Kat 6 - Slu??bene poti

DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021

https://www.hotelfootprints.org/

DEFRA - GHG reporting: conversion factors

2025

Obseg 3 Kat 7 - Prevoz zaposlenih na

delo in iz dela

DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021

DEFRA - GHG reporting: conversion factors

2025

Obseg 3 Kat 9 - Prevoz pri odpremi

izdelkov

Sphera MLC Database

Sphera MLC Database - 2025.2

Obseg 3 Kat 10 - Nadaljnja predelava

proizvodov/storitev

Sphera MLC Database; Knauf EPD

Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera

Calculation; Knauf EPD

Obseg 3 Kat 12 - Ravnanje s proizvodi

po koncu ??ivljenjske dobe

Sphera MLC Database

Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera

Calculation

Emisije TGP obsega 1 vklju??ujejo vse neposredne emisije toplogrednih plinov iz porabe energije pri

lastnih operacijah, izra??unane v skladu s Protokolom o TGP. Poraba energije vklju??uje vse

neposredne vire energije (zemeljski plin in kurilno olje) na lastnih lokacijah (proizvodni obrati,

skladi????a in pisarne) in pri lastnih vozilih. Emisije toplogrednih plinov so izra??unane kot poraba

energije, pomno??ena z ustreznimi emisijskimi faktorji.

Emisije TGP obsega 2 vklju??ujejo posredne emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje elektri??ne

energije, ki so kupljene in porabljene, izra??unane v skladu s Protokolom o TGP. Lokacijska metoda

in tr??na metoda se izra??unata tako, da se koli??ina kupljene energije pomno??i z dr??avno specifi??nimi

emisijskimi faktorji. Tr??na metoda upo??teva obnovljivo elektri??no energijo, kupljeno prek pogodb o

nakupu elektri??ne energije (PPAs) ali s potrdili o obnovljivi energiji (RECs) oziroma potrdili o izvoru

energije (GoO).

Dru??ba je zmanj??ala emisije z nakupom certifikatov brezoglji??ne energije iz jedrske elektrarne. Na

podlagi potrdila o razveljavitvi potrdil o izvoru elektri??ne energije, ki ga je izdala Agencija za energijo

Republike Slovenije, je bilo v letu 2025 potrjeno, da je bilo 31.260 MWh elektri??ne energije

proizvedenih v jedrskih elektrarnah. To predstavlja 31,7 % dele?? celotne porabljene elektri??ne

energije.

Emisije TGP obsega 3 vklju??ujejo posredne emisije toplogrednih plinov vi??je in ni??je vrednostne

verige.

Emisije obsega 3 so izra??unane skladno s/z:

??? GHG Protocol Corporate Value Chain (Obseg 3) Standard,

??? Scope 1 & 2 GHG Inventory Guidance.

16

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

125

Ve??ina emisij obsega 3 je izra??unana na podlagi sekundarnih podatkov in modelskih baz (Sphera

MLC Database, DEFRA in druge strokovne baze podatkov), saj primarni podatki dobaviteljev niso

sistemati??no razpolo??ljivi. Primarni podatki dobaviteljev so bili uporabljeni le za ilmenit, ki

predstavljajo pribli??no 0,93 % emisij obsega 3.

Dru??ba ne poro??a o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:

??? Kategorija 8 ??? Najem sredstev v dobavni verigi: ne najemamo prostorov in drugih sredstev,

zato je ta kategorija izklju??ena.

??? Kategorija 11 ??? Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi: ta kategorija ni relevantna za

dru??bo, saj njeni izdelki ne povzro??ajo neposrednih emisij v fazi uporabe, temve?? prispevajo

k posrednim emisijam v fazi uporabe. V skladu s Protokolom o TGP je poro??anje o posrednih

emisijah v fazi uporabe neobvezno. Zato je ta kategorija izklju??ena.

??? Kategorija 13 ??? Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi: dru??ba ne upravlja najetih

sredstev zunaj svojih organizacijskih meja. Vsa relevantna sredstva so bodisi v lasti dru??be

bodisi pod njenim operativnim nadzorom. Zato kategorija 13 obsega 3 ni relevantna za

poslovanje dru??be in je izklju??ena iz evidence emisij obsega 3.

??? Kategorija 14 ??? Fran??ize: dru??ba ne upravlja fran??iz, zato je ta kategorija izklju??ena iz

evidence emisij.

??? Kategorija 15 ??? Investicije: dru??ba nima nalo??b, ki bi bile zunaj njenih organizacijskih meja

ali operativnega nadzora. Zato je ta kategorija izklju??ena iz evidence emisij. Nalo??be v stroje

in opremo so upo??tevane v kategoriji 2. Podatki za obseg 3 vklju??ujejo vi??jo stopnjo

negotovosti pri merjenju, saj temeljijo na posrednih podatkih. Podrobnosti po kategorijah

obsega 3:

Dru??ba poro??a o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:

??? Kategorija 1 ??? Nakup materialov in storitev: vklju??uje emisije iz pridelave in predelave

surovin in indirektnih materialov ter proizvodnje s strani tretjih oseb ter drugega blaga in

storitev.

??? Kategorija 2 ??? Nakup/postavitev osnovnih sredstev: vklju??uje emisije iz investicij v gradnjo,

namestitev, vzdr??evanje in popravila, izra??unane na podlagi ustrezne porabe sredstev.

??? Kategorija 3 ??? Aktivnosti povezane z energenti: vklju??uje emisije nastale pri pridobivanju,

predelavi, transportu nabavljenih goriv in energije, ki niso vklju??eni v obseg 1 in 2.

??? Kategorija 4 ??? Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov: vklju??uje emisije

povezane s transportom, ki ni v lasti dru??be nabavljenih surovin in prodanih izdelkov, ki so

bile pla??ane s strani dru??be

??? Kategorija 5 ??? Ravnanje z odpadki: emisije iz zunanjega ravnanja z odpadki, ki nastanejo v

dru??bi. Emisije so izra??unane na podlagi te??e ustvarjenih odpadkov in vrste odpadkov.

??? Kategorija 6 ??? Slu??bene poti: emisije iz slu??benih potovanj zaposlenih, ki jih financira dru??ba,

povra??ilo stro??kov razli??nih na??inov prevoza (kilometrina) in povra??ilom stro??kov bivanja in

prehrane. Emisije so izra??unane na podlagi poro??il potovalnih agencij za letalska potovanja

in finan??nih podatkov za druge aktivnosti. Podatki o potovanjih iz leta 2022 so bili uporabljeni

za prikaz tipi??nega poslovnega leta dru??be, saj je bilo leto 2021 pod vplivom pandemije

koronavirusa.

??? Kategorija 7 ??? Prevoz zaposlenih na delo in iz dela: emisije iz prevoza zaposlenih med domom

in delovnim mestom.

??? Kategorija 9 ??? Prevoz pri odpremi izdelkov: emisije iz distribucije, ki jo izvajajo tretje osebe

in je dru??ba ne financira.

??? Kategorija 10 ??? Nadaljnja predelava proizvodov/storitev: emisije, ki nastanejo pri nadaljnji

predelavi prodanih izdelkov. Pri izra??unu oglji??nega odtisa, zaradi pomanjkanja to??nih

podatkov od kupcev, temeljimo na izku??njah in utemeljenih predvidevanjih.

??? Kategorija 12 ??? Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe: emisije iz obdelave prodanih

izdelkov ob koncu njihove ??ivljenjske dobe, vklju??no z embala??nimi materiali dru??be.

126

Podatki o emisijah niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V prihodnosti

bomo preu??ili mo??nost neodvisnega preverjanja skladno s standardi ESRS in Protokola o TGP, da bi

izbolj??ali transparentnost in zanesljivost poro??anja.

Tabela 54: Bruto emisije TGP obsega 1

Obseg

Emisije v t CO

2

ekv. 2021

17

po

lokacijski metodi

Emisije v t CO

2

ekv. 2024 po

lokacijski metodi

Emisije v t CO

2

ekv. 2025 po

lokacijski metodi

Obseg 1

78.763

74.180

76.209

Emisije TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami

25.376

23.273

24.397

Dru??ba je vklju??ena v Evropski sistem trgovanja z emisijami (EU-ETS). V letu 2025 je bilo 32,01 %

emisij obsega 1 vklju??enih v regulirani sistem trgovanja z emisijami. Dru??ba ni vklju??ena v druge

nacionalne ali mednarodne sheme trgovanja z emisijami.

Dru??ba za doseganje ciljev zmanj??anja emisij ne uporablja oglji??nih kreditov ali prostovoljnih

izravnav emisij (carbon offsets). Predani oziroma porabljeni kuponi v okviru EU-ETS predstavljajo

regulatorno obveznost in ne izravnav emisij za namene doseganja ciljev.

Prejeti, porabljeni in prodani kuponi so prikazani v Tabeli 55.

Tabela 55: Prikaz prejetih, porabljenih in prodanih kuponov za namene oglji??nih izravnav

Trgovanje z emisijami EU-ETS

Leto 2021

18

Leto 2024

Leto 2025

??tevilo

kuponov

Vrednost

(EUR)

??tevilo

kuponov

Vrednost

(EUR)*

??tevilo

kuponov

Vrednost

(EUR)*

Prejeti kuponi

40.397

1.321.790

36.788

2.394.899

36.788

3.082.467

Prodani kuponi

13.000

436.560

0

Porabljeni kuponi

25.376

830.303

26.882

01.750.018

24.397

2.044.225

*Vrednosti prera??unane glede na zadnjo znano tr??no ceno kupona obravnavanega leta

Vsi prejeti kuponi se navezujejo na emisije obsega 1. Ti kuponi predstavljajo 32 % dele?? emisij

obsega 1.

V poro??evalskem letu 2025 so biogene emisije CO

2

iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase, ki niso

vklju??ene v emisije toplogrednih plinov obsega 1, zna??ale 7,03 t CO2. Biogene emisije za leto 2024

so zna??ale 24 t CO2. Emisije so razkrite lo??eno kot informativni podatek in niso vklju??ene v skupne

emisije toplogrednih plinov, skladno z ESRS E1-6.

Iz sestave primarnih virov za elektri??no energijo od dobavitelja elektri??ne energije za leto 2024 je

razvidno, da je faktor emisij za ogljikov dioksid 381.555 g CO

2

/kWh, za dru??bo pa je ta faktor

352,320 g CO

2

/kWh. Vrednost za leto 2025 bo znana konec junija 2026.

Elektri??na energija proizvedena v jedrskih elektrarnah se smatra enako kot energija proizvedena iz

obnovljivih virov, torej se obravnava kot nizkooglji??na.

Primarni podatki emisij pridobljenih od dobaviteljev in drugih partnerjev v vrednostni verigi niso

vklju??eni v osnovni prera??un obsega 3.

Dru??ba ne razpolaga s podatkom o biogenih emisijah CO

2

iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase,

ki nastanejo v verigi vrednosti in niso vklju??ene v emisije toplogrednih plinov obsega 3.

17

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

18

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

127

Dru??ba je ocenila, da emisije, povezane z zunanjimi IT - storitvami, glede na njihov finan??ni obseg

in v primerjavi z emisijami iz nabave surovin ter energentov, niso materialne. Ve??ina informacijske

infrastrukture je vzpostavljena na lastnih stre??nikih, katerih poraba elektri??ne energije je ??e

vklju??ena v emisije obsega 2.

Zaradi zanemarljivega vpliva na skupne emisije toplogrednih plinov lo??ena kvantifikacija emisij iz

cloud storitev ni bila izvedena.

5.2.2.9.1 Intenzivnost TGP

Tabela 56: Skupne emisije TGP na neto prihodke

Kazalnik

Leto 2021

19

Leto 2024

Leto 2025

Intenzivnost TGP v tCO

2

/EUR (lokacijska metoda)

0,00158

0,00139

Intenzivnost TGP v tCO

2

/EUR (tr??na metoda)

0,00173

0,00150

0,00139

Podjetje ne izklju??uje nobenega dela ??istih prihodkov iz izra??una intenzitete emisij GHG. Vsi poslovni

prihodki so upo??tevani v izra??unu, zato je vrednost kazalnika E1???6.35: 198.801.281 EUR. Neto

prihodki za leto 2025, uporabljeni za izra??un intenzivnosti TGP, so usklajeni s postavko poslovnega

izida v polju Prihodki iz pogodb s kupci, kar je enako znesku 198.801.281 EUR, za leto 2024 enako

znesku 200.285.413 EUR (glej Pojasnilo 20 v ra??unovodskem delu poro??ila). Neto prihodki za

poslovno leto 2021 so zna??ali 192.462.100 EUR.

5.2.2.10 [E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za

zmanj??anje emisij toplogrednih plinov, financirani z

ogljikovimi dobropisi

Dru??ba v letu 2025 ni imela projektov za zmanj??anje emisij toplogrednih plinov, financiranih z

ogljikovimi dobropisi.

5.2.2.11 [E1-8] Interno dolo??anje cen ogljika

Dru??ba pri odlo??anju oziroma spodbujanju izvajanja s podnebjem povezanih ciljev in politik ne

uporablja interne ogljikocenovne sheme.

5.2.2.12 [E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih

fizi??nih in prehodnih tveganj ter potencialnih prilo??nosti,

povezanih s podnebjem

Dru??ba je izvedla oceno dolgoro??nih podnebnih vplivov, vklju??no s povi??anjem temperatur, su??o in

pomanjkanjem vodnih virov. Na podlagi ocene je bilo ugotovljeno, da so naslednja sredstva lahko

materialno prizadeta: Lokacija Celje: proizvodni obrat titanovega dioksida (tveganja so opredeljena

v Tabelah 57 in 58). Tveganja se nana??ajo na:

??? omejeno dobavo tehnolo??ke vode v su??nih obdobjih (kratkoro??no),

??? poru??itev pregrade zaradi ekstremnih padavin (dolgoro??no).

19

Ni bilo predmet negativnih zagotovil.

128

Na osnovi izvedene ocene prehodnih tveganj, povezanih s podnebnimi politikami, tehnolo??kimi

spremembami in spremembami povpra??evanja zaradi prehoda v nizkooglji??no gospodarstvo je

dru??ba identificirana naslednje dejavnosti, ki so izpostavljene materialnim prehodnim tveganjem:

??? Proizvodnja titanovega dioksida: izpostavljena regulativnim spremembam (npr.

zaostrovanje emisijskih zahtev, vi??ji stro??ki CO???).

??isti prihodki iz dejavnosti z materialnim prehodnim tveganjem zna??ajo: 168.872.162 EUR, kar

predstavlja 85 % ??istih prihodkov podjetja. ??e nastopijo dogodki v povezavi s temi tveganji, bodo le

ti imeli negativen vpliv za izkaz poslovnega izida in posledi??no na denarni tok ter izkaz finan??nega

polo??aja dru??be.

Prera??uni bruto in preostalih tveganj iz spodnje tabele temeljijo na podlagi ocenjenih stro??kov in

izgub v proizvodnji. Pri prera??unu so upo??tevani fiksni stro??ki na tono TiO

2

.

Bruto tveganje pomeni znesek tveganja pred ukrepi za obvladovanje le tega, preostalo tveganje pa

pomeni znesek po izvedbi ukrepov za obvladovanje. V primeru, da je verjetnost ve?? kot enkrat letno,

se tveganje podvoji.

Tabela 57: Akutna fizi??na tveganja

TVEGANJE

OBDOBJE

BRUTO TVEGANJE

PREOSTALO

TVEGANJE

KLASIFIKACIJA

TVEGANJ

V EUR

v EUR

Mo??ne padavine zaradi podnebnih sprememb

(poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na

poru??itev pregrade

DOLGORO??NO

267.000.000

11.675.000

FIZI??NO

Tabela 58: Kroni??na fizi??na tveganja

TVEGANJE

OBDOBJE

BRUTO

TVEGANJE

PREOSTALO

TVEGANJE

KLASIFIKACIJA

TVEGANJ

V EUR

Omejene dobave tehnolo??ke vode v su??nih

obdobjih

KRATKORO??NO

7.098.000

2.770.000

FIZI??NO

Denarni znesek sredstev, pri katerih obstaja pomembno akutno fizi??no tveganje pred ukrepi za

prilagajanje, zna??a 267 mio EUR, kar predstavlja 102???% bilan??ne vsote dru??be na dan 31. 12. 2025.

Denarni znesek sredstev, pri katerih obstaja pomembno kroni??no fizi??no tveganje pred ukrepi za

prilagajanje, zna??a 7,1 mio EUR, kar predstavlja 2,7 % bilan??ne vsote dru??be na dan 31. 12. 2025.

Podjetje je identificiralo sredstva in poslovne dejavnosti, ki so izpostavljene materialnim prehodnim

tveganjem, ter izvedlo povezavo teh zneskov s postavkami v izkazu finan??nega polo??aja dru??be.

Povezava vklju??uje bruto vrednost sredstev, preostalo vrednost tveganja ter ustrezne ra??unovodske

kategorije, kjer so ta sredstva izkazana.

Skupna knjigovodska vrednost sredstev izpostavljenih kroni??nim fizi??nim tveganjem, zna??a

61.475.578 EUR (konec leta 2024 je zna??ala vrednost teh sredstev 59.541.095 EUR). Dele?? sredstev

izpostavljenih kroni??nim tveganjem zna??a 23,5 % (v letu 2024 21,9 %).

129

Tabela 59: Povezava prehodno tveganih sredstev z ra??unovodskimi izkazi dru??be

Postavka

Opis

Znesek

izpostavljen

prehodnim

tveganjem

Ustrezna postavka v finan??nih izkazih

Pojasnilo

Sredstva

nosilnega

proizvoda

61.475.578 EUR

Izkaz finan??nega polo??aja dru??be ???

Neopredmetena in Opredmetena osnovna

sredstva (Proizvajalne naprave in stroji z

drugo opremo)

Sredstva neposredno vklju??ena

v proizvodnjo, ki je izpostavljena

prehodnemu tveganju.

Prihodki

??isti prihodki

nosilnega

proizvoda

168.872.162 EUR

Izkaz poslovnega izida ??? Prihodki iz

pogodb s kupci

Prihodki od proizvodov, ki so

izpostavljeni prehodnim

tveganjem (regulativnim, tr??nim

ali tehnolo??kim).

Razmerje do

bilan??ne

vsote

Sredstva

nosilnega

proizvoda /

bilan??na vsota

24 %

Izkaz finan??nega polo??aja dru??be

???sredstva nosilnega proizvoda/bilan??na

vsota

Ka??e dele?? sredstev v sredstvih,

ki je potencialno izpostavljen

prehodnim tveganjem.

Zneski sredstev in prihodkov izpostavljenih prehodnim tveganjem, so v celoti usklajeni z zneski,

izkazanimi v revidiranih ra??unovodskih izkazih. Povezovalno tabelo podjetje uporablja za sledenje

vpliva prehodnih tveganj na finan??no stanje in uspe??nost poslovanja.

Preostala vrednost obeh tveganj predstavlja 5,5 % bilan??ne vsote dru??be. (na dan 31. 12. 2024 je

zna??ala 5,3 %). Preostala vrednost akutnega fizi??nega tveganja predstavlja 4,5 % bilan??ne vsote

dru??be na dan 31. 12. 2025 (na dan 31. 12. 2024 pa 4,3 %). Preostala vrednost kroni??nega fizi??nega

tveganja predstavlja 1,1% bilan??ne vsote dru??be na dan 31. 12. 2025 (na dan 31. 12. 2024 pa 1

%).

Ukrepi za prilagajanje (nadomestni vir vode, monitoring in stabilizacija pregradnega telesa)

zmanj??ujejo potencialno finan??no ??kodo za ve?? kot 95 %, pri ??emer je preostala izpostavljenost po

izvedbi ukrepov ocenjena na 5,5% bilan??ne vsote.

Pomembna sredstva dru??be, ki so pred upo??tevanjem ukrepov prilagajanja izpostavljena

materialnemu fizi??nemu tveganju, se nahajajo v EU na obmo??ju NUTS 3 regije SI034 ??? Savinjska.

Gre predvsem za klju??ni proizvodni kompleks in z njim povezano infrastrukturo, ki sta izpostavljena

kroni??nemu fizi??nemu tveganju, povezanemu z dolgoro??nim pomanjkanjem vode in zvi??evanjem

povpre??nih temperatur.

Dele?? sredstev, ki se obravnavajo z ukrepi, zna??a 62 % (sredstva TiO

2

).

Denarni znesek v vi??ini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % ??istih prihodkov od prodaje nosilnega

proizvoda TiO

2

glede na celotne prihodke dru??be so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih

obstaja pomembno fizi??no tvegane v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju. Podrobneje v

poglavju IV Poro??anje po odsekih v ra??unovodskem delu poro??ila.

Omejene dobave tehnolo??ke vode v su??nih obdobjih

Izvedli smo finan??no oceno trajnostno povezanih tveganj in prilo??nosti, s katerimi se na??a dru??ba

spoprijema. Pri tem smo upo??tevali medsebojne povezave med vplivi in odvisnostmi, pri ??emer smo

prepoznali, da lahko zaradi su??e pride do omejitve dobave vode, saj bi v tem obdobju pretok lahko

padel pod ekolo??ko sprejemljiv pretok, ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za

dovoljenje za ??rpanje. Prekinitev ??rpanja pomeni takoj??njo ustavitev proizvodnje titanovega

dioksida, ki je nosilni proizvod dru??be. Glede na pretekla su??na obdobja in na podnebne projekcije,

obstaja verjetnost, da bi su??no obdobje povzro??ilo izpad proizvodnje za 30 dni. Dru??ba ima

dovoljenje, ki ji omogo??a tudi uporabo pitne vode v tehnolo??kem procesu. Zaradi tehni??nih omejitev

je mo??nost uporabe 120 m3 vode na uro, kar ne zadostuje za maksimalno proizvodnjo, ampak

pomeni, da bi dru??ba vsak dan proizvedla sorazmerno manj ton. To bi pomenilo, pove??anje fiksnih

stro??kov za 30 dni, kar bi lahko predstavljalo 2.770.000 EUR letno, kar bi negativno vplivalo na na??o

finan??no situacijo.

130

Tveganje je bilo ocenjevano na osnovi podatkov o pretoku reke Hudinje in podnebnih projekcij

(ARSO, IPCC), pri ??emer je bila za oceno finan??nega u??inka uporabljena povpre??na izguba

proizvodnje na dan ter fiksni stro??ki ob zmanj??ani kapaciteti. ??asovno gre za kratkoro??no tveganje.

Mo??ne padavine zaradi podnebnih sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na

poru??itev pregrade

Ocenjeni fiksni stro??ki bi zna??ali 61.445.532 EUR + sanacija pregrade.Sanacija je prera??unana iz

razlitja, ki se je zgodilo na Mad??arskem leta 2010 v dru??bi Ajka, ko se je iz podobne pregrade razlilo

1,1 mio m3 rde??ega blata. Sanacija je takrat zna??ala 141 mio EUR, prera??unano v dana??njo vrednost

bi to bilo pribli??no 196 mio EUR. Glede na to, da je bil tam pH visok in je bila ogromna okoljska

??koda, tak??na sanacija ne bo potrebna, vendar bi se pri nas lahko razlilo od 2- do 3-krat ve??

materiala.

Ocenjevanje temelji na internem in??enirskem modeliranju, koli??inah vsebovane vode in blata ter

primerljivem zgodovinskem dogodku (Ajka, 2010). Scenarij vklju??uje nizko verjetnost, a zelo visok

vpliv, zato gre za dolgoro??no fizi??no tveganje z visoko materialnostjo.

Dru??ba ocenjuje, da so sredstva nosilnega proizvoda TiO

2

, ki na dan 31. 12. 2025 zna??ajo 61.475.578

EUR (na dan 31. 12. 2024 so zna??ala 59.541.459 EUR), izpostavljena pomembnemu prej

opredeljenemu fizi??nemu tveganju. Dru??ba je za bla??itev tega tveganja v pet-letni poslovni strategiji

na??rtovala investicijo v Uporabo tehnolo??ke vode iz C??N Tremerje in nadomestitev vira vode iz

vodotoka Hudinja v vi??ini 12.100.000 EUR, kar obstoje??im osnovnim sredstvom pri??akovane

??ivljenjske dobe ne bo spremenilo. Investicija bo izvedena do leta 2028 in financirana iz lastnih

sredstev.

Tabela 60: Prehodnostna tveganja

TVEGANJE

OBDOBJE

BRUTO TVEGANJE

V EUR

PREOSTALO

TVEGANJE V EUR

KLASIFIKACIJA

TVEGANJ

Politi??ne in pravne odlo??itve v povezavi z

emisijami CO

2

ekv.

DOLGORO??NO

4.800.000

1.200.000

PREHODNOSTNO

4,8 milijona EUR je denarni znesek pri katerem obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-

srednje- in dolgoro??nem obdobju pred upo??tevanjem ukrepov za bla??itev podnebnih sprememb.

Za 4,8 milijona EUR se bodo pove??ali poslovni odhodki dru??be, ki imajo negativen vpliv na izkaz

poslovnega izida v dolgoro??nem obdobju po letu 2030 v vi??ini 4,8 milijona EUR, kar pa presega

obdobje zastavljene pet letne poslovne strategije.

Dele?? sredstev, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje, ki se obravnavajo z ukrepi za

bla??itev podnebnih sprememb, zna??a na dan 31. 12. 2025 62 % (dele?? sredstev nosilnega proizvoda

v vseh sredstvih).

Dru??ba je izvedla celovito analizo odpornosti poslovnega modela na podnebna tveganja v treh

referen??nih scenarijih (SSP1-1.9, SSP1-2.6 in SSP5-8.5), skladno z okvirom TCFD in zahtevami ESRS

E1 in je podrobneje obdelana pod poglavjem [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter

njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.

U??inki na prihodnjo finan??no uspe??nost se ka??ejo predvsem:

??? s potencialno pove??anim stro??kom emisijskih kuponov,

??? s pove??animi investicijskimi potrebami za tehnolo??ko prilagoditev,

??? z vplivom na stro??kovno strukturo dobavne verige,

131

??? s tveganjem nihanja povpra??evanja.

Kot omenjeno v poglavju 5.2.2.2 je ??asovni horizont analize usklajen s trajnostno strategijo do leta

2030.

Dru??ba na podlagi izvedene analize odpornosti ni identificirala sredstev, za katera bi bilo v obdobju

do leta 2030 pri??akovati pomembno tveganje nasedlih nalo??b, saj je tehnolo??ki prehod predviden

postopno in je usklajen z investicijskim ciklom sredstev.

Dru??ba ima v uporabi energetsko intenzivna sredstva z dolgo ??ivljenjsko dobo (kalcinacijska pe??,

su??ilniki) s sedanjo vrednostjo 0,8 mio EUR. Ocenjena njihova knjigovodske vrednosti do leta 2030

in 2050 bo enaka 0, saj bodo sredstva amortizirana.

Dru??ba je na podlagi izvedene analize odpornosti na podnebna tveganja, ki temelji na scenarijih

SSP1-1.9, SSP1-2.6 in SSP5-8.5, ocenila, da so sredstva, povezana z nosilnim proizvodom TiO???,

izpostavljena pomembnemu prehodnostnemu tveganju predvsem zaradi energetske intenzivnosti

proizvodnje, izpostavljenosti stro??kom emisijskih kuponov ter regulativnim zahtevam prehoda v

nizkooglji??no gospodarstvo.

Knjigovodska vrednost teh sredstev na dan 31. 12. 2025 zna??a 61.475.578 EUR.

Srednjero??no obdobje dru??ba opredeljuje za obdobje od 1 do5 let, skladno s trajnostno strategijo,

dolgoro??no obdobje pa od 5 let, skladno s podnebnimi scenariji. Ta ??asovna opredelitev je usklajena

s pri??akovano ??ivljenjsko dobo klju??nih proizvodnih sredstev, ki presega obdobje do leta 2030.

Na podlagi scenarijske analize dru??ba ocenjuje, da ob izvedbi na??rtovanih investicij v u??inkovito rabo

energije in obnovljive vire energije v vi??ini 25.023.111 EUR do leta 2030 ne pri??akuje potrebe po

pred??asnem umiku ali oslabitvi sredstev z neamortizirano knjigovodsko vrednostjo.

Investicije so vklju??ene v poslovno strategijo 2024???2028 ter podalj??ano investicijsko obdobje do leta

2030 in se financirajo iz lastnih virov. Dru??ba razkriva tudi vrednost nepremi??nin (zgradb), povezanih

z energetsko u??inkovitostjo, v vi??ini 38.469.429 EUR. Energetska u??inkovitost teh sredstev temelji

na internih ocenah in spremljanju porabe energije. Formalna razvrstitev po energijskih razredih ni

bila izvedena.

V ra??unovodskih izkazih v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju ni prepoznanih obveznosti iz

predvidenih finan??nih u??inkov pomembnih prehodnostnih tveganj.

Denarni znesek v vi??ini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % ??istih prihodkov od prodaje nosilnega

proizvoda TiO

2

glede na celotne prihodke dru??be so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih

obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju. Glej poglavje

IV Poro??anje po odsekih v ra??unovodskem delu poro??ila.

Znesek sredstev nosilnega proizvoda TiO

2

na dan 31. 12. 2025 zna??a 61.475.578 EUR, kar

predstavlja del sredstev opredeljenih v izkazu finan??nega polo??aja dru??be v postavki Opredmetena

osnovna sredstva. Znesek prihodkov od prodaje v vi??ini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % ??istih

prihodkov od prodaje nosilnega proizvoda TiO

2

glede na celotne prihodke dru??be so prihodki iz

poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja pomembno fizi??no in pomembno prehodnostno tveganje v

kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju. Glej poglavje IV Poro??anje po odsekih v ra??unovodskem

delu poro??ila in postavko izkaza poslovnega izida Prihodki iz pogodb s kupci (prihodki nosilnega

proizvoda so ume????eni med celotne prihodke dru??be v skupni vi??ini 198.801.281 EUR).

Predpostavke, uporabljene za oceno predvidenih finan??nih u??inkov pomembnih fizi??nih in

prehodnostnih tveganj (vklju??no s cenami emisijskih kuponov, cenami energentov, na??rtovanimi

132

investicijami, pri??akovano rastjo proizvodnje ter ??ivljenjsko dobo sredstev), so skladne s

predpostavkami, uporabljenimi pri pripravi ra??unovodskih izkazov dru??be za leto 2025 ter pri pripravi

strate??kih projekcij za obdobje 2024???2028.

Podnebna tveganja so bila upo??tevana pri oceni prihodnjih denarnih tokov in presoji morebitnih

oslabitev sredstev. Na dan 31. 12. 2025 dru??ba ni prepoznala oslabitev sredstev, sprememb dobe

koristnosti ali dodatnih rezervacij, povezanih s podnebnimi tveganji, saj ocenjuje, da na??rtovani

ukrepi in investicije omogo??ajo obvladovanje identificiranih tveganj v okviru pri??akovanih poslovnih

rezultatov.

V zvezi s sistemom trgovanja z emisijami (EU ETS) dru??ba morebitne obveznosti iz naslova emisijskih

kuponov pripoznava skladno z veljavnimi ra??unovodskimi standardi ter razkritji v ra??unovodskem

delu letnega poro??ila (glej pojasnilo 4 Druga dolgoro??na sredstva in pojasnilo 25 Vpliv podnebnih

sprememb na ra??unovodske izkaze v ra??unovodskem delu poro??ila). Predvideni dolgoro??ni vplivi cen

emisijskih kuponov, ki presegajo obdobje veljavne poslovne strategije, niso vklju??eni v ra??unovodske

izkaze, temve?? predstavljajo scenarijske ocene prihodnje izpostavljenosti. Morebitne spremembe cen

ogljika ali regulative bodo ustrezno upo??tevane v obdobju, ko bodo izpolnjeni pogoji za pripoznanje

obveznosti. Podrobnej??i podatki glede stanja kuponov so razvidni iz tabele 53: Prikaz prejetih,

porabljenih in prodanih kuponov za namene oglji??nih izravnav.

V okviru izvajanja ukrepov za bla??itev podnebnih sprememb je dru??ba identificirala prilo??nosti za

zmanj??anje stro??kov, povezane predvsem z izbolj??anjem energetske u??inkovitosti ter optimizacijo

rabe energentov.

Narava pri??akovanih prihrankov izhaja iz:

??? zmanj??anja porabe elektri??ne energije,

??? zmanj??anja porabe zemeljskega plina,

??? pove??anja dele??a obnovljivih virov energije,

??? zmanj??anja izpostavljenosti cenovni volatilnosti energentov in emisijskih kuponov.

Prihranki se pri??akujejo postopno v obdobju do leta 2030, skladno z investicijskim na??rtom dru??be.

Metodologija ocenjevanja temelji na:

??? analizi pri??akovane zmanj??ane porabe energije (v MWh),

??? uporabi povpre??nih cen energentov v referen??nem obdobju,

??? scenarijskih predpostavkah glede gibanja cen energije in regulative,

??? primerjavi scenarija 'brez ukrepa' in scenarija z izvedenimi ukrepi.

Ocenjeni prihranki so odvisni od prihodnjih cen energentov, regulativnih pogojev ter obsega

proizvodnje, zato predstavljajo ocene, ki vklju??ujejo dolo??eno stopnjo negotovosti.

Dru??ba zaradi poslovne ob??utljivosti ne razkriva podrobnih finan??nih u??inkov posameznih ukrepov,

temve?? agregirano ocenjuje, da ukrepi pomembno prispevajo k pove??anju energetske u??inkovitosti

in dolgoro??ni stro??kovni stabilnosti.

Dru??ba je ocenila potencial sprememb neto prihodkov od nizkooglji??nih proizvodov in re??itev za

prilagajanje na podlagi:

??? analize obstoje??ega portfelja proizvodov,

??? pri??akovane rasti proizvodnje do leta 2030,

??? tr??nih trendov v industriji titanovega dioksida,

??? regulatornih zahtev EU glede oglji??nega odtisa proizvodov,

??? rezultatov LCA analize.

133

Ocena se nana??a na obdobje do leta 2030 in temelji na predpostavki, da se struktura prodajnega

portfelja ne bo bistveno spremenila, temve?? bo poudarek na izbolj??anju oglji??nega profila obstoje??ih

proizvodov.

Dru??ba trenutno ne pri??akuje bistvenih sprememb v prodajnem asortimanu ali bistvenega pove??anja

prihodkov iz novih nizkooglji??nih proizvodov, saj ostaja osredoto??ena na optimizacijo emisijske

intenzivnosti obstoje??ih proizvodov.

Trg nizkooglji??nih materialov je dru??bi dostopen prek obstoje??ih kupcev in prodajnih kanalov, vendar

trenutno ne predstavlja lo??enega ali dodatnega vira prihodkov, temve?? konkuren??no prednost v

okviru obstoje??ega poslovnega modela. Morebitne spremembe regulative ali povpra??evanja po

certificiranih nizkooglji??nih proizvodih bodo lahko vplivale na prihodnjo strukturo prihodkov.

Finan??ni u??inki fizi??nih in prehodnostnih tveganj so bili ocenjeni na podlagi scenarijske analize, ki

vklju??uje:

??? oceno verjetnosti nastopa dogodka,

??? oceno trajanja prekinitve ali zmanj??anja proizvodnje,

??? izra??un izgube prispevka na podlagi fiksnih stro??kov na tono proizvodnje TiO???,

??? oceno stro??kov sanacije ali dodatnih operativnih stro??kov,

Pri akutnih tveganjih je bil uporabljen pristop bruto tveganja (pred ukrepi) in preostalega tveganja

(po izvedbi ukrepov).

Klju??ne predpostavke vklju??ujejo:

??? nespremenjeno strukturo proizvodnje,

??? veljavne regulativne pogoje,

??? povpre??ne tr??ne cene emisijskih kuponov,

??? tehni??no izvedljivost na??rtovanih ukrepov.

Omejitve metodologije:

??? negotovost podnebnih scenarijev,

??? negotovost gibanja cen energentov in kuponov,

??? uporaba zgodovinskih referen??nih dogodkov,

??? neupo??tevanje sekundarnih makroekonomskih vplivov.

Finan??ne ocene tveganj so bile pripravljene interno s strani strokovnih slu??b dru??be. Metrike finan??nih

u??inkov niso bile predmet lo??enega zunanjega preverjanja.

134

5.2.3 [E2] Onesna??evanje

5.2.3.1 [E2 IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje

pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih z

onesna??evanjem

Dru??ba ima vzpostavljene postopke za prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in morebitnih vplivov,

tveganj in prilo??nosti, povezanih z onesna??evanjem. Na podlagi strukturiranega pristopa,

vzpostavljenega v letu 2024, smo v letu 2025 nadaljevali z rednim izvajanjem postopka IRO. V okviru

letne posodobitve DMA smo ponovno pregledali in posodobili ocene pomembnih vplivov, tveganj in

prilo??nosti, pripravljenih v preteklem letu. Pri tem smo upo??tevali posodobljene podatke o emisijah

v zrak, vode in tla ter stanje okolja, ki izhaja iz razpolo??ljivih monitoringov za leto 2025, preverili

smo skladnost z zakonodajo in identificirali morebitne nove zahteve. Ocene obremenitev in vplivov

za lastno dejavnost so bile ustrezno dopolnjene, hkrati pa smo v obsegu razpolo??ljivih podatkov

postopoma ??irili skrbni pregled na dele vrednostne verige.

V letu 2025 posvetovanja z zaposlenimi in klju??nimi dele??niki niso bila izvedena, saj so bili rezultati

ob??irnih posvetovalnih aktivnosti ter anketiranja iz leta 2024 zadostni za nadaljnjo uporabo v

postopku IRO. Zato so bili ti podatki uporabljeni kot referen??na osnova za preverjanje morebitnih

sprememb v oceni vplivov, tveganj in prilo??nosti, brez ponovnega zbiranja mnenj dele??nikov. Pri

ocenjevanju smo tako uporabili posodobljene rezultate monitoringov za leto 2025, razpolo??ljive

podatke o stanju okolja, presoje skladnosti z zakonodajo, strokovne interne ocene in informacije iz

skrbnega pregleda vrednostne verige.

Dru??ba se zaveda vplivov, ki izvirajo iz sedanje proizvodne dejavnosti ter zlasti iz zgodovinske

industrijske obremenjenosti lokacij Celje in pripadajo??ih obmo??ij, vklju??no z napravami za

odstranjevanje odpadkov in odlagali????em nenevarnih odpadkov. Pretekle raziskave tal in podzemnih

vod ostajajo pomemben vir podatkov pri ocenjevanju okoljskih tveganj, saj ka??ejo, da so ??tevilna

bremena posledica obdobij, ko okoljska zakonodaja ??e ni bila dovolj stroga in je bila ozave????enost o

vplivih industrije na okolje bistveno manj??a kot danes.

V Tabeli 59 so predstavljeni pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti za podro??je E2, ki so bili na

podlagi posodobljenega postopka IRO v letu 2025 prepoznani kot pomembni za dejavnost dru??be,

(na lokaciji Celje in Mozirje), zlasti pa iz proizvodnje titanovega dioksida (TiO???). Splo??ni postopek

priprave dvojne pomembnosti je podrobneje opisan v ESRS 2 [SBM-3].

135

Tabela 61: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) za podro??je E2

Pomembni vplivi, tveganja in/ali

prilo??nosti

Opredelitev

Lokacija/Vrednostna veriga

??asovno obdobje

Lastna dejavnost

Ni??ji del vrednostne

verige

Vi??ji del vrednostne

verige

Kratkoro??no

Srednjero??no

Dolgoro??no

Onesna??evanje zraka:

Izpusti v zrak SO

2

, H

2

S, drugi plini

Dejanski negativni vpliv

x

Izpusti v zrak ??? trdi delci (prah)

Dejanski negativni vpliv

x

Drugi izpusti CO

2

(procesni viri)*

Dejanski negativni vpliv

x

Onesna??evanje vode

Izpusti v reke ??? sulfat

Dejanski negativni vpliv

x

Izpusti v podzemne vode na

podro??jih starih bremen

Dejanski negativni vpliv

x

Zaradi ugotovitev monitoringa

podzemnih voda, ki ka??ejo, da

odlagali????e nenevarnih odpadkov

Bukov??lak (ONOB) povzro??a

spremembe v stanju podzemne

vode, se podjetje soo??a z zahtevo po

izvedbi sanacije ONOB. Izvedba

sanacijskih ukrepov bo za podjetje

predstavljala pomembno finan??no

obremenitev in lahko bistveno vpliva

na na??rtovanje prihodnjih sredstev

ter operativnih prioritet.

Tveganje (fizi??no)

x

Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost

Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost

Dejanski negativni vpliv

x

Snovi, ki vzbujajo veliko

zaskrbljenost

Dejanski negativni vpliv

x

*Vpliv je obravnavan v poglavju E1.

Dru??ba s svojimi proizvodnimi dejavnostmi povzro??a emisije snovi v zrak in vode. S tem povzro??a

onesna??evanje zraka in povr??inskih voda. Izpusti snovi so posledica procesov v kemi??ni industriji

prete??no iz proizvodnje titanovega dioksida. Dru??ba ima na vseh izpustih name????ene ustrezne

??istilne naprave skladne z BAT tehnikami. Izpusti o??i????enih plinov iz ??istilnih naprav v zrak

(predvsem ??veplovih oksidov, vodikovega sulfida in trdnih delcev v obliki prahu) vseeno vplivajo na

kakovost zunanjega zraka oz. pove??anega obstoje??ega onesna??enja. Izpusti o??i????enih odpadnih voda

se izpu????ajo v povr??inske vode, predvsem gre za obremenjenost s sulfati, ki imajo vpliv na kemijsko

stanje vodotokov. Zaradi zgodovinskih industrijskih dejavnosti, ki so se v preteklosti izvajale

predvsem na lokaciji Celje in na odlagali????u Bukov??lak, so nastali dolo??eni vplivi na okolje, ki se ??e

danes odra??ajo v obremenjenosti tal in podzemnih voda. Gre za pretekle prakse, ko so se uporabljali

industrijski odpadki kot gradbeni material, ki sedaj prispevajo k izlu??evanju teh onesna??eval, kar

vpliva na kakovost podzemnih voda na teh obmo??jih in posredno lahko vplivajo na kakovost

povr??inskih voda.

V poro??evalnem obdobju podjetje ni imelo namernih ali rednih emisij onesna??eval v tla ali podzemne

vode. Na podlagi na??ina obratovanja, veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja in izvedene ocene

tveganj ni vzpostavljenih izpustnih to??k v tla in podzemne vode, izvaja pa se obratovalni monitoring.

Potencialno relevantne snovi so opredeljene kot zadevne nevarne snovi (ZNS) v skladu z zakonodajo

o industrijskih emisijah. Na obmo??ju naprave je identificiranih 18 zadevnih nevarnih snovi, od katerih

136

jih je 17 vklju??enih v celovito oceno tveganj in monitoring, pri ??emer se njihova prisotnost izra??a v

mg/kg (tla), ug/l (podzemne vode), vendar se ne spro????ajo v tla kot emisije.

Za prepre??evanje morebitnih nenadzorovanih izpustov so vzpostavljeni tehni??ni ukrepi, ki vklju??ujejo

neprepustne talne povr??ine, lovilne sisteme, dvopla????ne rezervoarje ter lo??ene kanalizacijske

sisteme, s ??imer je prepre??en stik zadevnih nevarnih snovi s tlemi.

V skladu z zahtevami industrijske emisijske zakonodaje je bil izveden posnetek ni??elnega stanja tal

in podzemne vode, ki predstavlja referen??no izhodi????e za dolgoro??no spremljanje. Ugotovljene

koncentracije snovi v tleh in podzemni vodi so v prete??ni meri povezane z zgodovinsko rabo prostora

in ne predstavljajo kvantificiranih emisij v poro??evalnem obdobju.

Dru??ba izvaja oziroma bo izvajala obratovalni monitoring, ki omogo??a zaznavanje morebitnih

prihodnjih sprememb. V primeru pojava izrednih dogodkov bi bile koli??ine izlitih snovi evidentirane

in poro??ane kot dejanske emisije v tla.

Onesna??enost zraka, vode in tal pa lahko negativno vpliva na zdravje ljudi in kakovost bivanja ter

na ugled dru??be v javnosti zaradi povzro??anja onesna??enosti.

Prav tako se dru??ba pri svojih proizvodnih dejavnostih ne more v popolnosti izogniti uporabi nevarnih

kemikalij, vklju??no s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost. Navedene snovi

oziroma nevarne kemikalije lahko zaradi njihove uporabe povzro??ajo tveganje za ljudi in okolje.

Dru??ba zagotavlja skladnost uporabe in proizvodnje nevarnih kemikalij z uredbama REACH (Uredba

ES 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) in CLP (Uredba ES

1272/2008 o razvr????anju, ozna??evanju in pakiranju snovi in zmesi), ki temelji na globalno

usklajenem sistemu (GHS).

Podjetje podro??je mikroplastike ni prepoznalo kot pomembno temo.

Vplive in tveganja s podro??ja onesna??evanja spremljamo, prepoznavamo in ocenjujemo. Pri tem

uporabljamo razpolo??ljive podatke o izvedenih lastnih monitoringih emisije snovi v vode, zrak,

monitoringe povr??inskih voda v okolici svojih lokacij, monitoringe stanja podzemnih voda in tal,

hrupa, odpadkov, uporabe nevarnih snovi, spremljanje incidentov, prito??be prizadetih skupnosti.

Vrednotimo prepoznane vplive in tveganja, po potrebi sprejemamo ukrepe ter redno poro??amo o

okoljskih kazalnikih. Spremljamo tudi druge dostopne rezultate monitoringov ter dognanja s podro??ja

onesna??evanja v okolici lastne dejavnosti, med drugim tudi podatek o preteklih onesna??evanjih in

njihovih posledicah (zgodovinske podatke). Pozornost namenjamo tudi predvidenim spremembam v

proizvodnih procesih tako, da ugotavljamo kako bi te spremembe lahko vplivale na okolje (vloge za

spremembo okoljevarstvenih dovoljenj z opredelitvijo do dejanskih in predvidenih vplivov,

opredelitev do BAT tehnik). V letu 2024 smo za??eli tudi izvajati pregled vplivov v vrednostni verigi.

Dru??ba je sicer prepoznala ve?? vrednostnih verig, vendar smo se osredoto??ali na klju??no vrednostno

verigo, ki je povezana s proizvodnjo TiO

2

(vi??ji del).

137

5.2.3.2 [E2-1] Politike v povezavi z onesna??enjem

Tabela 62: Klju??ne politike za upravljanje pomembnih vplivov, povezanih s prepre??evanjem in nadzorovanjem onesna??evanja s podro??ja onesna??evanjem zraka, vode in prsti ter nadome????anja in

zmanj??evanja uporabe snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost

Naziv politike,

kodeksa, predpisa

Opis klju??ne vsebine

Odgovornost za

politiko

Razkritje standardov ali pobud

tretjih strani, ki jih dru??ba upo??teva

pri izvajanju politike

Opis upo??tevanja interesov

klju??nih dele??nikov pri oblikovanju

politike

Dosegljivost

Politika prepre??evanja

onesna??evanja,

trajnostne rabe vodnih

virov, biodiverzitete in

kro??nega

gospodarstva

Politika opredeljuje zavezanost dru??be k prepre??evanju

onesna??evanja okolja. Cilj je zmanj??evati negativne

vplive na okolje, izbolj??evati rabo virov ter zagotavljati

skladnost z zakonodajo in najbolj??imi razpolo??ljivimi

tehnikami (BAT). Politika se uporablja za lastno

dejavnost

Vodja trajnostnega tima,

Uprava, zaposleni

ISO 14001 (sistem ravnanja z

okoljem),

Pri pripravi Politike prepre??evanja

onesna??evanja, trajnostne rabe

vodnih virov, biodiverzitete in

kro??nega gospodarstva

je dru??ba upo??tevala interese

klju??nih dele??nikov, med katerimi so

zaposleni, poslovni partnerji, lokalna

skupnost ter regulatorni organi in se

uporablja za lastno dejavnost

Dokumentni sistem

Politika kakovosti,

ravnanja z okoljem,

varnostjo in zdravjem

ter upravljanja z

energijo

Dolo??a doseganje klju??nih strate??kih ciljev s podro??ja

zmanj??evanja onesna??evanja, izpolnjevanja

zakonodajnih zahtev, prepoznavanja nevarnosti in

tveganj in njihovo obvladovanje. Politika se uporablja za

lastno dejavnost.

Vodja trajnostnega tima,

Uprava, zaposleni

ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti),

ISO 14001 (sistem ravnanja z

okoljem),

ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in

zdravja pri delu)

ISO 50001 (sistem upravljanja z

energijo)

Pri oblikovanju Politike zagotavljanja

kakovosti, ravnanja z okoljem,

varnosti in zdravja ter upravljanja z

energijo je dru??ba upo??tevala

interese klju??nih dele??nikov, med

katerimi so zaposleni, poslovni

partnerji, lokalna skupnost ter

regulatorni organi in se uporablja za

lastno dejavnost.

www.cinkarna.si

Politika prepre??evanja

ve??jih nesre?? in

zmanj??evanja njihovih

posledic

Zagotavljanje visoke ravni varstva pred nesre??ami in

varnosti in zdravja zaposlenih, prebivalcev in okolja z

namenom:

??? zagotavljanja obratovanje v skladu z zahtevami

predpisov s podro??ja varstva okolja, ravnanja s

kemikalijami, varnosti in zdravja pri delu ter varstva

pred naravnimi in drugimi nesre??ami;

??? dose??i najmanj??e mo??no tveganje za ljudi v obratu in

v okolici obrata zaradi izrednih dogodkov in ve??jih

nesre??, do katerih bi lahko v obratu pri??lo zaradi

ravnanja/uporabe/proizvodnje/skladi????enja nevarnih

snovi;

??? na??rtovanja, gradnja, vzdr??evanjem in obratovanje z

upo??tevanjem najbolj??ih razpolo??ljivih tehnik za

prepre??evanje ve??jih nesre?? in za zmanj??evanje

njihovih posledic, vzpodbujanje vseh zaposlenih za

prepre??evanje ve??jih nesre?? in za zmanj??evanje

njihovih posledic za ljudi in okolje,

Uprava, zaposleni

ISO 14001 (sistem ravnanja z

okoljem),

ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in

zdravja pri delu)

Dru??ba je upo??tevala interese

zaposlenih, prizadetih skupnosti in

podjetij s skupnimi u??inki vpliva v

primeru nastanka nesre??e in

zakonodajo ter se uporablja za lastno

dejavnost.

www.cinkarna.si

138

??? ustrezne pripravljenosti na ve??je nesre??e na podlagi

sprejetega na??rta za????ite in re??evanja za primer

ve??je nesre??e v obratu;

??? sodelovanja z lokalno skupnostjo in jo pravo??asno in

na ustrezen na??in obve????ati o stanju varstva pred

nesre??ami;

??? obve????anja prebivalcev v okolici obrata o mo??nih

ve??jih nesre??ah v obratu.

Org. predpis: Sistem

obvladovanja varnosti

in odziva na izredne

dogodke

Dolo??a pristojnosti in odgovornosti ter dokumentacijo v

sistemu obvladovanja varnosti in odziva na izredne

dogodke v dru??bi (incidente). V primeru nastanka

izrednega dogodka se ukrepa v smeri izvajanja ukrepov

za odpravo izrednega dogodka in njegovih posledic za

ljudi in imetje, pri ??emer sodelujejo delavci na

posameznih delovnih mestih, vzdr??evalci, gasilci, enote

civilne za????ite, izvajalci prve pomo??i in drugi. Po

dogodku se izvede analiza vzrokov in sprejmejo se

ukrepi, da se dogodki ne bi ponavljali.

Uprava, zaposleni

ISO 14001 (sistem ravnanja z

okoljem),

ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in

zdravja pri delu)

Predpis upo??teva zaposlene,

prizadete dele??nike in zakonodajo in

se uporablja za lastno dejavnost.

www.cinkarna.si

Kodeks trajnostnega

poslovanja za

poslovne partnerje

Cinkarne

Celje, d. d.

Predstavitev strate??kih ciljev s podro??ja okolja, dru??be in

upravljanja dru??be. Od poslovnih partnerjev pri??akujemo,

da ravnajo skladno z vsemi veljavnimi predpisi ter

vzpostavijo sisteme, nadzore in pravila za spodbujanje

skladnosti z veljavnimi predpisi in tem Kodeksom,

vklju??no z mehanizmi usposabljanja, spremljanja in

revidiranja. Poslovni partnerji so odgovorni za preverjanje

skladnosti poslovanja s Kodeksom in za izpolnjevanje

zahtev, opredeljenih v Kodeksu, in sicer v svoji lastni

organizaciji kot tudi v svoji dobavni verigi.

Direktor slu??be za

nabavo in logistiko,

Uprava, zaposleni v

prodaji in nabavi

Eti??ni kodeks Zdru??enja nabavnikov

Slovenije

Kodeks odra??a uravnote??en pristop,

ki omogo??a u??inkovito sodelovanje z

vsemi dele??niki ter spodbuja

dolgoro??ne, trajnostno naravnane in

eti??ne nabavne prakse in se

uporablja za vrednostno verigo.

Dokumentni sistem

Poslovni partnerji

139

Sestavni del vodenja dru??be je integriran sistem vodenja, ki zajema temeljne prvine vodenja in

poslovanja za vse dejavnosti dru??be, skladno z zahtevami standardov ISO 9001 ??? Sistem vodenja

kakovosti, ISO 14001 ??? Sistem ravnanja z okoljem, ISO 45001??? Sistem vodenja varnosti in zdravja

pri delu, na lokaciji PE Kemija Mozirje pa smo registrirani v sistem okoljskega ravnanja in presojanja

EMAS. V okviru tega sistema imamo vzpostavljeno in dokumentirano Politiko kakovosti, ravnanja z

okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo ter Politiko prepre??evanja onesna??evanja,

trajnostne rabe vodnih virov, biodiverzitete in kro??nega gospodarstva.

U??inkovitost vzpostavljenih sistemov, vklju??no z zahtevami uredbe EMAS in Okoljske izjave, letno

preverja certifikacijska dru??ba SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). Na podlagi

okoljskega preverjanja in vseh dokumentiranih dokazil je Agencija Republike Slovenije za okolje dne

10. 2. 2025 izdala Odlo??bo o podalj??anju registracije v sistemu EMAS z registracijsko ??tevilko SI-

00003 ter ustrezno Potrdilo o registraciji v sistemu EMAS z veljavnostjo do 30. 11. 2027. Navedeni

politiki sta skladni s trajnostno strategijo. Naslavljata odgovorno ravnanje z okoljem in s tem

upravljanje pomembnih vplivov onesna??evanja zraka (SO

2

, H

2

S, trdnih delcev), zmanj??evanje

emisije CO

2

(procesnih virov), izpustov v vode (sulfati) in podzemne vode ter rabo snovi, ki vzbujajo

zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost, ter obvladovanje tveganj v lastni dejavnosti (navedeni IRO v

tabeli: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) za podro??je E2). S politiko prepre??evanja ve??jih

nesre?? in zmanj??evanja njihovih posledic ter organizacijskim predpisom za obvladovanja varnosti in

odziva na izredne dogodke obravnavamo morebitne vplive onesna??enja zraka, vode, podzemne vode

in tal, vklju??no z varno rabo nevarnih snovi. S kodeksom trajnostnega poslovanja za poslovne

partnerje pa obravnavamo pomembne vplive iz tabele Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO)

za podro??je E2 za vi??ji in ni??ji del vrednostne verige.

Na podro??ju okolja delujemo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenimi dovoljenji. To

vklju??uje tudi upo??tevanje zahtev direktiv EU o industrijskih emisijah (izpolnjevanje zahtev iz

zaklju??kov BAT (Best Available Techniques)), Evropskega registra izpustov in prenosov onesna??eval

ter Uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostjo. Aktivno sodelujemo s pristojnimi institucijami pri

na??rtovanju in izvajanju okoljskih ukrepov ter aktivno obvladujemo vplive na okolje. Vzpostavljamo

dialog z lokalnimi skupnostmi, jih vklju??ujemo v soodlo??anje o okoljskih ukrepih in transparentno

poro??amo o dose??enih rezultatih. Prav tako spremljamo, izobra??ujemo ter i????emo mo??nosti za

postopno izlo??anje in nadome????anje snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost ter veliko zaskrbljenost. Imamo

vzpostavljene postopke za prepoznavanje tveganj in izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj ter

zagotavljamo hitro in u??inkovito odzivanje v izrednih razmerah, da se prepre??ijo oziroma zmanj??a

onesna??evanje. Redno spremljamo in poro??amo o napredku pri doseganju okoljskih ciljev.

Od poslovnih partnerjev pri??akujemo podpis kodeksa trajnostnega poslovanja in jih s tem

zavezujemo k uresni??evanju strate??kih ciljev tudi na podro??ju onesna??evanja. Izvajamo

skrbne preglede z namenom prepoznavanja vplivov, tveganj in prilo??nosti lastne dejavnosti in

vrednostne verige. Sprejeta je bila tudi Trajnostna strategija dru??be do leta 2030. Podrobneje v

poglavju [SBM-1].

5.2.3.3 [E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesna??evanjem

Dru??ba si postavlja ??tevilne ukrepe, s katerimi ??eli izpolnjevati stroge okoljske zahteve, slediti

zavezam v politiki in strate??kim ciljem z namenom zmanj??evanja onesna??evanja zaradi lastne

dejavnosti in spremlja vplive v vrednostni verigi. Prepoznani pomembni vplivi so tisti, ki jih povzro??a

s svojim delovanjem na okolje in s tem vpliva tudi na prizadete skupnosti.

140

5.2.3.3.1 Onesna??evanje zraka

Emisije snovi v zrak skrbno spremljamo na obeh lokacijah (Celje in Mozirje). Merimo onesna??evala,

kot so ??veplovi oksidi (SO

x

), vodikov sulfid (H

2

S), du??ikovi oksidi (NO

x

), ogljikov monoksid (CO),

skupni prah in skupni organski ogljik (TOC). Glede na rezultate emisijskih monitoringov ter

spremljanja stanja okolja in morebitnih vplivov dru??be na okolje smo prepoznali tri vrste emisij kot

pomembne: emisija SO

x

, emisija H

2

S in emisija skupnega prahu.

Navedeni trije klju??ni emitenti nastajajo na lokaciji Celje in v najve??ji meri pri proizvodnji titanovega

dioksida. Emisije prahu v manj??ih koli??inah nastaja tudi na lokaciji v Mozirju. Zato so na tem mestu

vsi ukrepi usmerjeni v njihovo zmanj??evanje in so podani v preglednicah. Ukrepi, ki so bili zaklju??eni

do vklju??no leta 2024, v poro??ilu niso ponovno navedeni.

Tabela 63: Pregled ukrepov in klju??nih aktivnosti za zmanj??evanje emisij v zrak ??? H

2

S??? na lokaciji Celje

Vrsta ukrepov in klju??nih aktivnosti??????

Leto??????

Status

Avtomatsko dodajanje NaOH v zalivalno raztopino na

??istilni napravi???na taljenju ??vepla

2025*???

V izvajanju

Avtomatsko doziranje apna pri taljenju ??vepla?????????

2025*

V izvajanju

Zamenjava sistema za vzor??enje iz razklopnih stolpov???

2025*

V izvajanju

Vodenje reakcije razklopa v smeri omejevanja nastajanja H

2

S???

2030

V izvajanju

Dograditev 3. kolone za absorpcijo H

2

S na taljenju ??vepla???

2026

Izvedeno po potrebi, ??e drugi

ukrepi ne bodo dali zadostnih

rezultatov

*Investicije zaradi te??av pri iskanju ustreznih re??itev niso bile zaklju??ene v letu 2025 in se bodo izvajale ??e v letu 2026.

???

Tabela 64: Pregled ukrepov in klju??nih aktivnosti za zmanj??evanje emisij v zrak ??? SO

x

???

Vrsta ukrepov in klju??nih aktivnosti??????

Leto??????

Status

Dograditev dodatnega sulfacid reaktorja???

2030???

Izvedeno po potrebi, ??e drugi

ukrepi ne bodo dali zadostnih

rezultatov

Redna menjava katalizatorja V

2

O

5

in aktivnega oglja?????????

2030

V izvajanju

Doziranje NaOH direktno v predlo??ke 12.24 A, B, C???

2025

Izvedeno

Tabela 65: Pregled ukrepov in klju??nih aktivnosti za zmanj??evanje emisij v zrak ??? Prah???

Vrsta ukrepov in klju??nih aktivnosti??????

Leto??????

Status

Z in??enirskim pristopom izbolj??anje delovanja ??istilne naprave na predsu??enju???

2030???

V izvajanju

5.2.3.3.2 Onesna??evanje vode

Odpadne vode nastajajo na obeh lokacijah dru??be. Le-te se pred izpustom o??istijo na lastnih ??istilnih

napravah ali pa se vodijo na ??i????enje. Z izvajanjem monitoringa na izpustih spremljamo onesna??evala

in tudi njihov vpliv na povr??inske vode, kamor se dolo??ene o??i????ene odpadne vode izpu????ajo.

Monitoringi se izvajajo redno in sistemati??no na vseh izpustih odpadnih vod kot tudi na povr??inskih

vodah, kamor se izpu????ajo odpadne vode. Klju??ni vpliv na povr??inske vode ima emisija sulfatov kot

posledica dejavnosti proizvodnje titanovega dioksida po sulfatnem postopku. Koncentracija sulfatov

v odpadnih vodah dru??be posledi??no vpliva na kemijsko sestavo vodotoka, kar posledi??no vpliva na

vodne ekosisteme. Dru??ba zato izvaja nadzor nad emisijami sulfatov v odpadnih vodah in povr??inskih

vodah ter si prizadeva za njihovo zmanj??anje z ukrepi u??inkovitega obvladovanja voda znotraj

samega proizvodnega procesa in pa z zapolnjevanjem Naprave za odstranjevanje odpadkov in s tem

zmanj??anje emisij sulfatov. Izvaja tudi ukrepe za prepre??evanje onesna??evanja podzemnih voda na

obmo??jih starih bremen, in sicer z izvedbo rekonstrukcije Odlagali????a nenevarnih odpadkov

Bukov??lak, ter z izvajanjem rednih obse??nih monitoringov stanja podzemnih in povr??inskih voda. Cilj

teh ukrepov je zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo, varovanje kakovosti

povr??inskih in podzemnih voda in zmanj??evanje vplivov na vodotoke ter lokalno okolje.

141

Tabela 66: Pregled ukrepov in klju??nih aktivnosti za zmanj??evanje emisij v vode (sulfati)??????

Vrsta ukrepov in klju??nih aktivnosti??????

Leto??????

Status

U??inkovito obvladovanje voda ??? pove??anje notranjih

reciklov tehnolo??ke vode.???

2026*???

V izvajanju

Zapolnjevanje Naprave za odstranjevanje odpadkov

Za Travnikom?????????

2030

V izvajanju

*Aktivnosti v letu 2025 niso bile zaklju??ene in se nadaljujejo tudi v letu 2026.

5.2.3.3.3 Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost

Dru??ba pri svojih proizvodnih dejavnostih uporablja nevarne snovi in se zaveda vplivov ter tveganj

njihove uporabe za ljudi in okolje. Sistemati??no spremlja uporabo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost

(SoC), in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC). V ta namen i????e mo??ne zamenjave z manj

nevarnimi, kjer je to tehni??no in ekonomsko izvedljivo, prizadeva si tudi za zni??evanje njihove

koli??ine. Veliko pozornost namenja tudi izobra??evanju zaposlenih o varni uporabi kemikalij.

Tabela 67: Pregled ukrepov in klju??nih aktivnosti za zmanj??evanje snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost???

Vrsta ukrepov in klju??nih aktivnosti??????

Leto??????

Status

Zamenjava hidrazina z manj nevarno alternativo???

2027???

V izvajanju

Uvesti alternativo za TMP v proizvodnji TiO

2

???

2027

V izvajanju

???

Obvladovanje vplivov vrednostne verige

Dru??ba je v letu 2024 izvedla analizo vi??jega dela vrednostne verige in vpeljala postopek skrbnega

pregleda pomembnej??ih dobaviteljev. S postopki nadaljujemo in v ta namen

uporabljamo/pregledujemo/zbiramo podatke za skrbni pregled na podlagi:

??? letnih poro??il dobaviteljev/kupcev,

??? informacij z direktno komunikacijo z dele??niki,

??? izvedbe anketnih vpra??alnikov,

??? informacij s spletnih strani.

Za u??inkovito obvladovanje vplivov vrednostne verige bo dru??ba v naslednjih obdobjih nadaljevala z

izvajanjem aktivnosti, ki vklju??ujejo ni??ji in vi??ji del vrednostne verige ter predvidevajo ukrepe za

zmanj??anje negativnih vplivov.

Predvideni koraki so:

??? analiza in pregled partnerjev v vrednostni verigi glede njihovih trajnostnih zavez, ciljev in

ukrepov,

??? spremljanje aktivnosti partnerjev ter njihovega napredka pri doseganju trajnostnih ciljev,

??? spodbujanje trajnostnih projektov, ki zmanj??ujejo negativne vplive.

5.2.3.4 [E2-3] Cilji v zvezi z onesna??evanjem

Dru??ba si je zastavila kratkoro??ne, srednjero??ne in dolgoro??ne cilje na podro??ju zmanj??evanja

onesna??evanja ter upravljanja snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost, z namenom

zagotavljanja trajnostnega razvoja in zmanj??evanja negativnih vplivov na okolje. Gre za prostovoljne

odlo??itve. Osredoto??a se na klju??ne vplive, ki znatno prispevajo k prepre??evanju onesna??evanja in

nadzoru ter pomembno zmanj??ujejo ravni onesna??enja in izbolj??ujejo kakovost okolja. V ta namen

so bili postavljeni kazalniki in merila za merjenje zmanj??anja onesna??enja, kot so specifi??na

zmanj??anja emisij, kar zagotavlja, da se napredek lahko kvantitativno oceni v skladu s kriteriji za

znatne prispevke. Pri tem se spodbuja iskanje inovativnih tehnologij in praks, ki vodijo do znatnega

zmanj??anja onesna??evanja, upo??teva se regulativni okvir in postopno tudi vklju??evanje dele??nikov,

vklju??no z lokalnimi skupnostmi, z namenom, da so upo??tevani razli??ni vidiki in da so ukrepi

142

u??inkoviti in pravi??ni. Prav tako se vklju??ujejo zaposleni z ozave????anjem in izobra??evanjem o

prepre??evanju in nadzoru onesna??evanja.

Cilji, ki jih je dru??ba opredelila na podro??ju onesna??evanja, niso zasnovani zgolj na regulativnih

zahtevah in notranjih ocenah, temve?? temeljijo na znanstveno utemeljenih izhodi????ih.

Pri dolo??anju ciljev dru??ba uporablja:

??? referen??ne vrednosti in mejne kriterije, ki temeljijo na znanstvenih ??tudijah o vplivih snovi

na okolje in zdravje;

??? najbolj??e razpolo??ljive tehnike (BAT/BREF), katerih mejne vrednosti izhajajo iz ??irokih

mednarodnih industrijskih in znanstvenih analiz;

??? monitoring podatke, analizirane s statisti??nimi metodami, ki omogo??ajo znanstveno

zanesljivo ocenjevanje trendov onesna??evanja in u??inkov ukrepov;

??? notranje ocene vplivov, zasnovane na metodologijah, ki sledijo veljavnim znanstvenim

standardom za ocenjevanje tveganj in okoljskih vplivov.

Cilji so oblikovani, tako da:

??? temeljijo na dokazljivo znanstvenih metrikah;

??? sledijo najbolj??im razpolo??ljivim okoljskim standardom;

??? prispevajo k zmanj??evanju onesna??evanja v obsegu, ki ga je mogo??e strokovno dokazati in

meriti;

??? upo??tevajo verodostojne znanstvene napovedi o u??inkih onesna??eval in pri??akovanjih

regulatornih okvirov EU.

Na tej podlagi so okoljski cilji oblikovani tako, da temeljijo na dokazljivo znanstvenih metrikah, sledijo

najbolj??im razpolo??ljivim okoljskim standardom ter prispevajo k zmanj??evanju onesna??evanja v

obsegu, ki ga je mogo??e strokovno dokazati in meriti.

Za obmo??je Celja znanstveno dolo??enih ekolo??kih pragov (ecological thresholds), ki bi opredeljevali

nosilnost ekosistema ali najve??je dopustne obremenitve zraka in tal, ni na voljo. Regulativni okvir v

Sloveniji in EU namesto ekolo??kih pragov uporablja mejne vrednosti kakovosti zraka (npr.

PM10/PM2.5), mejne koncentracije v tleh ter mejne vrednosti emisij iz industrijskih virov. Lokalni

monitoring kakovosti zraka za Celje temelji na spremljanju preseganja zakonsko dolo??enih mejnih

vrednosti PM10, pri ??emer na rezultate pomembno vplivajo kurilne naprave, promet in neugodna

meteorolo??ka lega v kotlini. Tudi na podro??ju onesna??enosti tal (te??ke kovine v posameznih

degradiranih delih mestnega obmo??ja) obstajajo podatki monitoringa in sanacijski programi, ne pa

znanstveno dolo??enih ekolo??kih pragov, ki bi opredeljevali okoljsko nosilnost.

Zaradi odsotnosti znanstveno dolo??enih ekolo??kih pragov dru??ba ciljev ni oblikovala na njihovi

osnovi, temve?? na zakonsko dolo??enih mejnih vrednostih emisij in pogojih iz okoljevarstvenega

dovoljenja, referen??nih vrednostih BAT ter internih prizadevanjih za postopno zmanj??anje emisij

glede na izhodi????no stanje. Zakonske mejne vrednosti v tem kontekstu predstavljajo regulativno

dolo??ene dopustne obremenitve okolja, kjer ekolo??ki pragi ??e niso razviti ali niso na voljo. Dru??ba

spremlja regulativni in znanstveni razvoj ter bo v primeru dolo??itve ekolo??kih pragov na ravni EU ali

Slovenije temu ustrezno prilagodila postopke na??rtovanja ciljev.

Za spremljanje napredka se izvajajo sistemi monitoringa in poro??anja. Dodelijo se tudi ustrezni viri

financiranja. Z osredoto??anjem na ta podro??ja lahko cilj, povezan z onesna??enjem, u??inkovito

odpravi pomanjkljivosti v kriterijih za znatne prispevke k prepre??evanju onesna??evanja in nadzoru,

kar vodi do pomembnih izbolj??av v kakovosti okolja.

143

Strate??ki cilji vklju??ujejo:

??? zmanj??anje onesna??enosti zraka, vode, prsti in podzemne vode z osredoto??enjem na glavna

identificirana onesna??evala;

??? obvladovanje in zmanj??anje rabe snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), skladno z

uredbo REACH.

Da bi dru??ba dosegla svoje strate??ke cilje, so bili zastavljeni specifi??ni in merljivi cilji, ki so

predstavljeni v Tabelah 68 - 70.

Tabela 68: Pregled ciljev za zmanj??anje onesna??enosti zraka

Ime cilja

Koli??ina in ciljno leto

Rezultat

Zmanj??anje specifi??ne emisije vodikovega

sulfida (H

2

S) do leta 2030

Za 15 % do leta 2030 (manj za 0,005 kg/t

TiO

2

; absolutno ostajamo v zakonskih mejah

in na ravni leta 2021)

Zmanj??anje za 73,7 % (manj za 0,028 kg/t

TiO

2

, absolutno ostajamo v zakonskih

mejah) v letu 2025

Zmanj??anje specifi??ne emisije ??veplovih

oksidov (SO

x

) do leta 2030

Za 15 % do leta 2030 (manj za 0,22 kg/t

TiO

2

; absolutno ostajamo v zakonskih mejah

in na ravni leta 2021)

Zmanj??anje za 73,1 % (manj za 1,06 kg/t

TiO

2

, absolutno ostajamo v zakonskih

mejah) v letu 2025

Zmanj??anje specifi??ne emisije prahu za 15 %

do leta 2030

Za 15% do leta 2030 (manj za 0,035 kg/t;

TiO

2

absolutno ostajamo v zakonskih mejah

in na ravni leta 2021)

Zmanj??anje za 45,2 % (manj za 0,11 kg/t

TiO

2

, absolutno ostajamo v zakonskih

mejah) v letu 2025

Tabela 69: Pregled ciljev za zmanj??anje onesna??enosti vode

Ime cilja

Koli??ina in ciljno leto

Rezultat

Zmanj??anje specifi??ne emisije sulfatov v vode

za 15 % do leta 2030

za 25 kg/t TiO

2

do leta 2030;absolutno

ostajamo v zakonskih mejah in na ravni leta

2021).

Pove??anje za 2,4 % (ve?? za 3,8 kg/t TiO2,

absolutno ostajamo v zakonskih mejah) v

letu 2025

Tabela 70: Pregled ciljev za obvladovanje in zmanj??anje rabe snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), skladno z uredbo

REACH

Ime cilja

Rezultat

Postopna nadomestitev snovi SVHC z alternativnimi snovmi do leta 2030,

kjer je to tehni??no izvedljivo.

V letu 2025 se je ukinila dobava in uporaba ene SVHC (borax

dekahidrat) ter zni??ala nabava kemikalij, ki vsebujejo bisfenol

A.

Redno posodabljanje internega seznama SVHC v skladu z uredbo REACH.

Seznam se redno posodablja.

Pri dolo??anju ciljev na podro??ju onesna??evanja je dru??ba upo??tevala tudi ekolo??ke pragove

(ecological thresholds). To so znanstveno dolo??ene meje, nad katerimi lahko pride do pomembnih

negativnih vplivov na ekosisteme ali zdravje ljudi. Ti pragovi izhajajo iz evropskih in nacionalnih

okoljskih standardov ter znanstvenih ??tudij. Za dru??bo so relevantni ekolo??ki pragovi za emisije v

vode, emisije snovi v zrak in za tla.

Za prepre??evanje onesna??evanja tal in podzemne vode dru??ba izvaja vse ukrepe, dolo??ene v

okoljevarstvenem dovoljenju. To vklju??uje tako preventivne ukrepe kot tudi monitoring podzemne

vode in tal. Monitoring podzemnih vod se izvaja dvakrat letno, medtem ko se monitoring tal izvaja v

petletnih intervalih (ni??elno stanje je bilo izvedeno leta 2024, naslednji monitoring je predviden v

letu 2029).

Dru??ba izvaja tudi rekonstrukcijo Odlagali????a nenevarnih odpadkov Bukov??lak, pri ??emer se

pri??akuje, da bodo izvedeni tehni??ni in sanacijski ukrepi dolgoro??no zmanj??ali vpliv odlagali????a na

podzemno vodo.

Poleg navedenega se na vseh napravah za odstranjevanje odpadkov ter na lokacijah proizvodnje

redno izvajajo ukrepi za prepre??evanje onesna??evanja, pregledovanje stanja in spremljanje okoljskih

parametrov, s katerimi se zagotavlja prepre??evanje onesna??evanja tal in podzemne vode ter

pravo??asno zaznavanje morebitnih odstopanj.

144

Dru??ba na tem podro??ju nima dodatnih posebnih ciljev ali ukrepov, saj se obstoje??e aktivnosti

izvajajo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenega dovoljenja ter zadostujejo za

u??inkovito obvladovanje okoljskih tveganj.

5.2.3.4.1 Trajnostna vrednostna veriga

Dru??ba se zaveda pomena sodelovanja z dobavitelji in poslovnimi partnerji, zato si prizadeva:

??? vzpostaviti in vzdr??evati sodelovanje s partnerji, ki upo??tevajo Kodeks trajnostnega

poslovanja dru??be;

??? spodbujati poslovne partnerje v vrednostni verigi k zmanj??evanju rabe nevarnih snovi in

onesna??evanja.???

Zastavljeni cilji se spremljajo ??etrtletno, njihova u??inkovitost pa se preverja enkrat letno v sklopu

letnega vodstvenega pregleda, katerega del je tudi skrbni pregled. Ukrepi za izpolnjevanje ciljev so

poro??ani v to??ki [E2-2]. Sprejemamo in izvajamo ustrezne ukrepe, da zagotovimo, da na??e

taksonomsko sprejemljive dejavnosti ne povzro??ajo znatne ??kode ciljem, dolo??enim v Uredbi (EU)

2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih nalo??b (Uredba o taksonomiji) ter da

izpolnjujemo merila za nebistveno ??kodovanje (DNSH).

5.2.3.5 [E2-4] Onesna??enje zraka, vode in podzemne vode

Dru??ba s svojimi proizvodnimi procesi povzro??a emisije snovi v zrak, vode in podzemne vode in v

nadaljevanju poro??amo o onesna??evanju iz lastne dejavnosti. razkrivamo podatke sprememb emisij

za ??asovno obdobje dveh let skladno z zahtevami in prilagoditvami metodologiji zahtev Direktive

CSRD in standardov ESRS.

5.2.3.5.1 Onesna??evanje zraka

Zmanj??anje emisij v zrak je klju??no za izbolj??anje kakovosti zraka in zmanj??anje

negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje. V ta namen smo si postavili cilje in ukrepe z

namenom zmanj??evanja emisije na posameznih virih, na katere lahko vplivamo. Spremljamo emisije

snovi v zrak z merjenjem, skladno s programom monitoringa, ki ga izvajajo poobla????ene zunanje

organizacije. Meritve izvajajo v skladu z veljavnimi standardi in so ob??asne (enkrat na leto, enkrat

na 3 leta ali enkrat na 5 let) ali pa se izvaja stalno spremljanje onesna??enja zraka. Klju??ni parametri

so SO

x

, H

2

S in skupni prah.

Tabela 71: Emisije snovi v zrak na lokaciji v Celju in Mozirju v letih 2024 in 2025 v kg in kg/t TiO

2

iz proizvodnje titanovega

dioksida

Vrsta emisij

2024

2025

??veplov dioksid (SO

2

)???(kg)???

88.338

75.862

??veplov dioksid (SO

2

)???(kg/t TiO

2

)

0,51

0,39

Vodikov sulfid (H

2

S) (kg)???

2.331

653

Vodikov sulfid (H

2

S) (kg/t TiO

2

)

0,04

0,01

Prah???(kg)???

9.550

7687

Prah (kg/t TiO

2

)

0,16

0,13

Emisijske koli??ine ??veplovega dioksida, vodikovega sulfida in prahu iz proizvodnje titanovega

dioksida so bile pod mejno vrednostjo (mejna vrednost za SO

2

je 500 kg/t TiO???, za H

2

S je 0,05 kg/t

TiO???, za prah 0,45 kg/t TiO???; glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO??? in BAT).

145

Postopek zbiranja in izra??unavanja podatkov

Podatki o emisijah snovi v zrak, predstavljeni v prej??nji tabeli, temeljijo na meritvah poobla????enih

izvajalcev monitoringa, ki se izvajajo v skladu z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja. Meritve

so skladne z veljavnimi standardi in metodami merjenja, ki vedno vklju??ujejo tudi oceno merilne

negotovosti, podano v poro??ilih izvajalcev monitoringa z opisom uporabljene merilne metode.

Izmerjene koncentracije onesna??eval (npr. SO???, H???S, prah) se nato prera??unajo v letne koli??ine, in

sicer na podlagi razpolo??ljivih podatkov o obratovanju naprav (??tevilo obratovalnih ur, obratovalne

zmogljivosti in drugi tehni??ni parametri).

Meritve se v proizvodnji titanovega dioksida na ve??ini merilnih mest izvajajo najve??krat enkrat letno,

in sicer pri pogojih najve??jega obratovanja, zato se ??teje, da izmerjene koncentracije predstavljajo

najvi??je referen??ne vrednosti. Pri letnem izra??unu se te vrednosti ekstrapolirajo na celoletno

obratovanje, kar lahko vodi do delno precenjenih vrednosti letnih emisij, kadar dejanske obratovalne

razmere ??ez leto odstopajo od merjenih pogojev. Prah se na dveh mestih spremlja z neprekinjenimi

(trajnim) meritvami, kar omogo??a reprezentativnej??i izra??un letnih vrednosti.

Dru??ba ugotavlja, da so nekatere kvantitativne metrike zato podvr??ene vi??ji stopnji merilne

negotovosti, zlasti tam, kjer so meritve redkej??e. Pogostnost posameznih meritev (npr. enkrat na tri

leta, enkrat na pet let ali enkrat na leto) je dolo??ena v okoljevarstvenem dovoljenju, ki je javno

dostopno na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Pri teh parametrih se

koncentracije dolo??ajo v omejenem ??tevilu meritev; zaradi nizke frekvence meritev in variabilnosti

realnih obratovalnih pogojev lahko dolo??ene emisijske metrike izkazujejo vi??jo mersko negotovost

ali odstopanja, ki so posledica metodolo??kih predpostavk.

Poleg absolutnih vrednosti emisij dru??ba izra??unava tudi specifi??ne emisije glede na koli??ino

proizvedenega produkta. Proizvodnja se meri neposredno, zato je merilna negotovost specifi??nih

emisij predvsem posledica negotovosti vhodnih meritev emisij ter izra??unov iz obratovalnih

podatkov.

Kljub navedenim omejitvam, dru??ba zagotavlja, da se vsi podatki o emisijah izra??unavajo na podlagi

najbolj??ih razpolo??ljivih podatkov v skladu z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja ter

metodologijami, ki jih predpisujejo zunanji izvajalci monitoringa. Dru??ba podatke redno preverja in

ob nadgradnji merilnih metod ter spremljevalne opreme postopno izbolj??uje natan??nost in

zanesljivost poro??anih vrednosti.

5.2.3.5.2 Onesna??enje vode

Na lokaciji Celje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in hladilne vode. Odpadne vode

se ??istijo na lastnih ??istilnih napravah in so po ??i????enju primerne za izpust v vodotok. Kjer je mogo??e,

se izvajajo postopki za vra??anje in ponovno uporabo vode v procesih. Komunalne odpadne vode se

??istijo na Centralni ??istilni napravi Celje (Tremerje). Ve??ina hladilnih sistemov je zaprtih, zato ni

izpustov. Padavinske odpadne vode se v vodotok odvajajo lo??eno, in sicer posredno (o??i????ene v oljnih

lovilcih in peskolovih) ali neposredno.???

Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem spremljamo skupno petnajst iztokov odpadnih voda, od

tega deset na lokaciji Celje in pet na lokaciji Mozirje. Na lokaciji v Celju odpadne vode izpu????amo v

tri vodna telesa: Dobje, Vzhodna Lo??nica in Hudinja, na lokaciji Mozirje pa v vodotoka Ljubija in

Savinja.???

Koli??ina izpu????ene vode v povr??inske vode je odvisna delno od koli??ine porabljene vode (proizvodnje

in u??inkovite rabe) in delno od koli??ine padavinske vode, kot posledica prispevnega obmo??ja naprav

za odstranjevanje odpadkov, od koder se odvajajo vi??ki voda v vodotoke. Izpust komunalne vode je

146

odvisen od ve?? dejavnikov, in sicer racionalne rabe vode za sanitarne namene in delno za tehnolo??ki

namen ter izgube na notranjem vodovodnem sistemu.??????

V naslednji tabeli je podana celotna koli??ina izpu????enega sulfata iz dru??be in specifi??na koli??ina

izpu????enega sulfata iz proizvodnje TiO

2

v letih 2024 in 2025.???

Tabela 72: Emisije v vode na lokaciji v Celju in Mozirju v letih 2024 in 2025 v kg in kg/t TiO

2

iz proizvodnje titanovega dioksida

na lokaciji v Celju

Vrsta emisije???

2024

2025

Koli??ina izpu????enega sulfata (v kg/leto)

9.099.998

9.124.485

Specifi??na koli??ina sulfatov (SO

4

2-

v

kg/t TiO

2

)???

149

159,5

Koli??ina izpu????enega cinka (v kg/leto)*

114

72

Koli??ina izpu????enega bakra (v kg/leto)*

33

31

SO

4

2-

v kg/t TiO

2

je koncentracija sulfatov na enoto proizvoda TiO

2.

???

* Poro??anje je v skladu z zahtevo iz priloge II k Uredbi (ES) ??t 166/2006 (Uredba o E-RIPO).

Emisijska koli??ina izpu????enega sulfata iz proizvodnje titanovega dioksida je bila pod mejno vrednostjo

(mejna vrednost je 550 kg/t TiO??? glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO??? in BAT).

Na podlagi monitoringov v letu 2025 ni bilo ugotovljenih preseganj sulfatov oz. drugih koncentracij

snovi v odpadnih vodah.

Postopek zbiranja in izra??unavanja podatkov

Podatki, predstavljeni v prej??nji tabeli, so ro??no izra??unani na podlagi razpolo??ljivih podatkov, ki se

pridobijo z merjenjem in so podvr??eni merilni negotovosti, ki se podaja pri merjenju. Z merjenjem

se dolo??ijo koncentracije onesna??eval, ki se prera??unajo v letne koli??ine glede na koli??ino izpu????ene

odpadne vode, ki je merjena (merilna negotovost) za poro??ano leto. Dolo??ene meritve se izvajajo

12-krat letno pri pogojih obratovanja in se predvideva, da so tak??ne koncentracije skozi vse leto,

zato so dolo??ene metrike delno posledica ocene. Izra??unane so tudi specifi??ne emisije glede na

koli??ino proizvedenega produkta, ki se meri.

Dru??ba vsako leto poro??a o emisijah snovi, ki presegajo pragove (mejno koli??ino) za poro??anje,

dolo??ene z evropsko uredbo o registru izpustov in prenosa onesna??eval (E-RIPO). V letu 2025 nobena

od koli??in ne presega praga za poro??anje po navedeni uredbi na obeh proizvodnih lokacijah.

5.2.3.5.3 Onesna??evanje podzemnih voda (tal)

Onesna??enje podzemnih voda je pomemben okoljski izziv, ki ga obravnavamo skrbno. Pri oceni

tveganja za onesna??enje tal in podzemne vode upo??tevamo razli??ne dejavnike, kot so lastnosti

nevarnih snovi, koli??ina snovi, ki se skladi????i ali uporablja, ter obmo??je naprave. V skladu z Zakonom

o varstvu okolja smo upravljavci dejavnosti in naprav, ki lahko povzro??ajo onesna??evanje okolja

ve??jega obsega. V letu 2023 smo pripravili in predlo??ili Ministrstvu za okolje in prostor oceno

mo??nosti onesna??enja, delno izhodi????no poro??ilo z osnutkom predloga programa obratovalnega

monitoringa stanja tal in osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemne vode in

sicer v skladu z zahtevami Uredbe IED (Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzro??ajo industrijske

emisije (Uradni list RS, ??t. 68/22)). V delnem izhodi????nem poro??ilu (IP) so predvidene vzor??ne to??ke

za tla in podzemne vode. V letu 2024 smo na teh to??kah izvedli vzor??enje in analize ter prej omenjeno

dokumentacijo ??e dopolnili z rezultati teh ni??elnih meritev. Program monitoringa je bil v letu 2025

potrjen s strani MOPE. Skladno z spremembo OVD bomo za??eli z izvajanjem obratovalnega

monitoringa tal v letu 2029 in podzemne vode v letu 2027. Monitoring se izvajal vsake 3 leta za

podzemne vode in vsakih 5 let za tla ob upo??tevanju ni??elnega stanja v prvem letu izvajanja meritev

(2024). Ocena mo??nosti onesna??enja tal in podzemne vode je pomemben korak pri oceni tveganja

147

in prepre??evanju onesna??enja.???Na?? cilj je, da ne poslab??ujemo stanja tal in podzemnih voda ter da

ostajamo znotraj zakonskih vrednosti. V primeru, da bi rezultati monitoringa pokazali slab??anje

stanja bomo sprejeli dodatne ukrepe in o tem tudi poro??ali.

Na lokaciji Celje, na napravah za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom in Bukov??lak ter

na Odlagali????u nenevarnih odpadkov Bukov??lak skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem

izvajamo monitoring podzemne vode. Ugotovljeno je namre??, da Odlagali????e nenevarnih

odpadkov Bukov??lak vpliva na podzemno vodo. Poleg rednega izvajanja monitoringa stanja

podzemnih voda so v izvajanju tudi dela, predvidena v okviru projekta za Rekonstrukcijo odlagali????a

nenevarnih odpadkov Bukov??lak, ki bodo zmanj??ala omenjen vpliv. Zaklju??ena bodo predvidoma v

letu 2029.???

Vpliv na organizme v vodotokih spremljamo z rednim izvajanjem monitoringa povr??inskih voda in

sicer na lokaciji Celje. Monitoringi se izvajajo na treh vodotokih, kjer se spremlja vpliv lastne

dejavnosti in sicer na vodotoku Hudinja, Vzhodna Lo??nica in Dobje. Spremlja se hidrolo??ko stanje,

ob??iren nabor kemijskih parametrov v vodi ter dolo??en nabor kemijskih parametrov v sedimentu in

tudi monitoring ??ivih organizmov.

Varnost visoko nasutih pregrad spremljamo z rednim tehni??nim opazovanjem, izvajanjem

vzdr??evalnih del ter na lokaciji Bukov??lak izvajamo seizmi??no opazovanje.

5.2.3.5.4 Mikroplastika

Dru??ba v poro??evalnem obdobju v okviru svoje lastne dejavnosti ne uporablja mikroplastike kot

namerno dodane surovine v proizvodnih procesih niti je ne vklju??uje v proizvode. Na podlagi

razpolo??ljivih podatkov dru??ba ne prepoznava pomembnega nastajanja mikroplastike, ki bi zapu????ala

njene obrate kot emisija, proizvod ali del proizvoda. Morebitno nenamerno nastajanje mikroplastike

zaradi obrabe materialov ali opreme dru??ba trenutno ne ocenjuje kot pomemben vpliv na okolje.

5.2.3.5.5 Skladnost in standardi

Na podro??ju onesna??evanja delujemo skladno z zahtevami zakonodaje (E-RIPO, IED,???) in

okoljevarstvenimi dovoljenji. Upo??tevamo tudi zahteve BREF in Zaklju??ke BAT. Izvajamo redne

obratovalne monitoringe (trajne meritve, ob??asne meritve) in o rezultatih poro??amo.

V obdobju zadnjih pet let in ve?? v dru??bi nismo imeli glob zaradi neupo??tevanja okoljske zakonodaje

in predpisov. V letu 2025 pa sta bili izdani ureditveni odlo??bi za odpravo nepravilnosti (ena s podro??ja

IED in ena s podro??ja vira tveganja zaradi mo??nosti nastanka ve??je nesre??e). Dru??ba se glede na

direktivo IED (Direktiva o industrijskih emisijah, 2010/75/EU), ki ureja prepre??evanje in

zmanj??evanje onesna??evanja okolja iz industrijskih dejavnosti, uvr????a med naslednje dejavnosti:

4.2b, 4.2e, 4.4. Za te upo??teva tudi skladnosti z BAT.

5.2.3.6 [E2-5] Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo

veliko zaskrbljenost

Dru??ba zagotavlja skladnost uporabe in proizvodnje nevarnih kemikalij z uredbo REACH (Uredba ES

1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) in uredbo CLP (Uredba ES

1272/2008 o razvr????anju, ozna??evanju in pakiranju snovi in zmesi), ki temelji na globalno

usklajenem sistemu (GHS).

148

V proizvodnih procesih ter pri samem vzdr??evanju le-teh se uporabljajo tudi snovi, ki vzbujajo

zaskrbljenost (SoC), in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC). SoC izpolnjujejo merila iz

??lena 57 in so opredeljene v skladu s ??lenom 59(1), Uredbe (ES) ??t. 1907/2006 Evropskega

parlamenta in Sveta (35).

SVHC izpolnjujejo merila iz ??lena 57 Uredbe (ES) ??t. 1907/2006 (REACH) in so opredeljene v skladu

s ??lenom 59(1) navedene uredbe. Le-te so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmno??evanje ???

na kratko CMR ter snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene (PBT), ali snovi, ki so zelo

obstojne in zelo bioakumulativne (vPvB).

SoC in SVHC se uporabljajo za vzdr??evalne namene, pri pripravi vode za proizvodnjo pare ter kot

surovine, ki ostanejo del proizvedenih izdelkov ali se odvajajo v okolje kot emisije. Nevarne snovi za

vzdr??evanje spadajo med ??istila, teko??ine proti zamrzovanju, maziva, topila, razred??ila, trdila,

lubrikante in olja za obdelavo ali za????ito kovin.

Dele?? SoC, ki ostanejo kot del izdelka, je 722 t oz. 74 % vseh uporabljenih SoC. 20 % se uporablja

za vzdr??evanje ali kot gorivo. Dele?? SVHC, ki ostanejo kot del izdelka, je 0,62 t oz. 31 %. Noben

izdelek sam po sebi ne spada v kategorijo SVHC. Dele?? SVHC, ki se iz obrata izlo??ijo kot emisije v

vode, je 10 %.

V Tabeli 72 navajamo popravek in razliko glede uporabe SoC in SVHC za leto 2024. Napaka je nastala

pri ro??nem izra??unu koli??in ki so del izdelka in del emisij, ker ??e ni bil pripravljen sistemski zajem

podatkov in izra??un.

Razredi nevarnosti s stavki nevarnosti zahtevani po Prilogi k Delegirani Uredbi Komisije EU k

dopolnitvi Direktive 2013/34/EU so prikazani v Tabeli 73.

Tabela 73: Prikaz zahtevanih H stavkov, katere moramo upo??tevati, ko zbiramo snovi ,relevantne za razkritje.

Razred nevarnosti

Pripadajo??i stavki nevarnosti

Nevarnosti za zdravje ??? rakotvornost, mutagenost, strupenost za

razmno??evanje (CRM), kategorija 1A in 1B, kategorija 2

H350, H360FD, H360F, H360D, H360Fd, H361d,

H351, H341, H361, H361f, H361d, H361fd

Specifi??na strupenost za ciljne organe - enkratna ali ponavljajo??a se

izpostavljenost, kategorija 1 in 2

H371, H372, H373

Preob??utljivost dihal, kategorija 1

Preob??utljivost ko??e, kategorija 1

H317, H334

Nevarno za vodno okolje - kroni??na nevarnost kategorija od 1 do 4

H400, H410, H411, H412

Lastnosti in koli??ine SoC in SVHC, ki se uporabljajo v proizvodnih in podpornih procesih, so zbrane

iz notranjega sistema zbiranja podatkov, zabele??enega v programu Oracle. Vrednosti so natan??ne in

niso preverjane s strani zunanjih strokovnjakov.

Tabela 74: Koli??ina snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost za leti 2024 in 2025

SoC (t)

SVHC (t)

2024

2025

2024

2025

Popravek

za leto 2024

Popravek

za leto 2024

Skupna koli??ina snovi, ki se nabavijo

ali uporabijo med proizvodnjo.

983

835

981

3,0

1,65

1,97

Skupna koli??ina snovi, ki zapustijo

objekte kot emisije, kot izdelki ali kot

del izdelkov.

975

800

789

2,7

1,64

1,965

Koli??ina snovi, ki zapustijo objekte kot

emisije

82

75

67

0,3

0,21

0,18

Koli??ina snovi, ki zapustijo objekte kot

del izdelkov

893

725

721

2,4

1,42

1,785

149

Dele??i porabe/uporabe kemikalij po poslovnih enotah so razporejeni tako, da se ve??ina nana??a na

dve klju??ni poslovni enoti, preostanek pa na tri manj??e enote. Poslovni enoti Kemija Celje in PE TiO???

predstavljata najve??ji dele??, in sicer vsaka pribli??no 40???45 %. Preostali dele??, tj. pribli??no 10???15 %,

je razpr??en med PE Vzdr??evanje in energetika, PE Kemija Mozirje in PE Polimeri.

Tabela 75: Pregled snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, uporabljenih v letih 2024 in 2025

Razredi nevarnosti

Snov

Koli??ina SVHC, ki zapustijo

objekte kot emisije, kot izdelki

ali kot del izdelkov.

(t)

2024

2025

Rakotvornost

(57a ??len Uredbe REACH)

Hidrazin

0,34

0,18

Strupeno za razmno??evanje (57c ??len Uredbe REACH)

Borax dekahidrat

1,20

4,4'-isopropylidenediphenol

(Bisfenol A)

1,44

0,042

2-butanon oksim

0,003

0,00

N-metil-2-pirolidon

0,02

0,023

Svin??ev tetraoksid

/

0,54

Dru??ba v poro??evalskem obdobju ne razkriva raz??lenitve koli??in po razredih nevarnosti iz naslednjih

razlogov, ki so povezani z razpolo??ljivostjo podatkov in predvsem z zanesljivostjo:

??? podatke vodimo na ravni nabave in porabe koli??in kemikalij (materialov, surovin in

proizvodov);

??? del kemikalij, ki jih uporabljamo so zmesi, ki so razvr????ene v ve?? H-stavkov in posledi??no

tudi v ve?? razredov nevarnosti in bi zaradi tega lahko pri??lo do dvojnega ??tetja (ista koli??ina

bi se pojavila v ve?? razredih);

??? ne vodimo podatkov na ravni posameznih snovi v kemikaliji in dele??ev teh snovi, zato ne

moremo sledljivo prera??unavati koli??in po razredih nevarnosti.

Zaradi navedenih metodolo??kih in sistemskih omejitev dru??ba v poro??evalskem obdobju ne more

zagotoviti zanesljive in nedvoumne raz??lenitve koli??in po posameznih razredih nevarnosti. Razkritje

bi v tak??ni meri pomenilo tveganje za neto??nost in dvojno ??tetje, zato tak??nih podatkov ne navajamo

v skladu z ESRS BP???2. Dru??ba bo postopno preu??evala mo??nosti za izbolj??anje sledljivosti nevarnih

snovi, predvsem v povezavi z nadgradnjo informacijskih sistemov in razvojem zahtev v dobavni

verigi, pri ??emer bo izbolj??ave uvajala le v obsegu, ki je utemeljen glede na dejanska okoljska

tveganja, razpolo??ljivost podatkov in smiselnost dodatnih sistemskih zahtev.

V letu 2024 je dru??ba z ??eljo zmanj??evanja negativnih vplivov za??ela postopke opu????anja nekaterih

SVHC, kjer je to mogo??e. Ukrepi vklju??ujejo ukinjanje proizvodov, ki vsebujejo SVHC, oziroma

zamenjavo tak??nih snovi z alternativami, ki so okolju manj nevarne. V okviru teh aktivnosti je dru??ba

ukinila nabavo kemikalij, ki vsebujejo snov borax dekahidrat, in del kemikalij, ki vsebuje bisfenol A.

V letu 2025 je bila uporabljena ??e zadnja zaloga kemikalij, ki vsebujejo borax dekahidrat.

150

5.2.3.7 [E2-6] Predvideni finan??ni u??inki pomembnih z

onesna??evanjem povezanih tveganj in prilo??nosti

Tabela 76: Predvideni finan??ni u??inki pomembnih z onesna??evanjem povezanih tveganj in prilo??nosti

Kratkoro??no

2024

Srednjero??no

2028

Dolgoro??no

2030

Odstotek ??istih prihodkov iz izdelkov in storitev, ki so ali

vsebujejo snovi, ki vzbujajo skrb

43 %

47 %

Odstotek ??istih prihodkov iz izdelkov in storitev, ki so ali

vsebujejo snovi, ki vzbujajo veliko skrb

0,6 %

0,5 %

0,4 %

Tabela 77: Izra??un odstotka od ??istih prihodkov za izdelke, ki vsebujejo SoC

Obdobje

2024

2025

2028*

Popravek za leto

2024

??isti prihodki podjetja (EUR)

200.285.413

198.801.240

262.678.089

Prihodki od izdelkov, ki vsebujejo snovi, ki

vzbujajo zaskrbljenost (SoC) (EUR)

87.387.455

116.258.956

104.459.757

123.458.701

Dele?? (%)

43,6

57,6

52,5

47,0

*Predvidene vrednosti

Tabela 78: Izra??un odstotka od ??istih prihodkov za izdelke, ki vsebujejo SVHC

Obdobje

2024

2025

2028*

??isti prihodki podjetja (EUR)

200.285.413

198.801.240

262.678.089

Prihodki od izdelkov, ki vsebujejo snovi z veliko

zaskrbljenostjo (SVHC) (EUR)

1.275.169

754.087

1.313.390

Dele?? (%)

0,6

0,4

0,5

*Predvidene vrednosti

V Tabeli 77 navajamo popravek prihodkov izdelkov, ki vsebujejo SoC za leto 2024. Napaka je nastala,

ker sistemski zajem podatkov ni bil pravilen in posledi??no izra??un.

Izra??un odstotka ??istih prihodkov za srednjero??no obdobje je skladno s strategijo za obdobje 2024 -

2028. Za dolgoro??no obdobje, leto 2030, pa imamo zaenkrat le oceno, da bo dele?? 47 % za SoC oz.

0,4 % za SVHC.

Prepoznali smo potencialna finan??na tveganja, povezana s spremembami predpisov. Stro??ji predpisi

o uporabi snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, bi lahko privedli

do pove??anja stro??kov skladnosti. Sredstev za to pa nismo posebej rezervirali, saj nimajo

pomembnega vpliva za pokritje potencialnih stro??kov sanacije in prilagoditve v naslednjih treh letih.

Finan??ne napovedi temeljijo na trenutnih tr??nih trendih, regulativnem okolju in tehnolo??kih

napredkih. Zavedamo se, da obstaja stopnja negotovosti v teh predpostavkah, zlasti glede prihodnjih

regulativnih sprememb in tehnolo??kih inovacij. Dru??ba se zavezuje, da bo redno pregledovala in

prilagajala finan??ne ocene, da odra??ajo najnovej??e informacije in zagotavljajo odpornost poslovnega

modela.

Dele?? neto prihodkov, ustvarjenih s proizvodi in storitvami, ki vsebujejo snovi, ki predstavljajo skrb,

in snovi, ki predstavljajo zelo visoko skrb, je bil 52,5 % in 0,4 % v poro??evalnem obdobju.

Dru??ba v navedenem obdobju nima nalo??b v obratna in osnovna sredstva v povezavi z velikimi

incidenti in depoziti.

Dru??ba prav tako nima oblikovanih rezervacij za stro??ke varstva okolja in popravnih ukrepov za

sanacijo onesna??enih mest, sanacijo odlagali????, odstranjevanje okoljske kontaminacije na obstoje??ih

proizvodnih ali skladi????nih mestih.

151

Izra??uni so bili narejeni na podlagi definicije o SoC in SVHC uporabljenih in proizvedenih kemikalij.

Katere so SoC in SVHC smo predpostavljali na podlagi dobaviteljevih varnostnih listov, ki so

zakonodajno skladni z EU in slovensko zakonodajo. Pri tem obstaja negotovost glede prihodnjih

zakonodajnih sprememb kot so posodobitev kandidatnega seznama za SVHC, omejitve uporabe in

novih tehnolo??kih spoznanj o uporabljenih snoveh. V obdobju poro??anja metrika ni bila dodatno

potrjena pri zunanjem organu. Kjer so uporabljene denarne enote, poro??amo v EUR, ki je

predstavitvena valuta finan??nih izkazov.

152

5.2.4 [E3] Vodni viri

5.2.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje

pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih z

vodnimi viri

Voda je dragocena ??ivljenjska dobrina, zato z njo ravnamo skrbno v celotnem krogu, od

odvzema na izvoru do vra??anja o??i????ene odpadne vode v naravo. Za svoje proizvodne procese

na lokaciji Celje uporabljamo tehnolo??ko vodo, ki jo pridobivamo s ??rpanjem povr??inske vode iz

vodotoka in podzemne vode, medtem ko pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene ter za

tehnolo??ke procese na geografski lokaciji Mozirje. V okviru strukturiranega postopka prepoznavanja

in ocenjevanja vplivov, tveganj in prilo??nosti, ki smo ga celovito izvedli v letu 2024, je bila poraba

(odvzem) povr??inske vode prepoznana kot pomembna podtema.

V letu 2025 smo v okviru rednega letnega pregleda DMA preverili in posodobili ocene pomembnih

vplivov, tveganj in prilo??nosti, pripravljenih v preteklem letu. Temelj pregleda je bilo preverjanje, ali

so ugotovitve iz leta 2024 ??e vedno ustrezne glede na aktualne podatke, razpolo??ljive analize.

Ugotovitve iz pregleda potrjujejo, da se lokacija odvzema ne nahaja na obmo??ju ve??jega vodnega

stresa, neposredno ne vpliva na oskrbo s pitno vodo ter se ne nahaja znotraj obmo??ij Natura 2000.

Za oceno vplivov so bili tudi v letu 2025 uporabljeni rezultati monitoringa vode, podatki o stanju

okolja, presoje skladnosti z zakonodajo ter drugi dostopni podatki. Stanja v vrednostni verigi nismo

podrobneje preverjali??? nekateri klju??ni dobavitelji se ??e vedno nahajajo na obmo??jih srednjega ali

nizkega vodnega stresa ter izvajajo dolo??ene ukrepe za upravljanje s temi tveganji.

V postopku pregleda DMA so bili vklju??eni strokovnjaki s posameznih podro??ij, kot je dolo??eno v

pravilniku. Novih posvetovanj z drugimi klju??nimi dele??niki, vklju??no s prizadetimi skupnostmi

(kamor spada tudi lokalna skupnost) nismo izvajali (sklic na poglavje S3). Nadaljevali smo z

izvajanjem skrbnega pregleda vrednostne verige, pri ??emer obseg pregleda v letu 2025 ni bil bistveno

raz??irjen. Osredoto??ali smo se na vplive lastne dejavnosti in spremljali vplive v klju??ni vrednostni

verigi, povezani z vi??jim delom proizvodnje TiO???, ki smo jo podrobno obravnavali v letu 2024.

Celovito ??iritev pregleda pa na??rtujemo v prihodnjih letih, skladno s triletnim ciklom izvajanja celovite

ocene DMA.

Postopek prepoznavanja in ocene vplivov, tveganj in prilo??nosti je podrobneje opisan v to??ki ESRS 2

[SBM-3].

Kot je navedeno, dru??ba za svoje proizvodne procese potrebuje velike koli??ine vode. Odvzem vode

iz bli??njega vodotoka lahko povzro??i negativni vpliv na vodotok; predvsem v dalj??ih su??nih obdobjih

lahko dodatno povzro??i zni??anje vodostaja, kar dolgoro??no lahko vpliva na ekosistem. Su??na obdobja

leta, so zaradi podnebnih sprememb vedno pogostej??a, kar posledi??no pomeni tudi veliko tveganje

za dru??bo saj se ??rpanja vode ne sme izvajati, ker pade pretok reke pod dolo??en ekolo??ki minimum,

ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za dovoljeno ??rpanje. Prekinitev ??rpanja pomeni

takoj??njo ustavitev proizvodnje titanovega dioksida, ki je nosilni proizvod dru??be. Za kraj??e obdobje

je ta vir vode mo??no nadomestiti s pitno vodo.

Po uporabi vode v tehnolo??kih postopkih se odpadna voda o??isti na lastnih ??istilnih napravah in se

izpu????a nazaj v vodotok z onesna??evali (izpusti v reke ??? sulfat). Posledica tega je vpliv na kvaliteto

tega vodotoka, kar je prepoznan vpliv pri onesna??evanju (E2). Rezultat prepoznavanja IRO je

prikazan v Tabeli 79.

153

Tabela 79: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) za podro??je E3

Pomembni vplivi,

tveganja in/ali

prilo??nosti

Opredelitev

Lokacija/Vrednostna veriga

??asovno obdobje

Lastna dejavnost

Ni??ji del vrednostne

verige

Vi??ji del vrednostne

verige

Kratkoro??no

Srednjero??no

Dolgoro??no

Poraba (odvzem) vode

iz reke (ni??anje

vodostaja)

Dejanski negativni vpliv

x

Izpusti v reke - sulfat

Dejanski negativen vpliv

x

Zmanj??ana proizvodna

kapaciteta zaradi

omejene dobave vode

za tehnolo??ke namene

v su??nih obdobjih.

Tveganje (fizi??no)

x

5.2.4.2 [E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri

Tabela 80: Klju??ne politike za upravljanje pomembnih vplivov povezanih z vodnimi viri

Naziv

politike

Opis klju??ne vsebine

Odgovornost

za politiko

Razkritje standardov

ali pobud tretjih

strani, ki jih dru??ba

upo??teva pri izvajanju

politike

Opis upo??tevanja

interesov klju??nih

dele??nikov pri

oblikovanju politike

Dosegljivost

Politika

kakovosti,

ravnanja z

okoljem,

varnostjo in

zdravjem ter

upravljanja z

energijo

Dolo??a doseganje klju??nih

strate??kih ciljev s podro??ja rabe

virov, odgovornega upravljanja z

vodnimi viri in sicer na na??in

zmanj??evanja porabe naravnih

vodnih virov, uvajanja ponovne

rabe odpadne vode, zmanj??anja

onesna??evanja vode,

prepoznavanja nevarnosti in

tveganj vplivov na okolje in

njihovo obvladovanje, da v

najve??ji mo??ni meri

prepre??ujemo morebitno ??kodo

za okolje in ljudi ter seveda

zavezanost k spo??tovanju

strogih zakonodajnih zahtev s

tega podro??ja.

Uprava,

zaposleni

ISO 9001 (sistem

vodenja kakovosti),

ISO 14001 (sistem

ravnanja z okoljem),

ISO 45001 (sistem

vodenja varnosti in

zdravja pri delu)

ISO 50001 (sistem

upravljanja z energijo)

Pri oblikovanju Politike

zagotavljanja kakovosti,

ravnanja z okoljem,

varnosti in zdravja ter

upravljanja z energijo je

dru??ba upo??tevala

interese klju??nih

dele??nikov, med

katerimi so zaposleni,

poslovni partnerji,

lokalna skupnost ter

regulatorni organi in se

uporablja za lastno

dejavnost.

www.cinkarna.si

Politika

prepre??evanj

a

onesna??evanj

a, trajnostne

rabe vodnih

virov,

biodiverzitete

in kro??nega

gospodarstva

Politika opredeljuje zavezanost

dru??be k prepre??evanju

onesna??evanja okolja. Cilj je

zmanj??evati negativne vplive na

okolje, izbolj??evati rabo virov ter

zagotavljati skladnost z

zakonodajo in najbolj??imi

razpolo??ljivimi tehnikami (BAT).

Politika se uporablja za lastno

dejavnost

Vodja

trajnostnega

tima,

Uprava,

zaposleni

ISO 14001 (sistem

ravnanja z okoljem),

Pri pripravi Politike

prepre??evanja

onesna??evanja, trajnostne

rabe vodnih virov,

biodiverzitete in kro??nega

gospodarstva

je dru??ba upo??tevala

interese klju??nih

dele??nikov, med katerimi

so zaposleni, poslovni

partnerji, lokalna skupnost

ter regulatorni organi in se

uporablja za lastno

dejavnost

Dokumentni

sistem

Politika prepre??evanja onesna??evanja, trajnostne rabe vodnih virov, biodiverzitete in kro??nega

gospodarstva naslavlja IRO iz Tabele Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) za podro??je E3

154

s cilji prepre??evanja onesna??evanja vode (izpusti ??? sulfati), upravljanja z vodnimi viri (zmanj??anje

porabe vode iz reke) in obvladovanja tveganj (omejene dobave vode zaradi su??nih obdobij).

5.2.4.3 [E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri

Dru??ba je v letu 2024 pripravila revidirano strategijo v katero so vklju??eni tudi ukrepi in viri, ki

naslavljajo pomembne teme s podro??ja vodnih virov. V strategiji se osredoto??amo na izogibanje

rabi vode iz naravnih vodnih virov, predelavi odpadne vode in njeni ponovni uporabi.

Dru??ba aktivno sodeluje v kolektivnem ukrepu za trajnostno upravljanje vodnih virov in

zmanj??evanje okoljskega vpliva na vodna telesa. Ta ukrep vklju??ujejo partnerstva s klju??nimi

dele??niki, lokalno skupnostjo, komunalnim podjetjem ter dr??avnimi institucijami. Med te ukrepe

spada projekt uporabe tehnolo??ke vode iz Centralne ??istilne naprave Tremerje (??N), ki se izvaja v

partnerstvu s ??N Tremerje in MO Celje. Gre za odpadno vodo, ki se sedaj po ??i????enju na tej ??istilni

napravi izpu????a v vodotok Savinja. Z uporabo vode iz ??N v Tremerjah bi dru??ba odvzem sve??e vode

iz vodotoka Hudinja prakti??no prekinilo, saj bi to vodo uporabljali zgolj ??e ob vzdr??evalnih delih na

??N, ko je izpust vode iz ??N v reko Savinjo prekinjen. S tem ukrepom odpravljamo tveganja

pomanjkanja vode ter izbol??anje stanja vodotoka. Podobne u??inke imajo tudi ukrepi uvajanja

notranjih reciklov in vra??anja vode v ponovno uporabo.

Tabela 81: Ukrepi in klju??ne aktivnosti za ohranjanje vodnih virov??????

Vrsta ukrepov in klju??nih aktivnosti??????

Leto??????

Predvideni prihranki

(poraba vode/ t TiO

2

)??????

Status

Uvedba notranjih reciklov vode in s tem ni??anje

specifi??ne porabe sve??e vode na tono proizvoda in s tem

zni??evanje porabe sve??e vode v proizvodnji TiO

2

oziroma

zni??evanje koli??ine na??rpane vode iz

vodotoka Hudinja.?????????

Recikliranje BNVT za pripravo apnen??eve moke??????

Priprava suspenzije apna??????

2026*

??????

40 m

3

/h???

5 m

3

/t TiO

2

??????

350.400 m

3

/leto???

V izvajanju

Vra??anje prelivnih vod iz Bukov??laka

2028

40 m

3

/h

5 m

3

/t TiO

2

350.400 m

3

/leto

V izvajanju

Uporaba tehnolo??ke vode iz C??N Tremerje in

prete??na nadomestitev vira vode iz vodotoka Hudinje??????

Po 2028???

Prete??na zamenjava

naravnega vira???

Priprava projekta

*Aktivnosti v letu 2025 niso bile zaklju??ene in se nadaljujejo tudi v letu 2026

5.2.4.4 [E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri

Dru??ba si je za prepoznane negativne vplive in tveganja s podro??ja ravnanja z vodnimi viri postavila

kratkoro??ne, srednjero??ne in dolgoro??ne cilje. Gre za prostovoljne odlo??itve, ki imajo strate??ki pomen

za zagotovitev dovolj vodnih virov in s tem nemoteno proizvodnjo ter prilagajanje podnebnim

spremembam in zmanj??anje rabe vode in njeno ponovno uporabo. Cilji za zmanj??anje izpustov v

vode so podani v poglavju [E2-3] Cilji v zvezi z onesna??evanjem.

Strate??ki cilji vklju??ujejo:

1. Zmanj??anje ??rpanja (odvzema) sve??e vode iz vodotoka Hudinja.

2. Zmanj??anje porabe tehnolo??ke vode.

Da bi dru??ba dosegla svoje strate??ke cilje, so zastavljeni naslednji specifi??ni in merljivi cilji:

??? prete??no zmanj??anje ??rpanja vode iz vodotoka Hudinja z uporabo odpadne vode iz K??N

Tremerje po letu 2028;

??? poraba tehnolo??ke vode manj??a za 20 % do leta 2028 glede na izhodi????no leto 2021.

155

5.2.4.4.1 Trajnostna vrednostna veriga

Dru??ba aktivno upravlja vplive v svoji vrednostni verigi, zlasti na podro??ju rabe in varovanja vodnih

virov, ter pri tem sodeluje z dobavitelji, izvajalci storitev in drugimi poslovnimi partnerji. Pri

sodelovanju v vi??jem in ni??jem delu vrednostne verige si prizadeva zagotoviti, da partnerji:

??? delujejo skladno s Kodeksom trajnostnega poslovanja dru??be;

??? izvajajo procese, ki prispevajo k odgovorni rabi vodnih virov, zmanj??evanju skupne porabe

in k izbolj??anju kakovosti izpustov.

Za zagotavljanje trajnostnega ravnanja in skladnosti s cilji dru??be so vzpostavljeni mehanizmi, ki

vklju??ujejo:

??? ??etrtletno spremljanje klju??nih kazalnikov, povezanih z rabo vode, emisijami v vode ter

upravljanjem tveganj;

??? letni pregled u??inkovitosti dose??enih ciljev v okviru letnega vodstvenega pregleda;

??? skrbni pregled nad vplivi, tveganji in prilo??nostmi v vrednostni verigi, pri ??emer se ocenjujejo

dejanski in potencialni vplivi ter ustreznost ukrepov za njihovo obvladovanje.

Na podlagi ugotovitev spremljanja in skrbnega pregleda dru??ba izvaja dopolnilne ukrepe ter preu??uje

nadaljnje mo??nosti izbolj??av v sodelovanju z dobavitelji, z namenom zmanj??evanja obremenitev

vodnih virov ter zagotavljanja dolgoro??ne trajnostnosti.

5.2.4.5 [E3-4] Odvzemi vode

Za tehnolo??ke namene v proizvodnih procesih uporabljamo povr??insko vodo, ki jo ??rpamo iz bli??njega

vodotoka Hudinja in podzemno vodo iz treh izvirov pri napravi za odstranjevanje odpadkov Za

Travnikom. Odvzemi vode za lastno dejavnost so na obmo??ju nizkega vodnega stresa.

Koli??ina odvzete vode se spremlja z vstopnimi vodomeri, ki jih redno overja zunanji upravljavec

javne vodovodne infrastrukture, kar zagotavlja zunanjo veljavnost meritev. Koli??ino pre??rpane vode

iz reke Hudinje redno spremljamo z ustreznimi vodomeri v lastnih vodnih sistemih in so predmet

rednih kalibracij pri poobla????enem izvajalcu. Merilniki na iztokih odpadnih vod, kjer so predpisane

trajne meritve, se preverjajo in potrjujejo s strani zunanjega akreditiranega izvajalca.

Za sanitarne namene in delno za tehnolo??ke procese uporabljamo pitno vodo iz javnega vodovodnega

omre??ja, katere porabo tudi spremljamo, kot je navedeno.

Celotna koli??ina odvzete vode je enaka vsoti koli??in odvzete vode iz vodotokov, podzemne vode in

dobavljene vode iz javnega vodovoda. Celotna koli??ina izpu????ene vode je vsota izpu????enih odpadnih

vod na posameznih iztokih iz dru??be (ve??je koli??ine so merjene, manj??e so ocenjene), komunalnih

odpadnih vod in delno padavinskih vod, ki jih ni mo??no lo??evati in odtekajo preko sistema odvajanja

odpadnih vod. Koli??ina porabljene vode je razlika med celotno koli??ino odvzete vode in izpu????ene

vode (vode ne shranjujemo zato je ne upo??tevamo).

Podjetje sicer izvaja recikliranje in ponovno uporabo vode vendar navedenih podatkov ne spremlja s

tako zanesljivostjo, ki bi bila primerna za poro??anje. Izvajamo ukrepe postopoma, da bomo lahko v

prihodnje vzpostavili dovolj zanesljive podatke (predvidoma v naslednjih 5 letih). Vode ne

shranjujemo.

156

Tabela 82: Poraba vode in koli??ina izpu????ene odpadne vode za lastno dejavnost v letih 2024 in 2025*

Enota

2024

2025

Celotna koli??ina odvzete

vode

m

3

2.741.087

2.815.420

Shranjena voda

m

3

0

Celotna koli??ina izpu????ene

vode

m

3

2.589.330

2.450.252

Porabljena voda

m

3

181.857

405.168

Vodna intenzivnost

m

3

/ milijon EUR prihodka

908

2038

* Skupne koli??ine za lokacijo Celje in Mozirje.

Postopek zbiranja in izra??unavanja podatkov

Podatki, predstavljeni v tabelah, so ro??no izra??unani na podlagi meritev in ocen podatkov, ki se

pridobijo z merjenjem in so podvr??eni merilni negotovosti, ki se podaja pri merjenju. Koli??ine odvzete

vode se dolo??ijo z merjenjem na vhodu oziroma iz ra??unov. Koli??ina izpu????ene vode je delno dolo??ena

z merjenjem (glavni izpusti vode), manj??i izpusti vode pa so ocenjeni. Notranje kro??enje vode v ve??in

primerov ni ustrezno merjeno in koli??ine tudi niso zadovoljivo ocenjene, zato teh koli??in ne podajamo.

Koli??ina porabljene vode je izra??unana kot razlika med dobavljeno in izpu????eno vodo, pri tem pa

ugotavljamo, da so podatki podvr??eni dodatni negotovosti zaradi nepopolnega spremljanja

notranjega kro??enja in neocenjenih koli??in padavinske vode, ki prispevajo k skupnim izpustom.

Koli??ine izpu????ene vode delno spremljamo z merilniki, ki so sami po sebi podvr??eni merilni

negotovosti, delno pa so ocenjene na podlagi porabe vode in koli??ine padavinske vode, ki se zbira na

povr??inah naprav ter se odvaja skupaj z odpadnimi vodami, vendar ni posebej vrednotena.

157

5.2.5 [E5] Raba virov in kro??no gospodarstvo

5.2.5.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje

pomembnih vplivov, tveganj, povezanih z rabo virov in kro??nim

gospodarstvom

Postopek prepoznavanja in ocene vplivov, tveganj in prilo??nosti poteka v sklopu skrbnega pregleda.

Pregledovali smo vplive v vrednostni verigi z izvajanjem razgovorov ter pregledom javno dostopnih

podatkov in poro??il, kjer je to mogo??e. V letu 2024 smo skrbni pregled izvedli za najpomembnej??o

vrednostno verigo TiO

2

, v obeh delih vrednostne verige, pri ??emer nismo prepoznali pomembnih tem

s podro??ja E5. V letu 2025 smo izvedli letni pregled dvojne pomembnosti. Podroben opis vseh

prepoznanih IRO je v to??ki ESRS 2 [SBM-3]. V letu 2025 in v prihodnje bomo postopno ??irili obseg

skrbnega pregleda in na ta na??in pridobivali celovite informacij za natan??no oceno potencialnih in

dejanskih negativnih vplivov tveganj in prilo??nosti.

U??inkovita raba virov in kro??no gospodarstvo sta bila v okviru lastne dejavnosti prepoznana kot

pomembni temi, zato zahtevata celosten pristop ter izvajanje ukrep na ve?? ravneh, vklju??no z

ocenjevanjem vplivov, prepoznavanjem tveganj in prilo??nosti, zakonodajnimi zahtevami, uvajanjem

tehnolo??kih izbolj??av in ozave????anjem. Dru??ba je kot pomemben vpliv prepoznala ravnanje z odpadki

v lastni dejavnosti. Pri pregledu vplivov v vrednostni verigi pomembnih IRO nismo prepoznali.

Skladno z na??rti ravnanja z odpadki dru??ba upo??teva prednostni vrstni red ravnanja z odpadki, kjer

je to tehni??no izvedljivo. Z izvajanjem ukrepov sledimo ciljem prepre??evanja nastajanja

odpadkov, lo??evanja le-teh na izvoru, ponovne uporabe, recikliranja nastalih industrijskih

odpadkov in embala??e v okviru lastne dejavnosti, predvsem pa sodelujemo s poslovni partnerji,

ki poskrbijo za ??im ve??je kro??enje teh snovi oz. njihovo energetsko izrabo.

Kot najve??ji vpliv je prepoznano nastajanje nenevarnega odpadka rde??e sadre, ki nastaja v

proizvodnji titanovega dioksida. Koli??ina tega odpadka predstavlja ve?? kot 95 % vseh nastalih

odpadkov v dru??bi. Naveden nenevaren odpadek se odlaga oziroma suho zapolnjuje na lastni napravi

za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Z odlaganjem nastaja neposreden vpliv na okolje ???

predvsem zaradi sulfatov v prelivnih vodah, ki se odvajajo iz naprave (podrobneje v E2???IRO1 in E2???4).

Potencialen mo??en vpliv onesna??evanja in vpliva na okolje in ljudi bi lahko nastal zaradi morebitne

nesre??e kot posledice poru??itve pregradnih teles, za katerimi se rde??a sadra zapolnjuje oziroma se

je odlagala v preteklosti. Prav tako napravi za odstranjevanje odpadkov posredno vplivata na

kakovost bivanja v lokalni skupnosti zaradi njune ume????enosti v prostor v bli??ini naseljenih obmo??ij

??? dru??beni vpliv (podrobneje v S3-SBM3).

Prepoznano tveganje je povezano s prostorom za odstranjevanje rde??e sadre. Projekt zapolnjevanja

naprav za odstranjevanje odpadkov (Za Travnik, Bukov??lak) je klju??en za zmanj??anje tveganja ne

uresni??itve strategije dru??be.

V dru??bi smo v letu 2025 identificirali novo prilo??nost, saj smo razvili postopek, s katerim iz 23 %

??veplove kisline, ki je doslej predstavljala odpadni tok v procesu proizvodnje titanovega dioksida,

lahko izlo??imo in pridobimo TiO??? kot nov proizvod. S tem ne le zmanj??amo koli??ino odlo??enih

odpadkov (rde??e sadre), temve?? ustvarijamo tudi dodano vrednost, saj pridobljeni TiO??? ni ve??

odpadek, temve?? tr??no zanimiv proizvod z enako vrednostjo kot TiO??? iz redne proizvodnje.

158

Tabela 83: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) za podro??je E5

Pomembni vplivi, tveganja

in/ali prilo??nosti

Opredelitev

Lokacija/Vrednostna veriga

??asovno obdobje

Lastna

dejavnost

Ni??ji del

vrednostne

verige

Vi??ji del

vrednostne

verige

Kratkoro??no

Srednjero??no

Dolgoro??no

Odpadki: zapolnjevanje rde??e

sadre

Dejanski negativni

vpliv

x

Negativni vplivi na poslovanje

dru??be zaradi nezmo??nost

odstranjevanja rde??e sadre

Tveganje

x

Odpadki: TiO

2

iz 23 % kisline

Pozitivni vpliv

x

Zmanj??anje koli??ine odpadka

in proizvod z ni??jo polno lastno

ceno

Prilo??nost

x

5.2.5.2 [E5-1] Politike v povezavi s kro??nim gospodarstvom

Tabela 84: Klju??ne politike za upravljanje pomembnih vplivov povezanih s kro??nim gospodarstvom

Naziv politike

Opis klju??ne vsebine

Odgovornost

za politiko

Razkritje

standardov ali

pobud tretjih

strani, ki jih dru??ba

upo??teva pri

izvajanju politike

Opis upo??tevanja

interesov klju??nih

dele??nikov pri

oblikovanju politike

Dosegljivost

Politika kakovosti,

ravnanja z

okoljem,

varnostjo in

zdravjem ter

upravljanja z

energijo

Dolo??a doseganje klju??nih

strate??kih ciljev s podro??ja

ravnanja z odpadki. Cilj politike

je zmanj??ati vplive na okolje, ki

vklju??uje tudi ukrepe za

u??inkovitej??e upravljanje z

odpadki in spremljati LCA

proizvodov.

Uprava,

zaposleni

ISO 9001 (sistem

vodenja

kakovosti),

ISO 14001 (sistem

ravnanja z

okoljem),

ISO 45001 (sistem

vodenja varnosti in

zdravja pri delu)

ISO 50001 (sistem

upravljanja z

energijo)

Pri oblikovanju Politike

zagotavljanja kakovosti,

ravnanja z okoljem,

varnosti in zdravja ter

upravljanja z energijo je

dru??ba upo??tevala

interese klju??nih

dele??nikov, med

katerimi so zaposleni,

poslovni partnerji,

lokalna skupnost ter

regulatorni organi in se

uporablja za lastno

dejavnost.

www.cinkarna.si

Politika

prepre??evanja

onesna??evanja,

trajnostne rabe

vodnih virov,

biodiverzitete in

kro??nega

gospodarstva

Politika opredeljuje zavezanost

dru??be k prepre??evanju

onesna??evanja okolja. Cilj je

zmanj??evati negativne vplive

na okolje, izbolj??evati rabo

virov ter zagotavljati skladnost

z zakonodajo in najbolj??imi

razpolo??ljivimi tehnikami (BAT).

Politika se uporablja za lastno

dejavnost

Vodja

trajnostnega

tima,

Uprava,

zaposleni

ISO 14001 (sistem

ravnanja z okoljem),

Pri pripravi Politike

prepre??evanja

onesna??evanja,

trajnostne rabe vodnih

virov, biodiverzitete in

kro??nega gospodarstva

je dru??ba upo??tevala

interese klju??nih

dele??nikov, med katerimi

so zaposleni, poslovni

partnerji, lokalna skupnost

ter regulatorni organi in se

uporablja za lastno

dejavnost

Dokumentni

sistem

Kodeks

trajnostnega

poslovanja za

poslovne

partnerje

Cinkarne

Celje, d. d.

Kodeks vklju??uje osnovna

na??ela trajnostnega

pridobivanja surovin, saj od

poslovnih partnerjev zahteva

gospodarno uporabo naravnih

virov, uporabo obnovljivih virov

energije in materialov tam, kjer

je to mogo??e, ter

prepre??evanje uporabe

materialov neznanega ali

nezakonitega izvora. Hkrati

Direktor slu??be

za nabavo in

logistiko,

Uprava,

zaposleni v

prodaji in

nabavi

Eti??ni kodeks

Zdru??enja

nabavnikov

Slovenije

Kodeks odra??a

uravnote??en pristop, ki

omogo??a u??inkovito

sodelovanje z vsemi

dele??niki ter spodbuja

dolgoro??ne, trajnostno

naravnane in eti??ne

nabavne prakse in se

uporablja za vrednostno

verigo.

Dokumentni

sistem

Poslovni partnerji

159

dolo??a izlo??anje spornih

mineralov in krepi odgovorno

ravnanje v dobavni verigi. Ta

pri??akovanja tvorijo minimalni

okvir trajnostnega sourcinga in

dopolnjujejo interne okoljske

politike dru??be.

Dru??ba s politikami ureja ravnanje z odpadki, u??inkovito rabo virov, prepre??evanje onesna??evanja

ter skladnost z zakonodajo in BAT. Prav tako postopno zmanj??uje odvisnost od primarnih surovin, in

sicer z ve??jo uporabo sekundarnih materialov ??? na primer z vklju??evanjem recikliranega bakra ter

aktivnim iskanjem dodatnih virov sekundarnih surovin. Ti pristopi prispevajo k pove??anju dele??a

kro??nih materialov ter zmanj??ujejo porabo primarnih virov.

Elementi trajnostnega pridobivanja virov so vklju??eni tudi v Kodeksu trajnostnega poslovanja za

poslovne partnerje, ki je zavezujo?? za celotno dobavno verigo. Kodeks dolo??a zahteve za gospodarno

in trajnostno uporabo naravnih virov, daje prednost uporabi obnovljivih materialov in energije, kadar

je to mogo??e, ter zahteva izlo??anje materialov neznanega izvora, spornih mineralov in materialov iz

nezakonitih virov.

V letu 2024 je dru??ba v trajnostni strategiji predvidela cilj zmanj??anja odpadkov in aktivnosti za

izvajanje kro??nega gospodarstva ter ukrepe za zmanj??evanje tveganja. V letu 2025 smo vzpostavili

tudi politiko prepre??evanja onesna??evanja, trajnostne rabe vodnih virov, biodiverzitete in kro??nega

gospodarstva z namenom upravljanja virov in kro??nega gospodarstva dru??be. Navedena politika

skupaj s politiko kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo

naslavlja IRO iz Tabele 83: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) za podro??je E5 s cilji

zmanj??evaja koli??ine nastalih odpadkov, zmanj??anja rabe primarnih surovin in obse??nej??a raba

sekundarnih surovin oziroma recikliranih materialov, ravnanje z odpadki z namenom omogo??anja

kro??ne uporabe materialov, ozave????anje in tehnolo??ke inovacije s podro??ja rabe virov in kro??nega

gospodarstva.

Z upo??tevanjem na??rta gospodarjenja in ravnanja z odpadki se osredoto??amo na uporabo najbolj??ih

razpolo??ljivih tehnik za u??inkovito rabo virov, ??im ve??jo rabo recikliranih materialov, predelavo

odpadkov in ravnanje z odpadki skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki sledi korakom,

prepre??evanja nastajanja odpadkov, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ter druge vrste

predelav in zmanj??evanje odlaganja.

??eprav se politika osredoto??a na lastno dejavnost in ne vklju??uje vplivov ter tveganj, povezanih z

rabo virov in kro??nim gospodarstvom v vrednostni verigi, dru??ba pri??akuje, da poslovni partnerji

upo??tevajo trajnostna na??ela, zapisana v Kodeksu trajnostnega poslovanja. Ta na??ela vklju??ujejo

gospodarno in trajnostno rabo naravnih virov, u??inkovito zmanj??evanje porabe surovin,

zmanj??evanje koli??in nastalih odpadkov ter spodbujanje recikliranja in ponovne uporabe materialov.

5.2.5.3 [E5-2] Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in kro??nim

gospodarstvom

Ukrepi dru??be povezani z rabo virov in kro??nim gospodarstvom, so usmerjeni k izpolnjevanju strogih

okoljskih zahtev ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Dru??ba si prizadeva zmanj??ati odlaganje

odpadkov in okrepiti kro??no gospodarstvo v svoji dejavnosti, pri ??emer se osredoto??a na vplive, ki

jih povzro??a z delovanjem na okolje in prizadete skupnosti. Pri tem je treba izpostaviti pomen

pove??evanja nastajanja stranskih proizvodov in s tem zmanj??evanja nastajanja odpadkov ter iskanja

novih mo??nosti za ponovno uporabo odpadkov iz proizvodnje. Dva klju??na stranska proizvoda, rde??a

sadra (RCGIPS) in bela sadra (CEGIPS), sta posebej pomembna pri proizvodnji TiO???. Bela sadra se

uporablja v gradbeni industriji, medtem ko rde??a sadra slu??i za suho zapolnjevanje naprave za

160

odstranjevanje odpadkov. Poleg tega je dru??ba za zmanj??anje zapolnjevanja rde??e sadre dolo??ila

ukrepe in klju??ne aktivnosti.

Tabela 85: Ukrepi in klju??ne aktivnosti zmanj??anja zapolnjevanja rde??e sadre v Cinkarni Celje do leta 2030

Strate??ki cilj??????

Vrsta ukrepov in klju??nih

aktivnosti??????

Leto???

Emisije (zrak/voda/tla)???

Predvideno

zmanj??anje (t)???

Status

Zmanj??anje nastajanja

rde??e sadre???

Pove??anje proizvodnje

CEGIPS (dodatno

centrifugiranje za namene

izlo??anja sadre)??????

2028???

tla???

Zmanj??anje za

pribli??no. 25.000

V izvajanju

Zmanj??anje nastajanja rde??e

sadre

Predelava 23 % kisline ???

izlo??anje in recikliranje TiO

2

???

2030

tla

Zmanj??anje za

pribli??no 2.000

V izvajanju

Dru??ba izvaja tudi ukrepe za odpravljanje prepoznanega tveganja, povezanega z nezmo??nostjo

odlaganja oziroma suhega zapolnjevanja sadre, ter dodatne aktivnosti za izbolj??anje sistema

ravnanja z odpadki, vklju??no s pove??evanjem ponovne uporabe, ??irjenjem mo??nosti recikliranja,

predelavo odpadkov v uporabne materiale in ve??jo uporabo sekundarnih surovin. Namen ukrepov je

zmanj??ati porabo primarnih virov ter zagotoviti ??im ve??je kro??enje snovi (npr. uporaba odpadnega

bakra in drugih odpadkov). Ukrepe spremljamo v sklopu integriranega sistema vodenja.

5.2.5.4 [E5-3] Cilji v zvezi z rabo virov in kro??nim gospodarstvom

Cilji dru??be na podro??ju rabe virov in kro??nega gospodarstva so zasnovani z namenom pove??anja

kro??nega oblikovanja (circular design) proizvodnih procesov in materialnih tokov. Pri tem se dru??ba

osredoto??a na zmanj??evanje nastajanja odpadkov ??e v fazi zasnove procesov, pove??anje ponovne

uporabe in predelave materialov ter preoblikovanje stranskih produktov in odpadkov v sekundarne

surovine z dodano vrednostjo.

Dru??ba si zastavlja cilje s podro??ja rabe virov in kro??nega gospodarstva z namenom pove??evanja

u??inkovitosti procesov in zmanj??evanja nastajanja odpadkov in njihovega kro??enja prostovoljno. V

ta namen je klju??no dobro poznavanje tokov materialov in odpadkov za vsako posamezno poslovno

dejavnost.

Cilji na podro??ju rabe in kro??nega gospodarstva:

??? zmanj??evaje koli??ine nastalih odpadkov,

??? zmanj??anje rabe primarnih surovin in obse??nej??a raba sekundarnih surovin oz. recikliranih

materialov,

??? ravnanje z odpadki z namenom omogo??anja kro??ne uporabe materialov,

??? ozave????anje in tehnolo??ke inovacije s podro??ja rabe virov in kro??nega gospodarstva.

Najbolj pomemben in strate??ki cilj na podro??ju rabe virov in kro??nega gospodarstva je zmanj??anje

koli??ine proizvedene rde??e sadre za 14 % do leta 2030 glede na izhodi????no leto 2021. Ta cilj je

neposredno povezan s kro??nim oblikovanjem proizvodnega procesa, saj temelji na preoblikovanju

materialnih tokov in razvoju tehnolo??kih re??itev, ki omogo??ajo uporabo rde??e sadre in drugih

odpadnih materialov kot sekundarnih surovin z novo dodano vrednostjo. S tem se ??e v fazi zasnove

procesa zmanj??uje potreba po odlaganju odpadkov, ki predstavlja najni??jo stopnjo hierarhije

ravnanja z odpadki. Dru??ba pri svojih procesih ??e uporablja izbrane sekundarne surovine (npr.

reciklirane bakrove spojine) in aktivno i????e nove vire sekundarnih materialov, kadar je to tehnolo??ko

izvedljivo.

Dru??ba je v okviru podro??ja E5 prepoznala eno taksonomsko sprejemljivo dejavnost na podro??ju

kro??nega gospodarstva: proizvodnja in prodaja bele sadre, ki je vklju??ena v poro??ilo o taksonomiji v

sklopu Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov (KG 2.3). Dejavnost izpolnjuje merila Substantial

Contribution (SC) za prehod na kro??no gospodarstvo, saj omogo??a ponovno uporabo sekundarnih

materialov, zmanj??uje koli??ine odlo??enih odpadkov ter nadome????a primarne surovine v gradbeni??tvu.

161

Pri dejavnosti so izpolnjena tudi merila DNSH, saj dejavnost ne povzro??a dodatnih obremenitev za

vodo, zrak ali tla, poteka skladno z zahtevami IED, SEVESO ter sistemom notranjih okoljskih kontrol.

Projekti za vrednotenje in predelavo rde??e sadre pomembno prispevajo k ciljem kro??nega

gospodarstva. ??eprav ti projekti v letu 2025 ??e niso taksonomsko prigla??eni, sledijo taksonomskim

na??elom ponovne uporabe materialov, zmanj??evanja koli??in za odlaganje in razvoja sekundarnih

surovinskih tokov.

5.2.5.5 [E5-4] Pritok virov

Dru??ba pri svoji dejavnosti proizvodnje proizvodov uporablja recikliran material tam, kjer je to

mogo??e. Koli??ina uporabljenih recikliranih vhodnih materialov je odvisna od obsega proizvodnje,

dobavljivosti in cene drugih materialov, ki lahko vplivajo na uporabo recikliranih materialov.

Izvajamo ukrepe za pove??anje recikliranega materiala v portfelju agro izdelkov, kjer je

klju??na surovina baker. Dru??ba v celoti uporablja v ta namen reciklirani baker. Uporablja pa tudi

odpadno jedkalo. Za navedene snovi ima dovoljenje za predelavo odpadkov. Dru??ba vseskozi i????e

nove vire odpadnih surovin.

Tabela 86: Uporabljeni reciklirani vhodni materiali v letih 2024 in 2025 v kilogramih na lokaciji v Celju

Poraba materialov (kg)

2024

2025

Za predelavo po R_05 (nenevarni)

950.316

675.286

Za predelavo po R_05 (nevarni)

165.379

195.160

Skupaj

1.115.695

870.446

Vsebnost recikliranih materialov v %

53,4

52,54

R5 ??? Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov

5.2.5.6 [E5-5] Odtok virov

Pri ravnanju z odpadki sledimo petstopenjski lestvici ravnanja z odpadki, kjer v prvi vrsti stremimo

k u??inkovitemu upravljanju z materiali s ??im manj??im izmetom, kar lahko vra??amo v proizvodni

proces ali ponovno uporabimo, preostalo predamo poobla????enim zbiralcem in predelovalcem

odpadkov, ki odpadke predelajo oziroma odlo??ijo.

Skladno s postavljenimi cilji kro??nega gospodarstva (zmanj??ati koli??ino nastalih odpadkov in pove??ati

ponovno uporabo) izvajamo ukrepe oziroma sledimo ciljem izbolj??av na podro??ju ravnanja z odpadki

za zmanj??evanje koli??ine odpadkov. Delujemo v skladu s sistemom lo??evanja odpadkov na izvoru.

Za dolo??ene odpadke imamo dovoljenje za njihovo predelavo, kar nam omogo??a njihovo

ponovno uporabo v proizvodnih procesih, s ??imer dolo??en dele?? naravnih virov nadomestimo s

predelanimi materiali.

Najve??ji dele?? odlo??enih odpadkov predstavlja sadra, ki nastaja v proizvodnji titanovega dioksida in

je specifi??na za to dejavnost. Nastajata dve vrsti sadre, in sicer rde??a sadra (RCEGIPS) in bela sadra

(CEGIPS), ki sta po kemijski sestavi kalcijev sulfat dihidrat ??? gips (CaSO

4

x 2H

2

O). Rde??a sadra ima

poseben status odlaganja, saj slu??i za suho zapolnjevanje. Koli??ino odlo??ene rde??e sadre

zmanj??ujemo s pove??anjem kapacitete izlo??anja stranskega produkta bele sadre (CEGIPS-a). V letu

2025 smo v ta namen izlo??ili 2,66 tone bele sadre na tono titanovega dioksida (specifi??na koli??ina

bele sadre). V teku je tudi priprava projektne dokumentacije in pridobivanje gradbenega dovoljenja

za izgradnjo dodatne centrifuge, ki bo ??e dodatno pripomogla k ve??ji koli??ini izlo??ene bele sadre.

Vpeljani so bili tudi postopki za pove??evanje izkoristkov v proizvodnji TiO

2

in poteka projekt

Vrednotenja rde??e sadre z namenom najti druge mo??ne uporabe.

162

Med klju??ne druge vrste odpadkov se uvr????a tudi odpadna embala??a (plasti??na embala??a, papir,

karton, les). Na podro??ju embala??e smo vklju??eni v embala??no shemo podjetja za ravnanje z

embala??o in odpadno embala??o, ki vso nastalo embala??o prevzame na viru nastanka ter z njo ravna

skladno z aktualno zakonodajo in zagotavlja dele??e recikliranja. Bistveni del odpadkov predstavljajo

tudi odpadki, ki nastajajo ob remontih (odpadna oprema, odpadni gradbeni materiali) in v

proizvodnji.

Nastajanju odpadkov se kljub izvajanju ??tevilnih ukrepov ne moremo popolnoma izogniti. Nastale

nenevarne in nevarne odpadke v dru??bi lo??ujemo in jih v ve??ji meri pripravimo za predelavo (po

enem od postopkov R3-R13) ali odstranjevanje (po enem od postopkov D1-D13). Vse nevarne

odpadke predamo poobla????enim zbiralcem odpadkov. Prav tako predamo poobla????enim zbiralcem

preostanek lo??eno zbranih nenevarnih odpadkov, ki jih ne predelamo ali odstranimo sami.

Tabela 87: Skupna koli??ina nastalih odpadkov iz proizvodnje na lokaciji Celje in Mozirje v letih 2024 in 2025 v kilogramih

2024

2025

Skupna koli??ina odpadkov (kg)

178.952.652

196.820.774

Skupna koli??ina nerecikliranih odpadkov (nevarni+ nenevarni) (kg)

177.114.565

195.132.275

Odstotek nerecikliranih odpadkov (nevarni+nenevarni) (%)

98,97

99,14

Tabela 88: Odpadki (nevarni in nenevarni) glede na vrsto ravnanja oziroma na??in predelave za lokacijo Celje in Mozirje v letih

2024 in 2025

2024

2025

Nevarni (skupaj) (kg)

76.010

116.516

Preusmerjeni stran od

odstranjevanja

Priprava za ponovno uporabo (kg)

0

4.413

Recikliranje (kg)

0

1.365

Drugi postopki predelave (kg)

18.886

250

Predvideni za

odstranjevanje

Se??ig (kg)

0

43.267

Odlaganje na odlagali????u (kg)

8.960

0

Drugi postopki odstranjevanja (kg)

48.164

67.221

Nenevarni (skupaj)(kg)

178.876.642

196.704.258

Preusmerjeni stran od

odstranjevanja

Priprava za ponovno uporabo (kg)

0

9.420

Recikliranje (kg)

955.720

939.920

Drugi postopki predelave (kg)

863.481

733.131

Predvideni za

odstranjevanje

Se??ig (kg)

0

1.880

Odlaganje na odlagali????u* (kg)

177.018.420

194.927.420

Drugi postopki odstranjevanja (kg)

39.021

92.487

* V koli??ini odpadkov je tudi rde??a sadra, ki se suho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom (??t odpadka 06 11 01).

Dru??ba v obdobju poro??anja nima klju??nih proizvodov ali materialov, ki bi bili zasnovani po na??elih

kro??nega oblikovanja izdelkov. Narava dejavnosti dru??be temelji predvsem na proizvodnji osnovnih

kemi??nih proizvodov in materialov, pri katerih se kro??ni vidiki ne uresni??ujejo na ravni zasnove

proizvoda, temve?? predvsem na ravni proizvodnih procesov in upravljanja materialnih tokov. Kro??no

gospodarstvo dru??ba naslavlja predvsem z upravljanjem materialnih tokov, zmanj??evanjem koli??in

odpadkov, pove??evanjem njihove predelave ter razvojem postopkov, ki omogo??ajo ponovno

vklju??evanje materialov v proizvodne tokove.

Postopek zbiranja in izra??unavanja podatkov o koli??ini nastalih odpadkov je lahko vir negotovosti, ne

toliko z vidika koli??in kot z vidika na??inov odstranjevanja. Negotovost je povezana predvsem z

informacijami o obdelavi oziroma odstranjevanju, ki jih poobla????eni prevzemniki posredujejo po

prevzemu odpadkov, pri ??emer so ti podatki lahko ocenjeni glede na vrsto odpadka. Podatke o

koli??inah zbranih odpadkov in njihovem posredovanju v razli??ne postopke predelave pridobivamo od

163

poobla????enih prevzemnikov, zato lahko na njihovo natan??nost vplivamo le omejeno. Koli??ina

odlo??enih odpadkov na napravi za odstranjevanje odpadkov se izra??unava na podlagi podatkov o

koli??ini in sestavi ter na podlagi meritev ter ocen sestave rde??e sadre (vlage, ki jo le-ta ??e vsebuje

pred suhim zapolnjevanjem).

Poleg odpadne rde??e sadre (odpadki na osnovi kalcija iz proizvodnje titanovega dioksida) v dru??bi

nastajajo odpadki, ki so posledica kemijske dejavnosti (npr. odpadne barve in laki, zavr??ena oprema,

izrabljeni voski, emulzije in drugo), odpadna embala??a (papir, les, kovina, plastika in drugi embala??ni

materiali) ter odpadki, ki nastajajo pri raznih gradbenih in vzdr??evalnih delih (gradbeni odpadki,

odpadne kovine, izolirni materiali in drugo).

164

5.3 [S] Socialne informacije

5.3.1 [S1] Lastna delovna sila

5.3.1.1 [SBM-3] Bistveni vplivi, tveganja in prilo??nosti

Dru??ba je konec leta 2025 zaposlovala 726 zaposlenih, ki sestavljajo delovno silo in predstavljajo

klju??ni steber delovanja dru??be. Delovanje temelji na prepri??anju, da odprt dialog, vklju??evanje

zaposlenih in aktivno poslu??anje njihovih potreb pomembno prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih in

uspe??nosti dru??be. Osredoto??eni smo na zagotavljanje kakovostnega, varnega in vklju??ujo??ega

delovnega okolja. Delovna sila je strukturirana po razli??nih organizacijskih enotah, skladno s

potrebami proizvodnih in administrativnih procesov. Ve??ina lastnih zaposlenih je zaposlenih s

pogodbami za polni delovni ??as, kar prispeva k trajnostni kadrovski strukturi in omogo??a dolgoro??no

na??rtovanje ??love??kih virov. Manj kot 6 % zaposlenih opravlja delo prek agencij za posredovanje

dela, vendar zagotavljamo enake pogoje dela za vse zaposlene, ne glede na obliko zaposlitve. Dru??ba

si prizadeva ustvarjati dolgoro??ne zaposlitvene prilo??nosti, ki zaposlenim omogo??ajo stabilnost in

karierni razvoj.

Na podlagi analize bistvenih vplivov, tveganj in prilo??nosti (DMA) smo prepoznali ve?? pomembnih

vidikov, povezanih z lastno delovno silo:

??? dva negativna vpliva,

??? en pozitiven vpliv,

??? eno pomembno tveganje.

Dejanski in morebitni vplivi na delovno silo izhajajo neposredno iz zna??ilnosti poslovnega modela

dru??be, ki temelji na visoko regulirani, kompleksni kemi??ni proizvodnji. Med identificiranimi

dejanskimi vplivi so:

??? zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ??? dejanski negativni vpliv zaradi potencialnih

tveganj v industrijskem okolju;

??? zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih ??? dejanski negativni vpliv zaradi

zahtevne narave dela in organizacijskih izzivov;

??? zagotavljanje varnosti zaposlitve ??? dejanski pozitivni vpliv, saj dru??ba omogo??a dolgoro??no

stabilnost zaposlenim.

Poleg dejanskih vplivov smo identificirali tudi pomembno tveganje, ki vpliva na delovno silo:

??? Nedodelana politika nasledstev in pomanjkanje ustreznih kompetenc zaposlenih ??? tveganje

za ohranjanje klju??nega znanja in zmogljivosti za prenos znanja med generacijami.

Tako dejanski vplivi kot opredeljeno tveganje se obravnavajo kot pomembni elementi poslovnega

modela in se upo??tevajo pri oblikovanju kadrovske strategije, izbolj??evanju delovnega okolja ter

dolgoro??nem na??rtovanju virov. Ker ti vplivi zadevajo tako zaposlene kot tudi pogodbeno sodelujo??e,

jih vklju??ujemo v obseg razkritja. V nadaljevanju predstavljamo pristop k razumevanju interesov

zaposlenih, njihovemu vklju??evanju ter ukrepom, politikam in ciljem, s katerimi naslavljamo klju??ne

vplive.

165

Tabela 89: Tabela IRO za dru??bo Cinkarna Celje, d. d.

Pomembni vplivi, tveganja in/ali prilo??nosti

Opredelitev

Lokacija/ vrednostna

veriga

??asovno obdobje

Lastna dejavnost

Ni??ji del

vrednostne verige

Vi??ji del

vrednostne verige

Kratkoro??no

Srednjero??no

Dolgoro??no

Skrb za varnost in zdravje

Dejanski negativni vpliv

x

Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva

zaposlenih

Dejanski negativni vpliv

x

Zagotavljanje varnosti zaposlitve zaposlenih

Dejanski pozitivni vpliv

x

Nedodelana politika nasledstev in neustreznih

kompetenc zaposlenih

Tveganje

x

V dru??bi se zavedamo klju??ne vloge zaposlenih pri doseganju poslovnih ciljev in trajnostnega razvoja

dru??be, zato posebno pozornost namenjamo upravljanju vplivov, tveganj in vplivov, povezanih z

lastno delovno silo. Razkritje zajema vse posameznike v delovni sili, ki bi jih lahko bistveno prizadele

na??e dejavnosti. To vklju??uje zaposlene za polni in skraj??ani delovni ??as, samozaposlene

pogodbenike ter osebe, ki jih zagotavljajo agencije za zaposlovanje tretjih oseb.

Kot dru??ba v kemi??ni industriji se soo??amo z izzivom zagotavljanja varnega delovnega okolja, kjer

je delo z nevarnimi snovmi in zahtevnimi tehnolo??kimi procesi neizogiben del proizvodnje. Da bi

zmanj??ali morebitne negativne vplive, izvajamo stroge varnostne protokole, redna usposabljanja in

preventivne ukrepe, s katerimi zagotavljamo varnost in zdravje zaposlenih ter zmanj??ujemo tveganje

za nezgode in poklicne bolezni. V dru??bi se zavedamo, da so motivirani in zadovoljni zaposleni klju??ni

za uspeh ter konkuren??nost dru??be. Tako namenjamo posebno pozornost zagotavljanju kakovosti

delovnega zadovoljstva, pri ??emer ustvarjamo spodbudno delovno okolje, ki temelji na varnosti,

spo??tovanju, profesionalnem razvoju in pravi??nem nagrajevanju.

Za izbolj??anje delovnega zadovoljstva izvajamo ??tevilne ukrepe, vklju??no z vlaganjem v varnost in

zdravje pri delu, spodbujanjem odprtih in transparentnih odnosov med zaposlenimi in vodstvom,

zagotavljanjem pravi??ne sistemizacije delovnih mest ter mo??nostmi za karierni razvoj. Pomemben

vidik zaveze predstavlja tudi prizadevanje za prepre??evanje vseh oblik nasilja, diskriminacije in

nadlegovanja na delovnem mestu.

Ob tem prepoznavamo tudi pozitivne vplive, ki jih ustvarjamo z zagotavljanjem varnosti zaposlitve

lastne delovne sile z dolgoro??no stabilnostjo poslovanja, sistemati??nim upravljanjem kadrov in

vlaganjem v razvoj kompetenc zaposlenih. Poseben poudarek namenjamo socialni varnosti in s tem

povezanim ugodnostim, pri ??emer zagotavljamo stabilne zaposlitve z minimalnim tveganjem za

odpu????anja ter konkuren??ne pla??e, ki omogo??ajo ekonomsko varnost zaposlenih. Prav tako skrbimo

za uravnote??enost med poklicnim in zasebnim ??ivljenjem, kar dodatno prispeva k zadovoljstvu in

dolgoro??ni stabilnosti zaposlenih.

Prepoznali smo eno pomembno tveganj, ki izhaja iz nedodelane politike nasledstev in neustreznih

kompetenc zaposlenih, saj lahko negativno vpliva na kontinuiteto poslovanja, produktivnost ter

prilagodljivost dru??be na tr??ne in tehnolo??ke spremembe. Za njegovo obvladovanje izvajamo ciljno

usmerjene ukrepe, kot so sistemati??no na??rtovanje kadrovskega nasledstva, izobra??evanja in

usposabljanja zaposlenih, s ??imer krepimo klju??ne kompetence, zagotavljamo prenos znanja ter

pripravljamo kader na prevzem odgovornosti v prihodnosti.

166

V poro??evalskem obdobju dru??ba na podlagi izvedene dvojne analize pomembnosti ter vzpostavljenih

postopkov upravljanja tveganj in notranjih kontrol ni identificirala dejanskih materialnih negativnih

vplivov na ljudi ali okolje in ni prepoznalo pomembnih vplivov na zaposlene, ki bi izhajali iz prehoda.

Dru??ba je izrazito odvisna od usposobljene in stabilne delovne sile, saj ta omogo??a nemoteno

izvajanje reguliranih in tehni??no zahtevnih proizvodnih procesov. Ta odvisnost vpliva na u??inkovitost,

kakovost, zanesljivost dobave ter zmo??nost dolgoro??nega razvoja dru??be.

Identificirana tveganja, kot sta pomanjkanje ustreznih kadrov in izguba klju??nega znanja, vplivajo

na poslovni model in so obravnavana znotraj naslednjih strate??kih ukrepov:

??? razvoj sistemati??nega prenosa znanja in notranjega nasledstva,

??? krepitev notranjih izobra??evanj in razvoj kompetenc,

??? digitalizacija kadrovskih procesov,

??? dolgoro??no na??rtovanje zasedbe kriti??nih delovnih mest.

Odnos med tveganji in prilo??nostmi na podro??ju delovne sile je nelo??ljivo povezan s poslovno

strategijo dru??be. Ukrepi, ki obvladujejo kadrovska tveganja, hkrati odpirajo nove razvojne

prilo??nosti in prispevajo k uspe??nemu uresni??evanju strate??kih ciljev. Tako so tveganja in prilo??nosti

povezani v enoten pristop, ki vklju??uje spremljanje, odzivanje in dolgoro??no integracijo v poslovni

model dru??be.

Dru??ba poleg razkritij o temah, prepoznanih kot materialnih v okviru presoje dvojne pomembnosti

skladno z ESRS, poro??a tudi o naslednjih posameznih to??kah: S1-8, S1-9, S1-10, S1-12, S1-15 in

S1-16, ki sicer niso bile opredeljene kot materialne, vendar jih zaradi na??ela transparentnosti in

odgovornega poro??anja kljub temu vklju??uje v poro??ilo.

5.3.1.2 [S1-1] Politike povezane z lastno delovno silo

Dru??ba kot eno vodilnih industrijskih podjetij v Sloveniji prepoznava klju??no vlogo zaposlenih pri

doseganju trajnostnih in poslovnih ciljev. Zavezani smo k zagotavljanju varnega, pravi??nega in

vklju??ujo??ega delovnega okolja, kjer spo??tujemo temeljne ??lovekove pravice, pravice delavcev in

na??ela dostojnega dela.

Strategija za zaposlene in pristop k upravljanju bistvenih vplivov, tveganj in prilo??nosti (IRO) v

povezavi z delovno silo temelji na politikah, ki zajemajo klju??na podro??ja upravljanja s spo??tovanjem

??lovekovih pravic, ??love??kih virov, varnosti in zdravja pri delu, eti??nega poslovanja, sodelovanja z

zaposlenimi ter spo??tovanja pravic zaposlenih. Ti dokumenti so temelj upravljanja zaposlenih in

predstavljajo operativno podporo uresni??evanju strate??kih usmeritev dru??be na kadrovskem

podro??ju.

V nadaljevanju predstavljamo klju??ne dokumente, ki urejajo podro??ja varnosti in zdravja pri delu,

eti??nega ravnanja, organizacijo kadrov, raznolikost, prepre??evanje nasilja, razvoj kompetenc ter

spo??tovanje ??lovekovih pravic. Vsak od njih je povezan z enim ali ve?? prepoznanimi vplivi, tveganji

ali prilo??nostmi (IRO) na podro??ju delovne sile:

??? Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu dolo??a organizacijske in tehni??ne ukrepe za

prepre??evanje po??kodb in poklicnih bolezni ter varno izvajanje delovnih procesov. Politika

neposredno naslavlja dejanski negativni vpliv, povezan z zagotavljanjem varnosti in zdravja

pri delu.

??? Kodeks eti??nega ravnanja in dela postavlja temelje odgovornega ravnanja, profesionalizma

in spo??tljivega sodelovanja. S tem krepi kulturo integritete in zmanj??uje dejanske negativne

vplive, povezane z izzivi na podro??ju socialnega dialoga.

167

??? Politika raznolikosti spodbuja vklju??evanje in enake mo??nosti, kar naslavlja dejanski

negativni vpliv na zadovoljstvo zaposlenih ter prina??a prilo??nost za razvoj vklju??ujo??e

organizacijske kulture.

??? Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest vzpostavlja jasno strukturo

delovnih mest ter omogo??a u??inkovito na??rtovanje in razporejanje kadrov. Obvladuje

tveganja, povezana s pomanjkanjem kadrov, neustrezno organizacijo in nadome????anjem.

??? Pravilnik o prepre??evanju vseh oblik nasilja na delovnem mestu ????iti zaposlene pred

psihosocialnimi tveganji, kot so mobing, nadlegovanje in nasilje. Zmanj??uje dejanske

negativne vplive na zadovoljstvo in varnost zaposlenih.

??? Pravilnik o dolo??anju in izpla??ilu pla??e za poslovno uspe??nost dolo??a merila za pravi??no in

ciljno nagrajevanje, kar zmanj??uje negativne vplive na zadovoljstvo in predstavlja prilo??nost

za ve??jo motivacijo in pripadnost.

??? OP 174 ??? Zagotavljanje osebne varovalne opreme dolo??a postopke in odgovornosti za

uporabo osebne varovalne opreme ter zmanj??uje tveganja za po??kodbe pri delu. Podpira

varnost in skladnost z zakonodajo. Politika neposredno naslavlja dejanski negativni vpliv,

povezan z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.

??? OP 137 ??? Izobra??evanje ureja sistem internega usposabljanja in razvoja kompetenc, kar

omogo??a obvladovanje tveganj, povezanih z nasledstvom in pomanjkanjem znanj, ter

spodbuja dolgoro??ni razvoj zaposlenih.

??? Politika ??lovekovih pravic dolo??a na??ela, obveznosti in zaveze dru??be za spo??tovanje

dostojanstva, enake mo??nosti, dostojno delo, varstvo okolja ter odgovorno ravnanje v

dobavni verigi.

Tabela 90: Klju??ne politike za zagotovitev varnega in urejenega delovnega okolja

Naziv politike,

zaveze,

kodeksa,

politike

Opis klju??ne vsebine (cilji, vplivi,

tveganji, prilo??nosti)

Odgovornost za

politiko

Razkritje

standardov ali

pobud tretjih

strani, ki jih

dru??ba

upo??teva pri

izvajanju

politike

Opis

upo??tevanja

interesov

klju??nih

dele??nikov pri

oblikovanju

politike

Dosegljivost

Pravilnik o

varnosti in

zdravju pri delu

(S1-1, DR23)

Zagotavlja varno in zdravo delovno

okolje za zaposlene in obiskovalce

??? Zavezanost skladnosti z ustrezno

zakonodajo in predpisi s podro??ja

varnosti in zdravja pri delu

??? Osredoto??enost na prepre??evanje

po??kodb pri delu:

??? Dolo??itev postopkov v zvezi z

varnostjo in zdravjem pri delu

??? Dolo??itev odgovornosti

Vodja Slu??be za

varnost, zdravje

in okolje

Zakon o varnosti

in zdravju pri

delu (ZVZD-1),

Direktiva

89/391/EGS,

ISO 45001

Naslavlja

interese

zaposlenih,

delavce

zaposlene preko

agencije za

posredovanje

dela, ??tudente,

dijake in

in??pektorata za

delo; oblikovan v

sodelovanju s

predstavniki

zaposlenih

Intranet Cinkarna

Celje

Kodeks

eti??nega

ravnanja in

dela,

Kodeks eti??nega ravnanja in dela

dru??be dolo??a temeljna na??ela in

pravila vedenja zaposlenih ter

vodstva. Zagotavlja visoke standarde

poslovne in eti??ne integritete ter

spodbuja kulturo odgovornosti,

po??tenosti in spo??tovanja.

Uprava

Na??ela OECD za

multinacionalna

podjetja, UN

Global Compact,

ISO 26000,

Zakon o

integriteti in

prepre??evanju

korupcije

(ZIntPK)

Naslavlja

zaposlene,

delavce

zaposlene preko

agencije za

posredovanje

dela, poslovne

partnerje in ??ir??o

javnost.

https://www.cinka

rna.si/o-podjetju

Politika

raznolikosti

Politika zagotavljanja raznolikosti v

upravi in nadzornem svetu dru??be

dolo??a glavna na??ela za dosego ve??je

raznolikosti teh organov, kar prispeva

k ve??ji u??inkovitosti, raznolikosti

mnenj ter bolj??emu razumevanju

trenutnih dogajanj in dolgoro??nih

tveganj ter prilo??nosti poslovanja

dru??be.

Uprava

Zakon o delovnih

razmerjih (ZDR-

1), Agenda ZN

2030 (SDG 5, 8,

10),

Naslavlja

zaposlene;

upo??tevana

priporo??ila

Slovenskega

dr??avnega

holdinga.

https://www.cinka

rna.si/o-podjetju

168

Pravilnik o

notranji

organizaciji in

sistemizaciji

delovnih mest

Dolo??a organizacijsko strukturo ter

sistemizacijo delovnih mest,

opredeljuje notranje organizacijske

enote, njihove naloge, delovna mesta

z opisi del in pogoje za njihovo

zasedbo in vklju??uje:

??? notranjo organizacijo z dolo??itvijo

organizacijskih enot

??? sistemizacijo delovnih mest z

opredelitvijo posameznih delovnih

mest, vklju??no z opisi nalog,

zahtevano stopnjo in vrsto

izobrazbe, delovnimi pogoji ter

drugimi posebnimi zahtevami.

??? pogoje za zasedbo delovnih mes

z dolo??itvijo kriterijev, ki jih morajo

izpolnjevati kandidati za

posamezna delovna mesta, kot

so stopnja izobrazbe, delovne

izku??nje, posebna znanja ali

usposobljenosti.

Vodja Kadrovsko

splo??ne slu??be

Zakon o delovnih

razmerjih (ZDR-

1),

Naslavlja

zaposlene,

delavce

zaposlene preko

agencije za

posredovanje

dela, dokument

pripravljen v

posvetovanju s

predstavniki

zaposlenih

Intranet Cinkarna

Celje

Pravilnik o

prepre??evanju

vseh oblik

nasilja na

delovnem

mestu,

(S1-1,

DR24a,b,d)

Zagotavlja varno in prijetno delovno

okolje ter ????iti dostojanstvo vseh

zaposlenih

??? Jasna dolo??ila, kaj ??teje za

nasilje, trpin??enje, spolno in drugo

nadlegovanje ter psihosocialna

tveganja na delovnem mestu.

??? Dolo??a ukrepe za ugotavljanje,

prepre??evanje, odpravljanje in

obvladovanje nasilja,

nadlegovanja, trpin??enja in drugih

oblik psihosocialnega tveganja na

delovnih mestih.

??? Dolo??a postopke prijave in

obravnave po katerih lahko

zaposleni prijavijo primere nasilja

ali trpin??enja, ter na??in njihove

obravnave, vklju??no z

zagotavljanjem anonimnosti in

za????ite prijaviteljev.

??? Dolo??a ukrepe zoper

domnevnega povzro??itelja

nedopustnega ravnanja.

Vodja Pravne

slu??be

Zakon o delovnih

razmerjih (ZDR-

1), Mednarodna

organizacija dela

(ILO) ???

Konvencija ??t.

190, Priporo??ilo

??t. 206 (ILO),

Direktiva

2000/78/ES (EU)

Naslavlja

zaposlene;

delavce

zaposlene preko

agencije za

posredovanje

dela, ??tudente,

dijake, pripravljen

po posvetovanju

s predstavniki

zaposlenih.

Intranet Cinkarna

Celje

Pravilnik o

dolo??anju in

izpla??ilu pla??e

za poslovno

uspe??nost

Dolo??a pogoje, merila in postopke za

izpla??ilo dela pla??e zaposlenim na

podlagi dose??enih poslovnih

rezultatov podjetja in vklju??ujejo:

??? dolo??itev, pod katerimi pogoji so

zaposleni upravi??eni do dela

pla??e za poslovno uspe??nost, na

primer doseganje dolo??enih

finan??nih ciljev podjetja;

??? jasno opredeljena merila, ki se

uporabljajo za izpla??ilo;

??? dolo??itev metodologije za izra??un

vi??ine izpla??ila na??ina izpla??ila

zaposlenim.

Uprava

ZDR-1,

Podjetni??ka

Kolektivna

pogodba

Naslavlja

zaposlene;

delavce

zaposlene preko

agencije za

posredovanje

dela, pripravljen

v posvetovanju s

predstavniki

zaposlenih.

Intranet Cinkarna

Celje

OP 198

Obvladovanje

varnosti in

zdravja pri delu

na skupnih

delovi????ih

Cilj je usklajeno izvajanje varnostnih

ukrepov in prepre??evanje nesre??.

Dolo??a ukrepe za zagotavljanje

varnosti pri delu, kadar na istem

delovi????u hkrati deluje ve?? zaposlenih

in zunanjih izvajalcev. Zahteva pisni

sporazum med vsemi udele??enci,

dolo??a odgovorne osebe za varnost,

opredeljuje skupne ukrepe ter zahteva

seznanitev delavcev z varnostnimi

postopki.

Vodja Slu??be za

varnost, zdravje

in okolje

Zakon o varnosti

in zdravju pri

delu (ZVZD-1),

ISO 45001

Naslavlja

interese

zaposlenih,

delavce

zaposlene preko

agencije za

posredovanje

dela in

in??pektorata za

delo; oblikovan v

sodelovanju

predstavniki

zaposlenih.

Intranet Cinkarna

Celje

Organizacijski

predpis OP 137

Izobra??evanje

Dolo??a na??rtovanje potreb za

izobra??evanje, dolo??a pogoje za

usposabljanje pred nastopom na DM

Vodja Kadrovsko

splo??ne slu??be

Zakon o varnosti

in zdravju pri

delu (ZVZD-1),

Naslavlja

zaposlene,

poslovne

Intranet Cinkarna

Celje

169

in usposabljanje za samostojno

opravljanje dela na DM za novo

zaposlene, zaposlene, prerazporejene

na drugo DM, dalj ??asa odsotne

zaposlene in agencijske delavce,

opredeljuje na??rtovanje in preverjanje

usposobljenosti zaposlenih,

usposabljanje ??tudentov in dijakov

(obvezna praksa, diplomske naloge,

??tudentsko delo), usposabljanje

pripravnikov in vajencev, organiziranje

in spremljanje ??tudija ob delu in

dolo??a postopke in sistem za vodenje

letnih razgovorov.

Skladnost z

Na??eli OECD za

podjetja,

partnerje in ??ir??o

javnost;

oblikovan z

vklju??itvijo

vodstva in HR.

Politika

??lovekovih

pravic (S1-1,

DR20)

Politika ??lovekovih pravic dru??be

dolo??a temeljna na??ela in zaveze

dru??be za spo??tovanje ??lovekovega

dostojanstva ter varovanje ??lovekovih

pravic pri vseh dejavnostih. Politika

??lovekovih pravic se uporablja za vse

potencialno prizadete dele??nike,

vklju??no z zaposlenimi, poslovnimi

partnerji in lokalnimi skupnostmi..

Poudarja ni??elno toleranco do

diskriminacije, nadlegovanja,

prisilnega dela in izkori????anja, ter

podpira enake mo??nosti, po??teno in

spo??tljivo obravnavo ter varne in

zdrave delovne pogoje. Politika

opredeljuje tudi pri??akovanja do

poslovnih partnerjev, mehanizme za

prijavo in obravnavo kr??itev ter

zavezo k spremljanju in izbolj??evanju

izvajanja teh na??el.

Uprava

Zaveza v

Trajnostnostni

izjavi za leto

2024

Naslavlja vse

zaposlene v

dru??bi, vse

dobavitelje in

partnerje

vklju??no z

lokalnimi

skupnostmi, s

katerimi Cinkarna

sodeluje v

globalni dobavni

verigi; oblikovan

z vklju??itvijo

vodstva in HR.

https://www.cinka

rna.si/za-

vlagatelje/objava/

politika-

clovekovih-

pravic-2025-12-

30

Smo zavezani spo??tovanju vseh mednarodno priznanih ??lovekovih pravic vklju??no s spo??tovanjem

slovenske delovnopravne zakonodaje, Listine EU o temeljnih pravicah (??len 21: Prepoved

diskriminacije), Direktive EU 2000/78/ES (o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu),

Direktive EU 2000/43/ES (o enakosti ne glede na raso ali etni??no pripadnost) ter Konvencije MOD

??t. 111 (o diskriminaciji pri delu in poklicih), konvencije MOD ??t. 138 in ??t. 182, Konvencije o

otrokovih pravicah (ZN), Listine EU o temeljnih pravicah (??len 32), Direktive EU 94/33/ES o za????iti

mladih pri delu in Evropske konvencije o ??lovekovih pravicah (??len 4) ter Deklaracije ILO o temeljnih

na??elih in pravicah pri delu. Dru??ba ima sprejet Pravilnik o prepre??evanju vseh oblik nasilja na

delovnem mestu, ki omogo??a ugotavljanje, prepre??evanje, odpravljanje in obvladovanje nasilja,

nadlegovanja, trpin??enja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, kjer so izrecno

zajeti naslednji razlogi za diskriminacijo: spol, rasa, veroizpoved, spolna usmerjenost, spolna

identiteta ali druga oseba razlikovalna komponenta. Posebnih specifi??nih zavez oz. politik glede

vklju??evanja ali pozitivnih ukrepov za osebe v lastni delovni sili, ki spadajo v skupine, pri katerih

obstaja posebno tveganje za ranljivost, dru??ba ni sprejela, saj deluje v skladu z veljavnim Zakonom

o delovnih razmerjih.

Vsa lastna delovna sila je zaposlena v Republiki Sloveniji ter podvr??ena slovenski delovnopravni

zakonodaji, kjer veljajo strogi zakonodajni okviri na podro??ju prepovedi otro??kega in prisilnega dela.

Na podlagi izvedene ocene vplivov in tveganj (IRO) dru??ba ocenjuje, da je tveganje za pojav

otro??kega ali prisilnega dela v lastni delovni sili nizko oziroma nematerialno, zato tega podro??ja ne

opredeljuje kot materialnega tveganja.

5.3.1.3 [S1???2] Procesi vklju??evanja lastnih delavcev in njihovih

predstavnikov pri obravnavi vplivov

Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s predstavniki zaposlenih, saj v dru??bi delujeta dva

reprezentativna sindikata in s Svetom delavcev, s katerima ima dru??ba sklenjene pogodbe o

170

zagotavljanju pogojev in sredstev za delovanje obeh sindikatov in sveta delavcev. Dodatno imajo

zaposleni v organih vodenja svojega predstavnika ??lanico Uprave ??? delavsko direktorico ter v organih

nadzora dva svoja predstavnika v Nadzornem svetu, preko katerih lahko zaposleni uveljavljajo svoja

stali????a.

Vsi zaposleni lahko svoje pomisleke v zvezi z lastno delovno silo in trajnostjo izra??ajo preko Sveta

delavcev, katerih redna to??ka dnevnega reda so Pobude in vpra??anja zaposlenih. S svetom delavcev

v primeru sprememb organizacije in internih aktov dru??ba redno izvaja obve????anje, posvetovanje in

zagotavlja udele??bo svojih predstavnikov na sejah sveta delavce. Svet delavcev na svojih sejah preko

vabljenih predstavnikov delodajalca ali preko pisnih odgovorov pridobiva odgovore na odprta

vpra??anja zaposlenih, ki jih objavi preko intraneta, do katerega imajo dostop vsi zaposleni, ki imajo

osebne ra??unalnike, ali/in preko zapisnikov svojih rednih ali izrednih sej, ki jih objavljajo tudi na

oglasnih deskah. Zaposleni imajo ??e dodaten kanal za izra??anje pomislekov tudi preko sindikalnih

zaupnikov ali preko predsednikov reprezentativnih sindikatov, s katerimi se Uprava po potrebi redno

sre??uje.

V dru??bi se zavedamo tudi pomena vklju??evanja ranljivih skupin zaposlenih, kot so starej??i delavci,

??enske, tujci in invalidi, saj lahko nanje vplivi na??ega poslovanja delujejo izraziteje. Sistemati??no

vklju??ujemo zaposlene in njihove predstavnike v obravnavo vplivov, ki se nana??ajo na delovno silo,

pri ??emer njihove poglede in pomisleke upo??tevamo preko Sveta delavcev, sindikalnih predstavnikov

ter mo??nosti anonimnega podajanja predlogov prek na??ih komunikacijskih kanalov. Po potrebi

izvajamo dodatne neformalne pogovore z zaposlenimi iz ranljivih skupin, da zagotovimo, da so

njihovi glasovi sli??ani in upo??tevani pri oblikovanju ukrepov, ki vplivajo na njihovo delovno okolje.

Dru??ba ima vzpostavljen formalen in strukturiran sistem vklju??evanja zaposlenih prek Sveta

delavcev, reprezentativnih sindikatov ter predstavnikov zaposlenih v organih vodenja in nadzora. Ker

je proces vklju??evanja zaposlenih vzpostavljen in redno izvajan, razkritja, ki se nana??ajo na primere

brez tovrstnega procesa, za dru??bo niso relevantna.

5.3.1.4 [S1???3] Procesi za odpravljanje negativnih vplivov in kanali za

izra??anje skrbi lastne delovne sile

Delavcem in njihovim predstavnikom je omogo??eno, da sodelujejo pri obravnavi vpra??anj, ki

zadevajo lastno delovno silo. Vklju??eni so v ocenjevanje tveganj za posamezna delovna mesta in v

izdelavo Ocene tveganja. V Svetu delavcev deluje ve?? odborov, preko katerih zaposleni z razli??nih

podro??ij posredujejo vpra??anja in pomisleke v zvezi z delovnimi razmerami. Delavci lahko o

nevarnostih, povezanih z delom in predlogi za izbolj??anje delovnih razmer, poro??ajo na svetu

delavcev, preko prijave potencialnih nevarnosti in skoraj??njih dogodkov. U??inkovitost sprejetih

ukrepov se ocenjuje s spremljanjem izvajanja dogovorjenih izbolj??av, analizami ponavljajo??ih se

dogodkov ter z rednim poro??anjem in povratnimi informacijami zaposlenih. Na podlagi zbranih

podatkov se po potrebi sprejemajo dodatni popravni ukrepi. Dru??ba ima vzpostavljene formalne in

dostopne kanale za izra??anje skrbi ter prijavo nepravilnosti.

Vklju??evanje zaposlenih v dru??bi poteka po naslednjih kanalih:

??? Letna anketa kakovosti delovnega zadovoljstva, kjer zaposleni v anketi podajajo ustrezne

informacije o klju??nih temah kot so zadovoljstvo z razli??nimi vidiki dela, kot so delovne

razmere, mo??nosti napredovanja, pla??a, odnosi s sodelavci, stalnost zaposlitve, ugled dela

in podobno. Rezultati so predstavljeni in analizirani na ravni vi??jega vodstva, posamezni

oddelki in vodje pa so odgovorni za pripravo akcijskih na??rtov za re??evanje ugotovljenih

izzivov.

??? Letna anketa o zavzetosti zaposlenih, kjer zaposleni na osnovi Gallupove Lestvice zavzetosti

in kjer so podatki mednarodno primerljivi, podajajo ustrezne informacije, ki vplivajo na

zavzetost zaposlenih. Rezultati so predstavljeni in analizirani na ravni vi??jega vodstva,

171

posamezni oddelki in vodje pa so odgovorni za pripravo akcijskih na??rtov za re??evanje

ugotovljenih izzivov.

??? Preko sistema CCUM??? prijava koristnih predlogov, kjer lahko zaposleni prijavljajo razli??ne

predloge, ki izbolj??ujejo posamezne delovne procese, delovno okolje, pogoje dele, odnose.

ipd. Vsaka prijava je skrbno pregledana s strani skrbnika sistema, ki je predsednik Sveta

delavcev in ki poskrbi, da se predlog s strani odgovornih oseb ustrezno obravnava in

ovrednoti ter da zaposleni dobi povratno informacijo glede podanega predloga.

??? Zaposleni lahko izra??ajo pomisleke tudi preko treh anonimnih po??tnih nabiralnikov ??? (Kje pa

vas ??evelj ??uli) ali preko spletnega kanala razkritja@cinkarna.si, katerih skrbnik je ??lanica

Uprave ??? delavska direktorica, ki vsako prijavljeno obravnavo skrbno preu??i in predlaga

nadaljnjo obravnavo.

Spremljanje u??inkovitosti vklju??evanja zaposlenih

Za ocenjevanje u??inkovitosti na??ih prizadevanj spremljamo ve?? klju??nih kazalnikov:

??? Metodologija anket: Spremljamo trende v udele??bi, stopnji zavzetosti in zadovoljstva

zaposlenih, kar nam omogo??a prilagajanje strategije vklju??evanja.

??? Fluktuacija in zadr??evanje talentov: To slu??i kot dodatni kazalnik u??inkovitosti vklju??evanja

zaposlenih.

Vklju??evanje ne-zaposlenih delavcev

Pogodbeni delavci, ??tudentje in dijaki na obvezni praksi se ne ??tejejo za zaposlene dru??be, vendar

kljub temu veljajo v skladu z zakonodajo enotna merila in pravila za njihovo vklju??evanje, kot za

na??e zaposlene, skladno z zakonodajo in notranjimi akti. Ob za??etku dela jih uvedemo v delovno

okolje, seznanimo z osnovnimi pravili varnosti, pravicami in pri??akovanji ter jim dodelimo

odgovornega mentorja ali vodjo. V skladu z na??eli po??tenega ravnanja imajo tudi te osebe mo??nost

izra??anja pomislekov, vpra??anj ali zaznanih nepravilnosti prek istih struktur kot redno zaposleni ??? to

vklju??uje neposredno komunikacijo z nadrejenimi, podporo kadrovske slu??be in uporabo anonimnega

komunikacijskega obrazca. Seznanitev z dostopnimi kanali je del uvodnega postopka, njihova

uporaba pa je prostovoljna in varovana. Za vse osebe, ki uporabljajo te strukture ??? vklju??no s

pogodbenimi sodelavci, praktikanti in ??tudenti ??? veljajo notranje politike za????ite pred povra??ilnimi

ukrepi, kot jih dolo??a Kodeks eti??nega ravnanja, ki velja za vse posameznike, ki delujejo v imenu

dru??be ali v okviru njenega delovanja. Na ta na??in zagotavljamo, da imajo tudi ne-zaposleni delavci

mo??nost varnega izra??anja svojih skrbi in sodelovanja v oblikovanju pravi??nega in varnega delovnega

okolja.

5.3.1.5 [S1???4] Ukrepi za obravnavo bistvenih vplivov na lastno delovno

silo ter pristopi k obvladovanju tveganj in izkori????anju

prilo??nosti ter njihova u??inkovitost

5.3.1.5.1 Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Ukrepi, predstavljeni v tem razkritju, naslavljajo bistvene vplive, tveganja in prilo??nosti v povezavi

z lastno delovno silo, kot so opredeljeni v razkritju ESRS 2 SBM-3.

V povezavi z vplivi na podro??ju varnosti in zdrava je pri delu, na??a politika varnosti in zdravja pri

delu temelji na prepri??anju, da so vse nesre??e prepre??ljive, zato na?? cilj "NI?? nesre??" odra??a na??o

zavezanost temu podro??ju.

172

Trije glavni cilji na podro??ju varnosti in zdravja pri delu:

1. Ni?? po??kodb pri delu ??? krovni cilj: Gre za dolgoro??en cilj, kateremu so podrejeni vsi ostali cilji. Z

izvajanjem razli??nih preventivnih aktivnosti in izbolj??av mu sledimo po korakih.

2. Izbolj??ave na podro??ju varnosti, zdravja pri delu in po??arne varnosti: Mo??ne vzroke za po??kodbe

pri delu odpravljamo z identifikacijo in raz??lenitvijo procesnih tveganj, ki lahko negativno vplivajo

na varnost in zdravje pri delu.

3. Organiziranje in izvajanje promocije zdravja zaposlenih: Redno izvajamo promocijo zdravja

zaposlenih po izdelanem programu, ki ga vsako leto prilagajamo.

V okviru zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu smo za vse na??e zaposlene izvedli naslednje

aktivnosti oziroma ukrepe:

??? nudenje prve pomo??i po??kodovanim in nenadno obolelim na delovnem mestu ??? delavnica za

zaposlene;

??? zdravstveno vzgojno delo na podro??ju prepre??evanja bolezni srca in o??ilja ??? dejavniki

tveganja (kvartalna kontrola ma????ob in sladkorja v krvi, meritve krvnega tlaka???);

??? meritve telesne sestave ??? med drugim dolo??anje ITM kot dejavnika tveganja za

kardiovaskularne bolezni;

??? skupaj z izvajalcem medicine dela, s katerim je sklenjena pogodba, izvajamo revizijo ocen

tveganja in oglede delovnih mest glede ergonomske urejenosti ter izvajamo biolo??ki

monitoring pri zaposlenih. Poleg tega izvajalec medicine dela izvaja preventivne zdravstvene

preglede zaposlenih in izdaja spri??evalo o delav??evi delazmo??nosti. Preventivni zdravstveni

pregledi se izvajajo v terminih, dolo??enih v oceni tveganja za posamezno delovno mesto (24???

60 mesecev).

??? ??portne aktivnosti:

o s kolesom v slu??bo (kolesarska sekcija GAMSI);

o sodelovanje v akciji ??Evropski teden mobilnosti?? ??? Celje se pelje trajnostno v slu??bo;

o organizirane ??portne aktivnosti (badminton, namizni tenis, boks, kegljanje???);

o 20% popust za kori????enje kapacitet v okoli??kih zdravili????ih;

o team building;

o ??portne igre zaposlenih in piknik;

??? preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka: ozave????anje o raku na debelem ??revesju

v sodelovanju z NIJZ;

??? zdrav zajtrk: promocija tradicionalnega slovenskega zajtrka;

??? prva pomo?? na delovnem mestu: postopki nudenja prve pomo??i;

??? prepre??evanje kostno-mi??i??nih obolenj: Delavnica - Skrb za hrbtenico;

??? spodbujanje zdravega ??ivljenjskega sloga: Delavnica Gibanje in spanje;

??? dan odprtih vrat: meritve telesne sestave;

??? spodbujanje du??evnega zdravja: Delavnica Obvladovanje stresa na delovnem mestu;

??? za????ita pred nalezljivimi boleznimi: cepljenje proti sezonski gripi.

Na podlagi izvedene ocene vplivov, tveganj in prilo??nosti (IRO) dru??ba v poro??evalskem obdobju ni

prepoznala dejanskih negativnih vplivov na zaposlene, ki bi bili ocenjeni kot materialni. Prav tako

niso bile prepoznane poslovne prakse, ki bi povzro??ale materialne negativne vplive na zaposlene, niti

negativni vplivi, ki bi izhajali iz prehoda na zeleno gospodarstvo.

Pri evidentiranju in poro??anju o statistiki izrednih dogodkov ter pri odpravi ugotovljenih

pomanjkljivosti uporabljamo vzpostavljen sistem. V primeru nezgode pri delu ali nenadnega obolenja

delavca sta v dru??bi organizirana in zagotovljena prva pomo?? in re??evanje na vseh delovnih mestih,

tako v rednem kot izmenskem delovnem ??asu. V primeru po??kodbe pri delu mora delavec takoj

poiskati prvo pomo?? pri za to usposobljenih osebah ter obvestiti nadrejenega delavca, ki mora

nezgodo prijaviti Slu??bi za varnost in zdravje pri delu.

173

Poleg nezgod pri delu spremljamo tudi skoraj dogodke in potencialne nevarnosti, ki jih redno

bele??imo in odpravljamo vzroke za njihov nastanek oziroma prepre??ujemo nastanek nezgod. V letu

2025 smo prepoznali 168 potencialnih nevarnosti, ki smo jih sproti odpravili, kar predstavlja 18,8 %

manj prepoznanih potencialnih nevarnosti kot leto pred tem. Med delavci v proizvodnji je v razli??nih

oblikah in ??asovnih intervalih potekala aktivnost Minuta za varnost, katere namen je, da se v

posameznih obratih pred za??etkom vsake izmene zaposleni na kratko pogovorijo o poteku izmene in

morebitnih ugotovljenih potencialnih nevarnostih. Poleg tega se v primeru po??kodbe pri delu

pogovarjajo o vzrokih, ki so privedli do posamezne nezgode, ter o drugih aktualnih temah, ki se

ti??ejo varnega in zdravega dela.

Vzpostavljen imamo sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in

intenziteto, ki poteka konstantno. Na podlagi rezultatov se izdela oziroma revidira Ocena tveganja

za vsa delovna mesta in Register tveganj varnosti in zdravja pri delu, iz katerega je razvidna

izpostavljenost zaposlenih fizikalnim, kemi??nim, mehanskim, socialnim in biolo??kim tveganjem. Pri

ugotovljenih tveganjih po potrebi dolo??imo in sprejmemo ustrezne ukrepe za zmanj??anje

izpostavljenosti zaposlenih nevarnim delovnim okoli????inam, dolo??imo odgovorne osebe in roke za

odpravo oziroma zmanj??anje posameznih tveganj.

Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspe??no ??ivljenje in delo ??? tako za posameznika kot za

delovno organizacijo, zato redno izvajamo program Promocije zdravja, ki je namenjen ohranjanju in

krepitvi telesnega in du??evnega zdravja ter dobrega po??utja zaposlenih ter zgodnjemu odkrivanju

razli??nih bolezenskih stanj. Gre za aktivno podporo delodajalca pri izbolj??anju splo??nega zdravja in

dobrega po??utja zaposlenih. Program Promocije zdravja, ki je finan??no ovrednoten in ga vsako leto

sprejme Uprava dru??be, pripravimo na osnovi ocenjevanja potreb zaposlenih. Tako pri programu

upo??tevamo analizo zdravstvenega stanja zaposlenih na podlagi obdobnih zdravstvenih pregledov

ter analizo bolni??kega stale??a po skupinah bolezni in gospodarskih dejavnostih.

5.3.1.5.2 Kompetentnost in razpolo??ljivost kadrov

Kompetentnost in razpolo??ljivost kadrov predstavljata pomembno strate??ko podro??je ter hkrati eno

od pomembnih tveganj, ki lahko vpliva na stabilnost in uspe??nost poslovanja. V dru??bi se zavedamo,

da je ohranjanje strokovno usposobljenih kadrov in privabljanje novih talentov v razmerah omejene

razpolo??ljivosti na trgu dela vse ve??ji izziv. Zato sistemati??no vlagamo sredstva v razvoj kompetenc

zaposlenih, prenos znanj in prilagajanje strategij zaposlovanja, da zagotovimo dolgoro??no stabilnost

in konkuren??nost dru??be. Za obvladovanje tveganja, povezanega s kompetentnostjo in

razpolo??ljivostjo kadrov, dru??ba za zaposlene izvaja naslednje ukrepe:

1. Sistem kadrovanja: Vzpostavljen sistem kadrovanja vklju??uje:

??? predpisane programe usposabljanja za vsako delovno mesto;

??? dodelitev mentorjev za nove zaposlene, kar zagotavlja u??inkovito uvajanje.

2. Ciljno usposabljanje zaposlenih: Na podlagi revidiranih kompetenc organiziramo:

??? notranja in zunanja usposabljanja na razli??nih podro??jih v skladu s potrebami razvoja

strokovnih znanj in vsebin;

??? ohranjanje aktivnih statusov obstoje??ih poobla????enih in??enirjev.

3. Razvoj nasledstev:

??? naredili smo revizijo klju??nih delovnih mest, opredelili mo??ne naslednike ter ??asovni okvir za

nadomestitve;

??? za vodstveni kader smo vzpostavili Vodstveno akademija vodenja s poudarkom na razvoju

vodstvenih kompetenc in po potrebi izvajali coachinge za zaposlene.

174

5.3.1.5.3 Socialni dialog

V dru??bi si prizadevamo za kakovosten socialni dialog, ki za vse zaposlene izbolj??uje delovne pogoje

in dolgoro??no stabilnost dru??be, saj ima pomanjkanje le tega resne negativne vplive tako na dru??bo

kot na zaposlene. Sodelovanje z zaposlenimi in njihovimi predstavniki prispeva k ve??ji vklju??enosti,

zadovoljstvu ter zmanj??evanju tveganj povezanih z delovno silo. Ukrepi za obravnavo bistvenih

vplivov:

1. Redno sodelovanje s sindikatom:

??? sklenjen dogovor o politiki pla??, ki dolo??a pravi??no nagrajevanje zaposlenih,

??? sklenjen pogodba o sodelovanju dru??be in sindikata,

??? usklajevanje delovnih pogojev in socialnih pravic zaposlenih prek rednih pogajanj,

??? aktivno sodelovanje pri oblikovanju politik na podro??ju varnosti in zdravja pri delu.

2. Krepitev vloge Sveta delavcev:

??? sklenjen pogodba o sodelovanju dru??be in Sveta delavcev,

??? redne seje z vodstvom za obravnavo klju??nih vpra??anj,

??? mo??nost zaposlenih, da prek predstavnikov aktivno vplivajo na delovne pogoje,

??? strate??ko vklju??evanje pobud zaposlenih v procese odlo??anja.

3. Vklju??evanje predstavnikov delavcev v organe nadzora:

??? aktivna udele??ba zaposlenih v Nadzornem svetu dru??be,

??? zagotavljanje transparentnosti pri klju??nih poslovnih odlo??itvah.

4. Vloga delavskega direktorja:

??? neposredno zastopanje interesov zaposlenih pri vodstvu dru??be,

??? povezovalna funkcija med zaposlenimi in strate??kimi odlo??itvami dru??be.

5. Sistem notranjega komuniciranja:

??? izbolj??ana komunikacija prek internih obvestil, sestankov in neposrednega dialoga,

??? uvedba mehanizmov za podajanje pobud in vpra??anj zaposlenih,

??? spremljanje zadovoljstva zaposlenih in odziv na njihove potrebe.

5.3.1.5.4 Merjenje in u??inkovitost sprejetih ukrepov spremljamo za:

Za spremljanje izvajanja in u??inkovitosti sprejetih ukrepov na podro??ju varnosti, zdravja pri delu ter

socialnega dialoga uporabljamo naslednje aktivnosti:

1. Podro??je zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu:

??? letno poro??anje na letnem vodstvenem kolegiju,

??? redno spremljanje kazalnikov varnosti in zdravja, preko izvedbenih ciljev, na kolegijih Uprave

in sprejemanje ukrepov ??tirikrat letno,

??? na monitorjih in intranetu spremljanje kazalca v ??ivo: ??tevilo dni brez po??kodb pri delu,

??? izvajanje podrobne analize vzrokov nesre??,

??? redni neformalni sestanki s poobla????enim zdravnikom medicine dela.

2. Socialni dialog:

??? rednih analiz zadovoljstva zaposlenih in notranjih anket,

??? pregleda u??inkovitosti socialnega dialoga, vklju??no s ??tevilom pobud zaposlenih in

dose??enimi dogovori,

??? spremljanja stopnje fluktuacije in absentizma, kar omogo??a merjenje dolgoro??nih u??inkov

ukrepov.

Dru??ba ostaja zavezana k nadaljnjemu razvoju in izbolj??anju socialnega dialoga, saj verjamemo, da

odprta komunikacija in sodelovanje prispevata k stabilnosti dru??be ter trajnostni uspe??nosti.

175

5.3.1.6 [S1???5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih

vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem

pomembnih tveganj in prilo??nosti

Prek Odbora za upravljanje tveganj smo dolo??ili cilje in ukrepe za obvladovanje pomembnih tveganj

in prilo??nosti v zvezi z delovno silo. Dru??ba si je v trajnostni strategiji do leta 2030, ki jo je potrdil

Nadzorni svet dru??be, v kateri sta dva predstavnika zaposlenih, zadala naslednje cilje:

??? pove??ati dele?? zavzetih zaposlenih na 40 % in zmanj??ati dele?? aktivno nezavzetih zaposlenih

na 16 % (po Gallupovi lestvici zavzetosti),

??? 0 po??kodb do leta 2030,

??? zvi??ati aktivnosti promocije mo??nosti zaposlovanja blizu doma za 10 %.

Za doseganje trajnostnih ciljev v zvezi z lastno delovno silo je dru??ba je izvajala naslednje

aktivnosti:

Za doseganje strate??kega cilja glede zavzetosti zaposlenih:

??? prenova sistema mentorstva,

??? dvig organizacijske kulture (finan??ni in nefinan??ni kazalniki, vodenje, izobra??evanje, prenosi

znanja),

??? izbolj??anje sistema odgovornosti,

??? izbolj??anje transparentnega pla??nega sistema in dolo??anje variabilnega dela pla??e ter

napredovanj,

??? prenova in izvajanje sistema za dvig kompetenc in znanj (ocenjevanje, izobra??evanje, delo

s talenti, nasledniki).

Za doseganje strate??kega cilja glede varnosti zaposlenih:

??? uvajanje sistema varnostnih postopkov LOTO - Lock in, Tag out v proizvodnji TiO

2

,

??? uvajanje stebra varnosti v sklopu projekta vitke proizvodnje ('Sistem odli??nosti CC') v

proizvodnji TiO

2

,

??? uvejanje dodatnih aktivnosti za izbolj??anje varnosti in zdravja pri delu do leta 2030.

Za doseganje strate??kega cilja glede promocije mo??nosti zaposlovanja blizu doma:

??? sodelovanje z lokalnimi osnovnim, srednjimi ??olami ter fakultetami: organizacija ekskurzij v

dru??bi;

??? omogo??anje prakti??nega usposabljanja mladim na vseh stopnjah izobra??evanja;

??? udele??ba na kariernih sejmih in informativnih dnevih, izvedba Dneva odprtih vrat.

Tabela 91: Pregled doseganja ciljev iz trajnostne strategije dru??be v zvezi z delovno silo

Ime cilja in

ciljno leto 2030

Rezultat

Izhodi????no leto 2021

Rezultat

Leto 2024

Rezultat

Leto 2025

Pove??ati dele?? zavzetih zaposlenih na 40

% in zmanj??ati dele?? aktivno nezavzetih

zaposlenih na 16 % (po Gallupovi lestvici

zavzetosti) do leta 2030.

Dele?? zavzetih zaposlenih

36,5 % in aktivno nezavzetih

zaposlenih na 21,9 % (po

Gallupovi lestvici zavzetosti),

Dele?? zavzetih zaposlenih

37,4 % in aktivno nezavzetih

zaposlenih na 17,7 % (po

Gallupovi lestvici zavzetosti)

Dele?? zavzetih zaposlenih

36,5 % in aktivno nezavzetih

zaposlenih na 23,8 % (po

Gallupovi lestvici zavzetosti

0 po??kodb do leta 2030,

??tevilo po??kodb pri delu = 10

??tevilo po??kodb pri delu = 17

??tevilo po??kodb pri delu = 16

Zvi??ati aktivnosti promocije mo??nosti

zaposlovanja blizu doma za 10% do leta

2030

??tevilo aktivnosti = 76

??tevilo aktivnosti = 82

??tevilo aktivnosti = 94

5.3.1.7 [S1???6] Zna??ilnosti zaposlenih v podjetju

Na dan 31. 12. 2025 je bilo v dru??bi 726 zaposlenih, in sicer 80 % mo??kih in 20 % ??ensk. Skupno

??tevilo zaposlenih je raz??lenjeno po spolu (glej Tabelo 92) in je skladno z ustrezno ??tevilko iz

176

finan??nih izkazov, tj. ??tevilo zaposlenih na zadnji bilan??ni dan leta 2025 zna??a 726 in povpre??nim

??tevilom zaposlenih za leto 2025 pa 724, kot je razvidno iz poglavja 22 Poslovni odhodki v

ra??unovodskem delu poro??ila.

??tevilo vseh zaposlenih se je ob upo??tevanju poslovne politike Uprave dru??be, raznolikih poslovnih

rezultatov posameznih poslovnih enot in na??rtnem zaposlovanju pove??alo za 1,1 % oziroma za 8

zaposlenih. V letu 2025 je z delom v dru??bi prenehalo 47 zaposlenih, od tega je bilo 26 upokojitev.

Najbolj reprezentativno ??tevilo zaposlenih, kot je razkrito v pojasnilu Tabeli 1 Zgo????en prikaz

poslovanja in alternativnih meril uspe??nosti k ra??unovodskim izkazom (Povpre??no ??tevilo zaposlenih

v letu 2025), zna??a 724 zaposlenih. Razlika med stanjem na dan 31. 12. 2025 in povpre??nim ??tevilom

zaposlenih izhaja iz dinamike zaposlovanja med letom.

Tabela 92: Zaposleni po spolu na dan 31. 12. 2025

Zaposleni po spolu

2024

2025

??tevilo

%

??tevilo

%

Mo??ki

573

79,8

581

80,0

??enske

145

20,2

145

20,0

Drugo

0

Ni sporo??eno

0

Skupaj

718

100

726

100

Ve??ina zaposlenih (91,7 %) je bila na dan 31. 12. 2025 zaposlena za nedolo??en ??as in je delo

opravljala za polni delovni ??as (98,9 %). Manj??i odstotek zaposlenih (1,1 %) je delo opravljal za

skraj??an delovni ??as. Zaposleni so ne glede na nedolo??en ali dolo??en ??as zaposlitve oziroma polni ali

skraj??an delovni ??as dele??ni enakih ugodnosti. Stopnja fluktuacije v letu 2025 je zna??ala 6,5 %.

Podatek je izra??unan na podlagi dejanskega ??tevila oseb zaposlenih za polni delovni ??as, ne glede na

ekvivalente polnega delovnega ??asa (EPD??). V izra??un so vklju??eni vsi odhodi zaposlenih v

poro??evalskem letu, ne glede na razlog (upokojitve, odpovedi, sporazumne prekinitve, smrti ipd.). V

letu 2025 je podjetje zapustilo 47 oseb.

Stopnja fluktuacije je bila dolo??ena kot dele?? ??tevila odhodov glede na povpre??no ??tevilo zaposlenih

v letu, pri ??emer je bilo povpre??je izra??unano kot aritmeti??na sredina mese??nega ??tevila zaposlenih.

Podatki temeljijo na internih kadrovskih evidencah in so usklajeni z ra??unovodskimi izkazi dru??be.

Tabela 93: ??tevilo zaposlenih na podlagi ??tevila oseb, glede na status zaposlitve na 31. 12. 2025

Mo??ki

??enske

Drugi

Ni podatkov

Skupaj

??tevilo zaposlenih

581

145

0

726

??tevilo zaposlenih za nedolo??en ??as

524

142

0

666

??tevilo zaposlenih za dolo??en ??as

57

3

0

60

??tevilo zaposlenih brez zagotovljenega ??tevila delovnih ur

0

??tevilo zaposlenih s polnim delovnim ??asom

578

140

0

718

??tevilo zaposlenih s skraj??anim delovnim ??asom

3

5

0

8

177

5.3.1.8 [S1???7] Zna??ilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili

podjetja

V dru??bi imamo podpisani dve pogodbi z Agencijami za posredovanje dela. Za pla??ilo agencijskih

delavcev, ki delajo preko pogodbe o zaposlitvi z omenjenima agencijama, nas zavezuje Podjetni??ka

kolektivna pogodba dru??be, kjer so le ti po pla??ilu in vseh dodatkih izena??eni oz. v enakovrednem

polo??aju kot redno zaposleni v dru??bi. V povpre??ju je v dru??bi v letu 2025 delalo 40,6 agencijskih

delavcev, kar predstavlja 5,6 % glede na povpre??no ??tevilo zaposlenih v dru??bi ter je v primerjavi z

leto 2024 vi??je za 31,7%, kar je posledica pove??anih potreb po delovni sili zlasti v proizvodnih

poslovnih enotah. Sezonskega vpliva na ??tevilo agencijskih delavcev ni ampak ??tevilo zaposlenih

prilagajamo potrebam dru??be. Dru??ba nima vnaprej dolo??enega kvantitativnega praga za razkrivanje

nihanj v ??tevilu ne-zaposlenih delavcev. Odlo??itev o razkritju temelji na strokovni presoji.

V dru??bi na dan 31. 12. 2025 ni bilo samozaposlenih delavcev oziroma oseb, ki bi delo opravljale na

podlagi statusa samozaposlene osebe. Vsi delavci, vklju??eni v razkritje lastne delovne sile, so

zaposleni na podlagi pogodb o zaposlitvi.

Delo preko ??tudentske napotnice (??tudentsko delo) je v povpre??ju na mese??nem nivoju opravljalo

13,5 udele??encev in je manj??e kot v letu 2024 za 6,3%. ??e vedno glavnino ??tudentskega dela nudi

dru??ba ??tudentom v poletnih mesecih (julij, avgust), kjer za??asno oz. ob??asno pokrivamo dopuste in

dodatna dela. Brez mesecev julija in avgusta v dru??bi opravlja delo v povpre??ju 9,7 zaposlenih preko

??tudentske napotnice.

5.3.1.9 [S1???8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog

20

Zaposlene zavezuje Podjetni??ka kolektivna pogodba Cinkarne Celje, d. d., ki jo ima dru??ba sklenjeno

z dvema reprezentativnima sindikatoma. V dru??bi so kolektivna pogajanja in dogovarjanja s

socialnimi partnerji klju??ni mehanizem urejanja delovnih razmerij, saj zagotavljajo stabilnost

delovnega okolja ter enotne pogoje za vse zaposlene.

V letu 2025 je bilo v Podjetni??ko kolektivno pogodbo v celoti zajetih 100 % zaposlenih, od tega 94,1

% zaposlenih, ki so upravi??eni do vseh pravic in ugodnosti, ki jih dolo??a kolektivna pogodba, vklju??no

z dolo??ili o pla??ah, delovnem ??asu, dodatkih ter varnosti in zdravju pri delu. 5,9 % zaposlenih, ki

opravljajo poslovodne in vodilne funkcije, pa je bilo s Podjetni??ko kolektivno pogodbo zajetih delno,

in sicer le v tistem delu, ki ni posebej urejen v njihovih individualnih pogodbah o zaposlitvi. To

pomeni, da se za te zaposlene dolo??eni vidiki delovnih pogojev urejajo neposredno v njihovih

pogodbah, medtem ko drugi splo??ni elementi delovnih razmerij ??e vedno sledijo kolektivni pogodbi.

Dru??ba aktivno spodbuja socialni dialog, ki poteka prek dveh reprezentativnih sindikatov ???

svobodnega Sindikata Cinkarne Celje in Neodvisnega sindikata Cinkarne Celje. Poleg tega imajo

zaposleni dva predstavnika v nadzornem svetu ter v Upravi dru??be svojega predstavnika ??lanico

Uprave ??? delavsko direktorico, kar jim omogo??a neposredno zastopanost pri strate??kih odlo??itvah

dru??be.

Redni sestanki med vodstvom in predstavniki zaposlenih omogo??ajo obravnavo klju??nih tem, kot so

pla??e, delovni pogoji in varnost pri delu, kar je prispevalo k izbolj??avam pri dodatkih za posebne

pogoje dela in dogovora o politiki pla??, izpla??ilo regresa in dolo??itvijo pogojev za izpla??ilo pla??e iz

naslova poslovne uspe??nosti za leto 2025.

20

Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna

178

Dru??ba priznava in podpira pravico do sindikalnega organiziranja ter kolektivnih pogajanj ter

spodbuja odprt socialni dialog kot klju??no orodje za izbolj??anje delovnih pogojev in trajnostni razvoj

dru??be.

Veljavnost Podjetni??ke kolektivne pogodbe za ne-zaposlene delavce

Pogodbeni delavci, ??tudentje in dijaki na obvezni praksi se ne ??tejejo za zaposlene dru??be, vendar

kljub temu tudi za njih v celoti velja Podjetni??ka kolektivna pogodba v obsegu, ki je enaka, kot za

na??e zaposlene.

5.3.1.10 [S1???9] Kazalniki raznolikosti

21

Dru??ba se zaveda pomena raznolikosti in vklju??enosti kot klju??nih dejavnikov za dolgoro??no

uspe??nost dru??be in ustvarjanje spodbudnega delovnega okolja. Dru??ba se zavezuje k zagotavljanju

enakih prilo??nosti za vse zaposlene, ne glede na spol, starost, etni??no pripadnost, veroizpoved,

invalidnost ali druge osebne okoli????ine. V dru??bi je bilo na dan 31. 12. 2025 na ravni vi??jega vodstva

dru??be (B-1) na nivoju direktorjev in vodij slu??b, ki so odgovorni direktno Upravi dru??be zaposlenih

9 mo??kih (64,3 %) in 5 ??ensk (35,7 %).

Najve??jo starostno skupino so v letu 2025 s 46,8 % predstavljali zaposleni, ki so stari 30???50 let, kar

predstavlja pomemben premik dru??be v smislu pomladitve kolektiva, upo??tevajo?? demografska

gibanja. Sledijo zaposleni nad 50. letom starosti, ki so predstavljali 37,5-% dele?? zaposlenih.

Najmanj??o skupino zaposlenih predstavljajo zaposleni, ki so mlaj??i od 30 let. Zavedamo se vi??anja

povpre??ne starostne dobe zaposlenih, zato se z ve?? ukrepi trudimo, da bi spodbudili zaposlovanje

mlaj??ega kadra in omogo??ili mladim razvoj strokovnih kompetenc, tudi z ustvarjanjem spodbudnega

delovnega okolja. Dijakom in ??tudentom omogo??amo opravljanje redne delovne prakse in ponujamo

kadrovske ??tipendije za izobra??evanje v smeri kemijskega tehnika, strojnega tehnika, orodjarja,

kemijskega in??enirja, strojnega in??enirja in elektro in??enirja. Za novo zaposlene izvajamo mentorske

programe prenosa znanj, hkrati se z vklju??evanjem v ??ir??e dru??beno okolje ??elimo pribli??ati

zanimanje za kemijo med mladimi.

Tabela 94: ??tevilo zaposlenih po starostnih skupinah na 31. 12. 2025

Odstotek zaposlenih po

starosti (%)

2025

Mo??ki

??enske

Drugo

Ni sporo??eno

Skupaj

Mlaj??i do 30 let

13,9

1,8

0,0

15,7

30???50 let

39,1

7,7

0,0

46,8

Nad 50 let

27,0

10,5

0,0

37,5

Skupaj

80,0

20,0

0,0

100,0

5.3.1.11 [S1???10] Dostojne pla??e

22

Minimalna pla??a zaposlenih je v Republiki Sloveniji za leto 2025 zna??ala 1.277,72 EUR bruto.

Povpre??na pla??a v dru??bi je za 19,6 % ve??ja od povpre??ne bruto pla??e (2.536,03 EUR) v Republiki

Sloveniji v letu 2025. Pri dolo??anju pla?? in vseh dodatkov, ki so dogovorjeni s Podjetni??ko kolektivno

pogodbo, za vse zaposlene velja enaka obravnava in enaki standardi. Vrednost za??etne pla??e se

dolo??a glede na sistemizacijo posameznega delovnega mesta. Z leti bruto najni??ja pla??a in bruto

povpre??na pla??a v dru??bi ves ??as nara????ata, kar je posledica sledenja aktualni nacionalni zakonodaji,

na??e odgovornosti do zaposlenih in dogovarjanja s socialnimi partnerji, da zaposlenim zagotovimo

dostojno ??ivljenje ob vse vi??jih ??ivljenjskih stro??kih.

21

Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna

22

Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna

179

Tabela 95: Bruto minimalna pla??a v Republiki Sloveniji in povpre??na pla??a v Cinkarni Celje, d. d., v letih 2024, 2025 v EUR

2024

2025

Bruto minimalna pla??a (EUR)

1.253,90

1.277,72

Bruto povpre??na pla??a (EUR)

2.949,32

3.034,23

V dru??bi vsi zaposleni prejemajo dostojno pla??o, kar je v skladu z referen??nimi vrednostmi z Direktivo

(EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in sveta, saj ne sme biti ni??ja kot minimalna pla??a v

posamezni dr??avi Evropske unije, v kateri posluje pravni subjekt. Najni??ja osnovna pla??a zaposlenih

v dru??bi zna??a 1.345,98 EUR in je za 5,34 % oziroma 68,26 EUR bruto vi??ja od minimalne pla??e v

Republiki Sloveniji za leto 2025.

5.3.1.12 [S1???11] Socialna za????ita

V letu 2025 je bilo 100 % zaposlenih v dru??bi vklju??enih v sistem socialne za????ite v skladu z veljavno

zakonodajo Republike Slovenije in relevantnimi kolektivnimi pogodbami. Vsi zaposleni opravljajo delo

v Republiki Sloveniji in so vklju??eni v obvezne oblike socialnega zavarovanja, ki zagotavljajo za????ito

pred izgubo dohodka zaradi pomembnih ??ivljenjskih dogodkov.

Zaposlenim je zagotovljena socialna za????ita na naslednjih podro??jih:

??? Zdravstveno in pokojninsko varstvo ??? vsi zaposleni so vklju??eni v obvezno zdravstveno

in pokojninsko zavarovanje, kar jim zagotavlja pravico do zdravstvenih storitev in

pokojninskih prejemkov.

??? Nadomestila za bolni??ko odsotnost ??? v primeru bolezni ali po??kodbe imajo zaposleni

pravico do nadomestila pla??e v skladu z zakonodajo in internimi akti dru??be.

??? Star??evski dopust in dru??inske ugodnosti ??? zaposleni imajo pravico do porodni??kega,

o??etovskega in star??evskega dopusta ter drugih ugodnosti, povezanih s skrbjo za otroke v

skladu z zakonodajo.

??? Za????ita pred brezposelnostjo ??? v primeru izgube zaposlitve so zaposleni upravi??eni do

nadomestila za brezposelnost in drugih podpornih mehanizmov v skladu z zakonodajo.

??? Nadomestila za invalidnost ali nezmo??nost za delo ??? v primeru trajne delovne

nezmo??nosti, dru??ba podpira zaposlene pri pridobivanju socialnih pravic in omogo??a

postopno vklju??evanje v delo ali prilagojene delovne naloge.

5.3.1.13 [S1???12] Invalidi

23

V dru??bi zaposlujemo tudi osebe s statusom invalida. Konec leta 2025 je bilo teh 5,5 % vseh

zaposlenih. Gre za zaposlene z razli??nimi stopnjami invalidnosti, njihovo delo oziroma delovno mesto

je prilagojeno tako, da jim glede na stopnjo invalidnosti omogo??amo opravljanje dela v skladu z

zmo??nostmi. Z aktivno politiko sodelovanja z Medicino dela, prometa in ??porta ter Invalidsko komisijo

ZPIZ dele?? invalidov glede na skupno ??tevilo zaposlenih ??e peto zaporedno leto, z izjemo leta 2022,

pada. Nadaljuje se torej pozitivni trend. Ob upo??tevanju starostne strukture zaposlenih in sprememb

zakonodaje, ki je bolj restriktivno naravnana do upokojevanja invalidov, zaenkrat ne pri??akujemo

bistvenih izbolj??av navedene strukture. Poglavitni razlog za ve??je ??tevilo delovnih invalidov se nana??a

na omejitve v povezavi z deformacijami in nepravilnimi dr??ami hrbtenice, omejitvami dvigovanja

te??jih bremen ter psihosomatskimi razlogi.

23

Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna

180

Tabela 96: Odstotek zaposlenih s statusom invalida na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2025

Zaposleni invalidi

2024

2025

??tevilo

41

40

Odstotek (%)

5,7

5,5

5.3.1.14 [S1???13] Kazalniki usposabljanja ter razvoja znanj in

spretnosti

V dru??bi se zavedamo pomena in vrednosti usposobljenih zaposlenih, zato jim omogo??amo redno

izobra??evanje in razvoj kompetenc. Najve??ji dele?? izobra??evanj in usposabljanj predstavljajo

obvezna znanja, predvsem s podro??ja varnosti in zdravja pri delu, dela z nevarnimi kemikalijami,

po??arnega varstva, varovanja okolja in obvladovanja standardov.

Tabela 97: Izobra??evanje zaposlenih v letih 2024 in 2025

2024

2025

mo??ki

??enske

skupaj

mo??ki

??enske

skupaj

Skupno ??tevilo udele??b zaposlenih na specifi??nih

funkcionalnih izobra??evanjih

2.869

955

3.824

3.053

878

3.931

Skupno ??tevilo ur izobra??evanja specifi??nih vsebin

12.166

3.944

16.110

11.563

2.989

14.551

Povpre??no ??tevilo ur usposabljanja na

zaposlenega

21,1

27,2

22,2

20,0

20,3

20,1

Povpre??na finan??na vrednost izobra??evanja na

zaposlenega (v EUR)

676,0

659,5

675,7

606,6

496,7

584,0

Zaposlenim omogo??amo dostop do programov usposabljanja in razvoja, s poudarkom na krepitvi

znanj, potrebnih za tehnolo??ki napredek in varnost. Z digitalizacijo smo za vse zaposlene vpeljali e -

izobra??enje. S tem dru??ba zagotavlja stalni profesionalni razvoj in krepitev kompetenc zaposlenih. V

letu 2025 smo organizirali 20,1 ur usposabljanja/zaposlenega, pri ??emer je bil poseben poudarek na

podro??ju varnosti, razvoju kompetenc in strokovnih vsebin. Manj??e ??tevilo ur usposabljanja v

primerjavi s preteklim letom je med drugim posledica osredoto??enosti na fokusirana dodatna

strokovna izobra??evanja. To se je odra??alo tudi pri vsebini izobra??evanj, ki so bila ponovno usmerjena

na izpopolnjevanje specifi??nih strokovnih podro??ij posameznikov in na obvezna redna izobra??evanja.

V letu 2025 se je specifi??nih funkcionalnih izobra??evanj v dru??bi in izven njega udele??ilo 3.931

udele??encev. Skupno ??tevilo ur izobra??evanja je bilo 14.551,4 kar je 9,7 % manj kot predhodno leto.

Dru??ba v letu 2025 ni izvajala formaliziranih in sistemati??nih pregledov uspe??nosti in kariernega

razvoja zaposlenih, zato podatki o dele??u vklju??enih oseb in njihova raz??lenitev po spolu niso na

voljo. Prizadevamo si za razvoj enotnega sistema spremljanja in podpore razvoju kadrov, ki bo

omogo??al bolj strukturirano obravnavo tega podro??ja v prihodnjih obdobjih.

5.3.1.15 [S1???14] Kazalniki zdravja in varnosti

Varno in zdravo delovno okolje je ena izmed klju??nih prioritet. Dru??ba redno izvaja oceno tveganj na

delovnih mestih in zaposlene vklju??uje v usposabljanja za varno ravnanje z opremo in materiali. Prav

tako nudimo celo vrsto aktivnosti, namenjenih podpori du??evnemu zdravju in dobremu po??utju

zaposlenih. Dru??ba si je za cilj postavila ni?? po??kodb pri delu, zato je izvajala ukrepe za izbolj??anje

delovnih pogojev, s poudarkom na varnosti na delovnem mestu in zagotavljanjem dostopa do stalnih

usposabljanj za vse zaposlene. Doseganje cilja redno spremljamo, vsako leto pa si v okviru tega

zastavimo kratkoro??ne izvedbene cilje, ki nam pomagajo pri doseganju krovnega cilja. Delujemo v

skladu s certifikatom ISO 45001 ??? Varnost in zdravje pri delu. Napredek se redno meri prek

kazalnikov, vklju??enih v poro??anje v rednem letnem vodstvenem pregledu.

181

Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu obsega vse (100 %), ki v dru??bi opravljajo delo na podlagi

pogodbe o zaposlitvi ali na kakr??ni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela za dru??bo (zunanji

izvajalci), kot tudi zaposlene, ki opravljajo delo zaradi usposabljanja in ??tudentskega dela.

Po??kodbe pri delu spremljamo s t. i. indeksom frekvence, ki predstavlja ??tevilo primerov odsotnosti

z dela zaradi bolni??kega stale??a na 100 zaposlenih. Indeks frekvence se je v primerjavi z letom 2024

zni??al iz 2,3 na 2,2 po??kodbe na 100 zaposlenih. Poklicnih bolezni, smrti zaradi opravljanja dela in

po??kodb v zvezi s prevozi na delo/z dela, ??e prevoz organizira delodajalec, in slu??benih poti v letu

2025 nismo imeli.

Stopnjo z delom povezanih po??kodb (LTIFR) izra??unavamo kot razmerje med ??tevilom po??kodb z

izgubljenim delovnim ??asom in skupnim ??tevilom opravljenih delovnih ur vseh zaposlenih, pri ??emer

rezultat pomno??imo s faktorjem 1.000.000.

??tevilo dni zaradi po??kodbe pri delu izra??unavamo kot skupno ??tevilo koledarskih dni odsotnosti

zaposlenega zaradi po??kodbe ali bolezni, povezane z delom, pri ??emer se upo??tevajo vsi dnevi, od

prvega do zadnjega dne odsotnosti, vklju??no s konci tedna in prazniki, ne glede na to, ali bi zaposleni

na te dni sicer delal.

Metrike niso preverjanje s strani zunanjih institucij.

Tabela 98: Kazalniki zdravja in varnosti v letih 2024 in 2025

Dogodek

2024

2025

??t. po??kodb pri delu

17

16

??t. izgubljenih dni zaradi po??kodb pri delu

1572

1229

Stopnja z delom povezanih po??kodb (LTIFR) (S1-6 AR89)

14,8

13,8

Indeks frekvence

2,3

2,2

Bolezen povezana z delom

0

??t. izgubljenih dni zaradi bolezni povezane z delom

0

Smrti povezane z delom

0

Poklicne bolezni

0

??t. po??kodb na poti z/na delo, ??e jih organizira delodajalec

0

??tevilo izgubljenih dni na poti z/na delo, ??e jih organizira delodajalec

0

??t. po??kodb zaradi opravljanja slu??benih poti

0

1

??tevilo izgubljenih dni zaradi opravljanja slu??benih poti

0

29

*??t. evidentiranih po??kodb pri delu ??? zunanji izvajalci

6

7

*Smrt povezana z delom ??? zunanji izvajalci

0

V letu 2025 smo zabele??ili 16 po??kodb, od tega je bila ena v povezavi z opravljanjem slu??bene poti.

Poklicnih bolezni, smrti zaradi opravljanja dela in po??kodb v zvezi s prevozi na delo/z dela, ??e prevoz

organizira delodajalec v letu 2025, nismo imeli. To potrjuje, da so obstoje??i preventivni in

organizacijski ukrepi na teh podro??jih u??inkoviti. Indeks frekvence se je v primerjavi z letom 2024

zmanj??al iz 2,3 na 2,2 po??kodbe na 100 zaposlenih, kar predstavlja pozitiven upad za 4,3 % glede

na leto 2024. ??tevilo izgubljenih dni v letu 2025 je upadlo glede na leto 2024 in sicer iz 1.572 dni (v

letu 2024) na 1.229 dni (v letu 2025), kar ka??e na manj??o resnost po??kodb zaposlenih. Dru??ba je v

letu 2025 spremenila metodologijo izra??una kazalnika ??tevilo izgubljenih dni, kar je pojasnjeno v

poglavju 5.1.1.2.4. ??tevilo evidentiranih po??kodb pri delu pri zunanjih izvajalcih se je v letu 2025

nekoliko pove??alo s 6 na 7, kar nakazuje na potrebo po dodatnem nadzoru nad izvajanjem varnostnih

zahtev. Vzroki za nastanek nezgod so bili predvsem spotiki, zdrsi in padci, stiski okon??in, po??kodbe

zaradi stika z jedkimi snovmi, vrezi in po??kodbe ob dvigovanju bremena, kar ka??e na potrebo po

nadaljnjem poudarku na ergonomskih ukrepih, urejenosti delovnega okolja, uporabi osebne

varovalne opreme ter rednem usposabljanju zaposlenih.

182

5.3.1.16 [S1???15] Kazalniki usklajevanja poklicnega in zasebnega

??ivljenja

24

Dru??ba se zaveda pomena ravnovesja med poklicnim in zasebnim ??ivljenjem ter zaposlenim omogo??a

prilagodljive delovne modele, kot so delo na daljavo in prilagodljiv premi??ni delovni ??as. Vsi zaposleni

so v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Podjetni??ko kolektivno pogodbo upravi??eni do dopusta

iz dru??inskih razlogov, kar omogo??a la??je usklajevanje delovnih in dru??inskih obveznosti. Dru??insko

povezani dopust vklju??uje odsotnost zaradi nege bolnih otrok ali sorodnikov, porodni??ki dopust,

o??etovski dopust, star??evski dopust, ??as za rojstvo in posvojitev. V to opredelitev niso vklju??eni

dopust zaradi zdravni??kih pregledov zaposlenih, bolezen, povezana z nose??nostjo zunaj star??evskega

dopusta, ali odsotnost zaradi pogrebov in smrti sorodnikov. Prav tako dru??insko povezani dopust ne

vklju??uje odsotnosti, registrirane kot neopredeljen nepla??ani dopust.

V letu 2025 dru??ba ni razpolagala z lo??enimi evidencami po posameznih vrstah dru??insko povezanega

dopusta (npr. porodni??ki, star??evski, nega otroka ipd.), saj so bile vse tovrstne odsotnosti

evidentirane pod enotno ??ifro odsotnosti, ne glede na njihov namen. Zato ni mogo??e izra??unati

odstotka zaposlenih, ki so dejansko izkoristili dopust iz dru??inskih razlogov, niti raz??lenitve po spolu.

Zavedamo se pomembnosti tega podatka za oceno usklajevanja poklicnega in zasebnega ??ivljenja

zaposlenih ter na??rtujemo, da bomo v prihodnjih letih vzpostavili natan??nej??e klasifikacije odsotnosti.

5.3.1.17 [S1???16] Kazalniki prejemkov (pla??na vrzel in skupni

prejemki)

25

Dru??ba v skladu s standardom ESRS S1-16 razkriva dva lo??ena kazalnika, povezana s prejemki

zaposlenih: razmerje med letnimi skupnimi prejemki posameznika z najvi??jimi prejemki in mediano

letnih skupnih prejemkov zaposlenih ter pla??no vrzel med spoloma.

Skupno razmerje prejemkov se izra??una tako, da se skupna letna pla??a najvi??je pla??anega

zaposlenega deli z mediano letne pla??e zaposlenih v dru??bi, pri ??emer je najvi??je pla??ani zaposleni

izklju??en iz izra??una. V mediano prejemkov in v izra??un pla??ne vrzeli so vklju??eni vsi prejemki, ki jih

dru??ba zaposlenim izpla??uje na letni ravni in so obdav??eni. Razmerje med letnimi skupnimi prejemki

posameznika z najvi??jimi prejemki in mediano letnih skupnih prejemkov zaposlenih, brez

posameznika z najvi??jimi prejemki, je v letu 2025 zna??alo 8,7.

Pla??na vrzel med spoloma, ki prikazuje razliko v povpre??nih prejemkih med ??enskami in mo??kimi, je

v letu 2025 zna??ala ???6,7 %, kar pomeni, da so imele ??enske v povpre??ju vi??je pla??e kot mo??ki.

Kazalnik je izra??unan na podlagi primerjave povpre??nih bruto urnih postavk ??ensk in mo??kih

zaposlenih, pri ??emer je povpre??na bruto urna postavka izra??unana kot tehtano povpre??je. Negativna

vrednost kazalnika pomeni, da povpre??na bruto urna postavka ??ensk presega povpre??no bruto urno

postavko mo??kih.

Oba kazalnika prikazujeta razli??na vidika strukture prejemkov in se pri razumevanju sistema

prejemkov v dru??bi medsebojno dopolnjujeta. Razmerje prejemkov prikazuje notranjo porazdelitev

prejemkov v dru??bi, medtem ko pla??na vrzel med spoloma osvetljuje razliko v povpre??nih prejemkih

med ??enskami in mo??kimi.

24

Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna

25

Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna

183

5.3.1.18 [S1???17] Incidenti, prito??be in resni vplivi na ??lovekove

pravice

Dru??ba ostaja zavezana spo??tovanju ??lovekovih pravic, spodbujanju raznolikosti in zagotavljanju

delovnega okolja brez diskriminacije. Tako kot v letu 2024, tudi v letu 2025 dru??ba ni imela s strani

zaposlenih nobenih prijavljenih in obravnavanih incidentov diskriminacije, prito??b ter ugotovljenih

resnih vplivov na ??lovekove pravice, kar prikazuje tudi naslednja tabela.

Za podporo tak??nemu okolju so vzpostavljeni mehanizmi za prijavo incidentov, vklju??no z

anonimnimi kanali, ki zaposlenim omogo??ajo izra??anje pomislekov brez strahu pred povra??ilnimi

ukrepi. Prijave se obravnavajo skladno z internimi postopki ter v skladu s slovensko zakonodajo in

mednarodnimi standardi.

V skladu z na??eli trajnostnega poro??anja dru??ba spremlja tudi morebitne prito??be in incidente,

povezane s ??lovekovimi pravicami ter poro??a o njih na pregleden in odgovoren na??in. V nadaljevanju

je vsebina pripravljena skladno z aplikativno zahtevo AR 13 v okviru ESRS S1-17, ki zahteva prikaz

dejanskih ali potencialnih resnih negativnih vplivov na ??lovekove pravice, vklju??no z njihovim

obsegom ter odzivom dru??be. Tabela 97 tako predstavlja del razkritij, ki se nana??ajo na upravljanje

tveganj, zaznavanje in obravnavo resnih vplivov na ??lovekove pravice znotraj lastne delovne sile, s

??imer dru??ba zagotavlja transparentnost in izpolnjuje svojo dol??nost skrbnega ravnanja na tem

podro??ju.

Tabela 99: Incidenti, prito??be in resni vplivi na ??lovekove pravice v letih 2024, 2025

Kazalnik

Enota

Vrednost

2024

2025

Incidenti diskriminacije, vklju??no z nadlegovanjem

??tevilo

0

Prito??be, vlo??ene po kanalih za izra??anje skrbi zaposlenih

??tevilo

0

Globe, kazni in od??kodnine zaradi incidentov in prito??b

EUR

0

Potrjeni resni incidenti kr??itev ??lovekovih pravic, povezani z lastno

delovno silo

??tevilo

0

Globe, kazni in od??kodnine, povezane s potrjenimi resnimi incidenti

kr??itev ??lovekovih pravic

EUR

0

Potrjeni resni incidenti kr??itev ??lovekovih pravic, povezani z

vrednostno verigo (vhodni in izhodni tokovi)

??tevilo

0

Potrjeni resni incidenti kr??itev ??lovekovih pravic, povezani s

potro??niki in/ali kon??nimi uporabniki

??tevilo

0

184

5.3.2 [S3] Prizadete skupnosti

Dru??ba na dan bilance stanja ne presega povpre??nega ??tevila 750 zaposlenih in se v skladu z dolo??ili

Dodatka C k ESRS 1 odlo??a za postopno uvedbo poro??anja za razkritja, vezana na ESRS S3 ???

prizadete skupnosti. Kljub tej mo??nosti je bila v letu 2025 ponovno izvedena ocena pomembnosti

teme in podajamo razkritja za vse pomembne zadeve.

5.3.2.1 [S3-SBM3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova

povezanost s strategijo in poslovnim modelom

Prizadete skupnosti opredeljujemo kot lokalno prebivalstvo na obmo??jih, kjer dru??ba neposredno

deluje in izvaja svojo dejavnost (ob??ine Celje, ??tore, ??entjur, Mozirje). Ocena pomembnosti je bila

izvedena v skladu z ESRS 2 IRO-1 in upo??teva tako dejanske kot potencialne vplive. Vplivi, tveganja

in prilo??nosti so povezani s poslovnim modelom in strategijo dru??be (ESRS 2 SBM-3), saj lahko

vplivajo na uspe??nost poslovanja, zmo??nost izvajanja strate??kih projektov ter na pridobivanje

soglasij lokalnega okolja za nadaljnji razvoj.

Na osnovi javno dostopnih podatkov in skrbnega pregleda zaenkrat nismo prepoznali pomembnih

vplivov, tveganj ali prilo??nosti v verigi vrednosti, bomo pa to podro??je tudi v prihodnje pozorno

spremljali, analizirali in vklju??evali skladno s potrebami in prilo??nostmi, ki se bodo pokazale.

Dru??ba za svoje delovanje in razvoj potrebuje prilagajanje prostorskih aktov, kjer je zelo pomembno

sprejemanje in podpora dejavnosti dru??be s strani prizadetih skupnosti. Aktualno tveganje je

povezano s prostorom za odstranjevanje rde??e sadre (odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida).

Projekt zapolnjevanja naprav za odstranjevanje odpadkov tangira skupnosti, ki ??ivijo v neposredni

bli??ini (Za Travnik, Bukov??lak), in je klju??en za zmanj??anje tveganja ne-uresni??itve strategije dru??be.

Stara okoljska bremena na lokaciji Bukov??lak povzro??ajo izlu??evanje onesna??il, ki prehajajo v okolje

in lahko potencialno vplivajo na pridelano hrano. Dru??ba za prepre??evanje ??irjenja izvaja sanacijske

ukrepe, ki predstavljajo precej??en stro??ek z mo??nostjo pove??evanja ob novih spoznanjih pri

raziskavah terena in sami sanaciji. Sanacija starih okoljskih bremen je sestavni del odgovornega

okoljskega upravljanja, ki je vklju??en v dolgoro??no strategijo dru??be in pomembno vpliva na

dru??beno sprejetost njegove dejavnosti.

Pregradna telesa, ki zadr??ujejo teko??e in trdne odpadke, so izdelana iz zemljin in kot taka podvr??ena

mo??nim pomikom in v skrajnem primeru poru??itvi. Mo??ne padavine v zadnjih obdobjih te procese

pospe??ujejo (plazovi). Varnost pregradnih teles je nelo??ljivo povezana s proizvodnim procesom in

skladi????enjem odpadkov. Strategija dru??be predvideva sistemati??no zmanj??evanje okoljskih tveganj,

ki vklju??uje tudi vlaganja v stabilnost pregrad. Podnebni vplivi neposredno vplivajo na potrebo po

prilagajanju infrastrukturnih in tehni??nih ukrepov ter pove??ujejo tveganje za motnje v poslovanju in

??kodo za lokalno skupnost v primeru poru??itve.

Narava tehnolo??kih procesov v dru??bi lahko vodi do industrijskih nesre??, ki z uni??enjem materialnih

virov predstavljajo tveganje za obstoj dru??be, hkrati pa tveganje za negativni vpliv na prizadete

skupnosti. Poslovni model vklju??uje preventivne ukrepe (SEVESO, IED) in sodelovanje z dele??niki,

kar vpliva na strate??ko odlo??anje glede nalo??b in upravljanja s tveganji.

Del dolgoro??ne strategije dru??be je sodelovanje z izobra??evalnim sistemom za razvoj

znanj, povezanih z industrijo in trajnostjo. Poslovni model dru??be vklju??uje nalo??be v razvoj

kadrov in krepitev pozitivne dru??bene podobe. Tak??na sodelovanja ustvarjajo prilo??nosti za

dolgoro??no zagotavljanje ustreznega kadra ter krepijo ugled dru??be pri mladih in ??ir??i javnosti.

185

Dru??ba ??e 17. leto izvaja nate??aj za osnovne in srednje ??ole, s katerim sodeluje v izobra??evalnem

sistemu s temami iz industrije in trajnostnega ravnanja. ??tevilnim ??olam omogo??amo ekskurzije,

posameznike pa mentoriramo pri nalogah in jim omogo??amo pridobivanje prakti??nih izku??enj z

delovno prakso.

Z vzpostavljenimi kanali omogo??amo prizadetim skupnostim vpogled v na??e delovanje in krepimo

medsebojni dialog.

Dru??bena odgovornost je integralni del strategije dru??be. Podpora skupnostim z donacijami in

sponzorstvi prispeva k dolgoro??ni dru??beni sprejetosti dejavnosti dru??be. Tak??ni ukrepi niso le

prispevek k bolj??i kakovosti ??ivljenja v lokalnem okolju, ampak tudi strate??ko pomembni za krepitev

odnosov z dele??niki in prepre??evanje morebitnega odpora proti na??rtovanim razvojnim projektom. S

podpiranjem ??portnih, kulturnih in drugih dejavnosti v lokalni skupnosti dru??ba spodbuja aktivno,

zdravo in trajnostno ??ivljenje v lokalnem okolju ter gradi poslovne povezave z dele??niki. Prispevati

??elimo k:

??? izbolj??anju fizi??nega in du??evnega zdravja prebivalcev, ??e posebej otrok, z bolj??imi

mo??nostmi za ??portno udejstvovanje;

??? ohranjanju in razvoju kulturne dedi????ine ter spodbujati kulturne dejavnosti, ki krepijo

lokalno identiteto in povezanost skupnosti;

??? zagotavljanju dostopnosti in varnosti za vse prebivalce, zlasti ranljive skupine, k razvoju

znanja in ve????in, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter dolgoro??ni napredek skupnosti.

5.3.2.2 [IRO - 1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje

pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti na podro??ju S3

Na podlagi analize bistvenih vplivov, tveganj in prilo??nosti (DMA) smo prepoznali ve?? pomembnih

vidikov povezanih s prizadetimi skupnostmi, ki jih prikazujemo v Tabeli 100.

Tabela 100: Vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) na podro??ju S3

Pomembni vplivi, tveganja in/ali prilo??nosti

Opredelitev

Lokacija/Vrednostna veriga

??asovno obdobje

Lastna

dejavnost

Ni??ji del

vrednostne

verige

Vi??ji del

vrednostne

verige

Kratkoro??no

Srednjero??no

Dolgoro??no

Dru??ben vpliv podjetja na kakovost bivanja v

lokalni skupnosti

Negativen vpliv

x

Nezmo??nost odstranjevanja rde??e sadre, ker

lokalna skupnost ne podaja soglasja za pripravo

prostorskega akta, lahko povzro??i resne motnje v

poslovanju podjetja

Tveganje

x

Pove??ani stro??ki zaradi odprave starih okoljskih

bremen (prepre??evanje potencialnega negativnega

vpliva na hrano zaradi ??irjenja onesna??il)

Tveganje

x

Mo??ne padavine, kot so intenzivni nalivi, poplave in

pojav plazov, lahko povzro??ijo resne motnje v

poslovanju podjetja. Tak??ne vremenske razmere

pove??ujejo mo??nost po??kodb ter ogro??ajo

stabilnost pregrad Bukov??lak in Za Travnik.

Tveganje

x

Dogodek ??? industrijske nesre??e (potencialni

negativni vpliv na okolje in zdravje ljudi zaradi

spro????enih emisij ter dru??beni vpliv v primeru

posledi??ne omejitve delovanja dru??be)

Tveganje

x

Vpliv na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo,

prah, odpadki).

Negativen vpliv

x

Sodelovanje v izobra??evalnem sistemu (nate??aji,

prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela, ??tipendije)

Pozitiven vpliv

x

186

Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi

skupnostmi (Sosvet, re??evanje prito??b, Dan odprtih

vrat)

Pozitiven vpliv

x

Podpora lokalnim ??portnim, kulturnim in drugim

dejavnostim v lokalni skupnosti

Pozitiven vpliv

x

5.3.2.3 [S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi

Tabela 101: Pregled politik za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti vezanih na prizadete skupnosti

Naziv politike, zaveze,

kodeksa, politike

Opis klju??ne vsebine (cilji,

vplivi, tveganja, prilo??nosti)

Odgovornost

za politiko

Razkritje

standardov ali

pobud tretjih

strani, ki jih

dru??ba

upo??teva pri

izvajanju

politike

Opis

upo??tevanja

interesov

klju??nih

dele??nikov pri

oblikovanju

politike

Dosegljivost

Politika vzpostavitve sredstev

sporo??anja pomislekov, prito??b in

potreb prizadetih skupnosti

Politika opredeljuje:

??? na??ela pri obravnavi

pomislekov, prito??b in potreb

skupnosti

??? kanale za sporo??anje

??? postopek obravnave

??? mo??nost prito??b na

obravnavo

??? postopke za spremljanje in

poro??anje

Uprava

ESRS S3-2,

ESRS 2-GOV 3,

na??elo 31

smernic OZN za

podjetja in

??lovekove

pravice,

priporo??ila

OECD za

odgovorno

poslovanje

Politika upo??teva

interese

prizadetih

skupnosti

IRO 1,2,3,4,6 v

zgornji tabeli

Intranet

Cinkarna

Celje

Akt o ustanovitvi in delovanju

dru??benega Sosveta za mestno

Ob??ino Celje, Ob??ino ??tore in

Ob??ino ??entjur

in

Akt o ustanovitvi in delovanju

dru??benega Sosveta za Ob??ino

Mozirje

Pravilnik opredeljuje:

??? namen in cilje

??? pristojnosti

??? sestavo Sosveta

??? na??in delovanja Sosveta

Uprava

ESRS S3-2

ESRS 2-GOV 3,

na??elo 31

smernic OZN za

podjetja in

??lovekove

pravice,

priporo??ila

OECD za

odgovorno

poslovanje in

usmeritve GRI

413.

Politika upo??teva

interese

prizadetih

skupnosti

IRO 1,2,3,6 v

zgornji tabeli

Intranet

Cinkarna

Celje

Politika sponzorstev in donacij

Politika opredeljuje:

??? cilje dru??be na podro??ju

sponzorstev in donacij

??? merjenje uspe??nosti

procesa upravljanja

sponzorstev in donacij

??? planiranje sredstev

namenjenih sponzorstvom

in donacijam

??? postopek razdeljevanja

sponzorskih in donatorskih

sredstev

??? merila za izbor

??? dokazovanje izpolnjevanja

obveznosti

Uprava

ESRS S3 (S3-4

in S3-5),

ISO 26000,

GRI 413,

smernice OECD

Politika upo??teva

interese

prizadetih

skupnosti

IRO 1,5,7 v

zgornji tabeli

Intranet

Cinkarna

Celje

V letu 2025 je dru??ba sprejela Politiko ??lovekovih pravic, s katero je formalizirala svojo zavezo k

spo??tovanju mednarodno priznanih ??lovekovih pravic v vseh segmentih poslovanja, vklju??no z vplivi

na prizadete skupnosti. Politika ??lovekovih pravic je podrobneje predstavljena v poglavju Lastna

delovna sila S1.

Za izvajanje teh zavez zagotavljamo sodelovanje s skupnostmi in u??inkovite popravne ukrepe v

primeru negativnih vplivov, kar potrjujemo z rezultati odzivov na vpra??anja in prito??be javnosti.

V dru??bi smo sprejeli Politiko vzpostavitve sredstev sporo??anja pomislekov, prito??b in potreb

prizadetih skupnosti, katere namen je opredelitev jasnih in dostopnih kanalov. Cilj je zagotavljanje

187

transparentnosti, odgovornosti in u??inkovitega re??evanja vpra??anj, ki jih izpostavljajo lokalni

prebivalci in druge zainteresirane strani.

Za vzpostavitev stalnega dialoga je dru??ba z letom 2025 formirala dru??beni Sosvet, ki bo

slu??il informiranju in sodelovanju pri izvajanju procesov, ki vplivajo tudi na prizadete

skupnosti. Podrobno je na??in delovanja zapisan v Pravilniku o oblikovanju in delovanju dru??benega

Sosveta in vklju??evanju informacij v soodlo??anje.

Dru??beni Sosvet se bo predvidoma sestajal dvakrat letno. Na njem bomo predstavili razvojne in

investicijske na??rte ter prisluhnili potrebam in pobudam predstavnikov prizadetih skupnosti. Za

specifi??ne primere bomo na??rte predstavili tudi na seji ob??inskega sveta. V letu 2025 se je delovanje

dru??benega Sosveta na lokaciji v Celju za??elo jeseni 2025 s spoznavnim sre??anjem. Glavni namen

ustanovitve in delovanja dru??benega Sosveta je omogo??iti redni dialog s klju??nimi dele??niki iz Mestne

ob??ine Celje ter ob??in ??tore, ??entjur in Mozirje, s ciljem spodbujanja sobivanja gospodarstva z

lokalnimi skupnostmi, vzajemnega razumevanja ter ustvarjanja dodane vrednosti skozi iskanje

izvedljivih re??itev za izbolj??anje kakovosti bivanja v okolju. Na prvi redni seji so se ??lani Sosveta

seznanili z aktivnostmi dru??be, njenimi na??rti in strategijo trajnostnega razvoja dru??be. Cinkarna

Celje je transparentno predstavila vse trajnostne ukrepe, zmanj??evanje vplivov na okolje, investicije

v lokalno okolje, podporo mladim in ??portnim ter dru??beno odgovornim projektom. Poseben poudarek

pa je bil tudi na dosedanjih aktivnostih, vezanih na sodelovanje in komunikacijo z lokalnimi

skupnostmi.

Na podro??ju odstranjevanja nenevarnega odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida (rde??a sadra)

izvajamo dolgoro??ni na??rt za osu??evanje ojezeritve Za Travnik, ki slu??i za zapolnjevanje. Za

informiranje o napredovanju del ter izmerjenih emisijah je oblikovana Komisija za nadzor nad

izvajanjem del na obmo??ju deponije Za Travnikom, ki sestoji iz ??lanov lokalne skupnosti in

predstavnikov dru??be in deluje ??e 17. leto.

Ker razumemo, da si prebivalci ??elijo podrobnej??ih informacij o delovanju na??e dru??be, smo tudi v

letu 2025 organizirali Dan odprtih vrat na lokaciji v Celju in Mozirju.

Dru??ba s sponzoriranjem dogovorjenih aktivnosti izkazuje svojo dru??beno odgovornost ter podpira

projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in izbolj??anju kakovosti ??ivljenja v skupnosti. Hkrati

omogo??a ??irjenje poslovnih povezav, krepitev odnosov z dele??niki ter pozicioniranje podjetja kot

zanesljivega in dru??beno odgovornega partnerja. Dru??ba s svojo podporo pomembno vpliva na

zdru??evanje mladih v ??portnih aktivnosti, zdru??evanje prebivalcev v razli??nih dru??tvih, izvajanje

kulturnih dejavnosti ter projektov za izbolj??evanje varnosti in infrastrukture. Opredelitev tovrstnega

delovanja opisuje Politika sponzorstev in donacij.

V primeru ugotovljenih negativnih vplivov na skupnosti, dru??ba izvaja popravne ukrepe, vklju??no s

sanacijami in prilagajanjem strategij. Te ukrepe oblikujejo v sodelovanju s prizadetimi skupnostmi.

Na??e politike so usklajene z mednarodnimi smernicami ZN in MOD ter jih upo??tevamo pri

prepre??evanju vplivov, sodelovanju s skupnostmi in izvajanju popravnih ukrepov.

188

5.3.2.4 [S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v

zvezi z vplivi

Dru??ba aktivno vklju??uje prizadete skupnosti v upravljanje vplivov preko obstoje??ega mehanizma za

sporo??anje pomislekov, prito??b in potreb prizadetih skupnosti, letnih sestankov Komisije za nadzor

nad izvajanjem del na obmo??ju deponije Za Travnikom in ob??asnih posvetovanj s predstavniki

lokalnih skupnosti (??upani, predsedniki KS). Z letom 2025 pa je dodatno vlogo pri vklju??evanju

skupnosti v proces odlo??anja in oblikovanju trajnostnih politik dru??be prevzel Sosvet.

5.3.2.5 [S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi

in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo

pomisleke

Dru??ba je zavezana k pravo??asnemu odzivanju in izvajanju popravnih ukrepov, ??e ugotovi, da je

povezana s pomembnimi negativnimi vplivi na prizadete skupnosti. Postopek za zagotovitev

popravnega ukrepa vklju??uje:

1. Prijavo in evidentiranje vpliva:

??? Negativne vplive lahko zazna dru??ba s pomo??jo monitoringa, notranjih pregledov ali

prejema prito??b prizadetih skupnosti.

??? Prito??beni mehanizem omogo??a prijavo in evidentiranje v Evidenco vpra??anj in prito??b

javnosti.

2. Preiskavo in oceno vpliva:

??? Slu??ba za varnost, zdravje in okolje skupaj z operativnimi oddelki preveri utemeljenost

prito??be ali zaznanega vpliva.

??? ??e gre za ve??ji vpliv, se v oceno vklju??ijo zunanji strokovnjaki (npr. UL FGG za stabilnost

pregradnih teles).

3. Dolo??itev in izvedbo popravnega ukrepa:

??? Ukrep je odvisen od vrste vpliva in lahko vklju??uje npr. dodaten sanacijski poseg na

degradiranih obmo??jih, optimiranje ??istilnih naprav, dodatne za????itne ukrepe (npr. krepitev

varnosti pregradnih teles) ali korektivne ukrepe za prepre??itev ponavljanja te??ave.

4. Spremljanje u??inkovitosti ukrepa:

??? Po izvedbi ukrepa dru??ba preverja njegov u??inek in prilagaja nadaljnje aktivnosti.

Dru??ba zagotavlja, da so vsi popravni ukrepi izvedeni transparentno, v dialogu s prizadetimi

skupnostmi in v skladu z notranjimi politikami ter mednarodnimi smernicami o ??lovekovih pravicah.

Za zagotavljanje formalnih sredstev sporo??anja pomislekov, prito??b in potreb prizadetih skupnosti

smo na spletu vzpostavili poseben kanal v obliki navedbe telefonske ??tevilke in elektronskega naslova

info@cinkarna.si ter poseben elektronski naslov varstvo.okolje@cinkarna.si za podro??je prijave

vplivov na okolje.

Dru??ba zagotavlja razpolo??ljivost in dostopnost kanalov za komunikacijo s prizadetimi skupnostmi z

vzpostavitvijo ve?? razli??nih komunikacijskih kanalov:

??? spletni kanal za vpra??anja in prito??be,

??? dru??beni Sosvet

??? fokusne skupine, ankete in individualni razgovori,

??? Komisija za nadzor nad izvajanjem del na obmo??ju NZOO Za Travnik,

??? sodelovanje s strokovnjaki in neodvisnimi institucijami za presojo u??inkov izvedenih

ukrepov (npr. vpliv na varnost pregradnih teles),

??? pregled trendov in analiz na podlagi pridobljenih podatkov.

189

Ne glede na kanal prejema, se prito??ba o negativnem vplivu na prizadete skupnosti posredujejo

Slu??bi za varnost, zdravje in okolje (SVZO). Odgovorna oseba jo zabele??i v Evidenco vpra??anj in

prito??b javnosti (dosegljivo na intranetu) ter preveri, ali je prijavljen negativni vpliv posledica

delovanja.

??? ??e je prito??ba povezana z napovedanim izrednim dogodkom v na??i proizvodnji, prito??nik

prejme pojasnilo o razlogih in izvedenih ukrepih, obrazec pa se ustrezno dopolni.

??? ??e podatkov ni, se spro??i preverjanje pri odgovorni osebi za proces, ki bi lahko povzro??il

vpliv.

O prito??bi je obve????ena tudi Uprava, ki se po potrebi vklju??i v re??evanje. Po preverjanju in ukrepanju

se informacije posredujejo SVZO, ki obvesti prito??nika in zaklju??i vpis v obrazec. V letu 2025 smo

zabele??ili 24 prito??b. Na vse smo se odzvali s preverjanjem in ukrepanjem..

Dru??ba je v letu 2024 ocenila seznanjenost prizadetih skupnosti s postopki za izra??anje pomislekov

ali potreb ter njihovo obravnavo in njihovo zaupanje vanje z izvedbo ankete. Rezultat je pokazal, da

se 74 % vpra??anih deloma ali popolnoma strinja s trditvijo, da ve, kako bi stopili v kontakt z dru??bo,

??e bi to ??eleli. Slabih 70 % vpra??anih zaupa dru??bi, da njihove pripombe in predloge sprotno

obravnava in tudi re??uje. 74 % vpra??anih razume informacije, ki jih dru??ba lansira preko

medijev/dru??benih omre??ij v javnost. Tolik??en je tudi odstotek vseh, ki se v celoti ali delno strinjajo,

da sta javno objavljena telefonska ??tevilka in e-po??ta dovolj za vzpostavitev komunikacije z dru??bo.

68 % se jih deloma ali v celoti strinja tudi s trditvijo, da dru??ba zgledno deluje v lokalnem okolju in

zanj pripravlja javne dogodke.

Vzpostavljeni so pravilniki o za????iti pred povra??ilnimi ukrepi za posameznike, ki uporabljajo kanale

za izra??anje skrbi ali potreb. Podrobneje v [G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna

kultura.

5.3.2.6 [S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na

prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih

tveganj in izkori????anju pomembnih prilo??nosti v zvezi s

prizadetimi skupnostmi ter u??inkovitost navedenih ukrepov

Glede na rezultate fokusnih skupin in individualnih intervjujev ugotavljamo, da prizadete skupnosti

poleg ukrepov za zmanj??anje vplivov na okolje pri??akujejo tudi druge ukrepe za izbolj??anje kakovosti

??ivljenja. Izra??ajo potrebo po doprinosu na ravni zaposlitvenih, vlaganjih predvsem v ??port kot na??in

zdravega in aktivnega pre??ivljanja prostega ??asa otrok in odraslih. Izra??ena je tudi ??elja po podpori

pri gradnji infrastrukture, kot so kolesarske steze in asfaltiranje lokalnih cest. To bo pripomoglo k

spodbujanju zelene mobilnosti, zmanj??anju pra??enja in hrupa zaradi prometa. Poleg tega skupnosti

pri??akujejo na??o podporo pri zagotavljanju vi??je ravni varnosti, kar bi pripomoglo h krepitvi

odpornosti lokalnih skupnosti v primeru nesre??. V letu 2025 je dru??ba za sofinanciranje tovrstnih

projektov in aktivnosti namenila 723.151 EUR. V prihodnjem srednjero??nem in dolgoro??nem obdobju

se zavezujemo k nadaljnjemu izvajanju sofinanciranja izbranih projektov na teh podro??jih.

Z nate??ajem za osnovne in srednje ??ole smo v letu 2024/25 ??e 17. z aktualnimi temami

sodelovali v izobra??evalnem procesu. K temu prispevamo tudi z omogo??anjem po??itni??kih praks

in ekskurzij.

Kot pomemben pozitivni doprinos smo prepoznali izbolj??anje sodelovanja s prizadetimi skupnostmi z

na??rtovano uvedbo in izvedbo sej dru??benega Sosveta.

190

U??inkovitost ukrepov ali pobud ocenjujemo kot ustrezno, kar potrjujemo z:

??? ugotovitvami sestankov Komisije za nadzor nad izvajanjem del na obmo??ju deponije Za

Travnikom;

??? re??itvami prito??b v Evidenci vpra??anj in prito??b javnosti;

??? zahvalami ??ol, s katerimi sodelujemo v izobra??evalnih procesih.

Na lokacijah Bukov??lak in Za Travnik izvajamo sanacijske in varnostne ukrepe, ki so hkrati usmerjeni

v sanacijo degradiranih povr??in in varnost pregradnih teles.

V ospredju je ve?? vrst ukrepov:

??? ukrepi rednega vzdr??evanja visokih nasutih pregrad, ki zagotavljajo ohranjanje stabilnosti;

??? zapolnjevanje ojezeritve Za Travnik s ??emer se odpravlja mo??nost poplavnega vala ob

poru??itvi pregrade in omogo??a mo??nost povrnitve devastirane povr??ine v ponovno koristno

rabo;

??? izdelan idejni na??rt zapolnitve ojezeritev Bukov??lak s ??imer bi se prav tako odpravila mo??nost

poplavnega vala ob poru??itvi pregrade in omogo??ila mo??nost povrnitve devastirane povr??ine

v ponovno koristno rabo;

??? ukrepi za sanacijo odlagali????a nenevarnih odpadkov Bukov??lak (ONOB).

Na Za Travniku zapolnjevanje ojezeritve zagotavlja stabilnost in varnost pregradnega telesa, trajanje

izvedbe ukrepa je med 5 in 24 let, odvisno od dogovorjene oblike zapolnitve. Na tej lokacijo so

padavine avgusta 2023 povzro??ile spro??itev plazu, ki smo ga takoj po nastanku za??asno sanirali in

za??eli pripravljati projektno dokumentacijo za celovito sanacijo. Kot predhodna potrebna faza smo v

letu 2025 prestavili elektro kabel za objekt filtracije sadre in izvedli razpis za trajno sanacijo plazu,

ki je na??rtovana v letu 2026.

Lokalni skupnosti smo predstavili tudi idejni predlog enake re??itve sanacije devastirane povr??ine v

Bukov??laku z zapolnjevanjem kot na Za Travniku, s predvidenim trajanjem 24 let.

V letu 2025 smo izvedli pripravljalna dela za gradnjo tesnilne zavese na ONOB, ki jo bomo zgradili v

letu 2026. Sledila bo izvedba tesnilnega pokrova in gradnja preusmeritvenega nasipa, ki bi v primeru

po??kodb na visoki nasuti pregradi Bukov??lak preusmeril blatni tok stran od naselja in s tem prepre??il

ve??jo materialno ??kodo in po??kodbe ljudi. Sanacija bo zaklju??ena do leta 2029.

Dru??ba pri svojem delovanju uporablja kemikalije in izvaja kemijske procese, ki lahko predstavljajo

tveganje za industrijske nesre??e in vpliv na lokalno skupnost. Za zmanj??anje teh tveganj izvajamo

preventivno vzdr??evanje opreme, periodi??ne ocene po??arne ogro??enosti ter sistematizacijo delovnih

mest glede na oceno tveganj. Na podro??ju varovanja okolja smo uvedli evropske okoljevarstvene

standarde in uskladili delovanje z direktivo IED ter SEVESO. Redno izvajamo notranje presoje in

odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti. Zagotavljamo po??arno varnost s stalno gasilsko enoto in

prakti??nimi vajami ter izvajamo usposabljanja zaposlenih in zunanjih izvajalcev. Dodatno smo

imenovali stalnega koordinatorja za varnost pri delu ter uvedli navodila za po??arno preventivo,

prepre??evanje nesre?? in izbolj??anje delovnega okolja.

U??inkovitost teh ukrepov se spremlja letno z monitoringi, tehni??nim opazovanjem in strokovno

revizijo nastalih poro??il s strani UL FGG Ljubljana.

Redno izvajamo vse predpisane monitoringe emisij v vode in zrak. Ve?? o tem v poglavju ESRS E2.

Dru??ba redno spremlja informacije o vseh morebitnih kr??itvah in incidentih. Na??a odgovornost

vklju??uje takoj??nje ukrepanje ob kr??itvah predpisov in zagotavljanje odprave vseh posledic na okolje

in lokalne skupnosti. V primeru, da bi identificirali kr??itve, bi ukrepali v skladu z na??imi zavezami za

spo??tovanje pravic prizadetih skupnosti.

191

Dru??ba za upravljanje pomembnih vplivov zagotavlja razli??ne vrste virov:

??? Finan??ne (glej tabelo spodaj). Vse ukrepe financiramo iz teko??ega poslovanja, brez dodatnih

zunanjih virov. Za ukrepe, ki izvirajo iz starih bremen smo na osnovi ugotovitev, ki izhajajo

iz raziskav terena, izdelali projekte za sanacijo, jih finan??no ovrednotili in oblikovali ustrezno

vi??ino okoljskih rezervacij.

??? Kadrovske. Odgovornost za upravljanje okoljskih pomembnih vplivov je predvsem v Slu??bi

za varnost, zdravje in okolje, vklju??evanje dru??benih vidikov pa je prvenstveno pokrito na

nivoju Uprave ter podprto s strani Kadrovske slu??be in osebe za stike z javnostmi.

Vklju??ujemo tudi zunanje strokovnjake za komuniciranje in strokovno tehni??no podporo.

??? Tehni??ne. Zajemajo sisteme za kontinuirni monitoring in komunikacijske platforme.

192

5.3.2.7 [S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov, napredovanjem pozitivnih

vplivov ter obvladovanjem tveganj in prilo??nosti

Tabela 102: Pregled ciljev, ukrepov, klju??nih aktivnosti in virov

Strate??ki cilj

Ukrep

Metrika

Obdobje

??tevilo

aktivnosti

??? cilj za

obdobje

Izhodi????no

leto

??tevilo aktivnosti -

izhodi????no leto

??tevilo

aktivnosti v

letu 2025

??tevilo

aktivnosti

- cilj

Ciljna

vrednost za

obdobje v

EUR/leto

Vrednost

izhodi????no

leto

(EUR)

Vrednost v letu 2025

(EUR)

Prepre??iti

industrijske

nesre??e z

vplivom na

prizadete

skupnosti

Izvajanje aktivnosti

za zmanj??anje

tveganja industrijske

nesre??e

??tevilo

aktivnosti

Od 2025

do 2030

enkrat

prakti??na

vaja/leto

4-krat

takti??na

vaja/ na

leto

2024

1 prakti??na vaja

(NNP)/ 4

takti??ne vaje

(PGE CC) + 1

takti??na vaja v

Mozirju

1 prakti??na

vaja (CZ -

potres 2025)/

3 takti??ne vaje

(PGE CC) + 1

takti??na vaja v

Mozirju

4.000

0,00

(Stro??ke regijske prakti??ne

vaje krila CZ RS

Vzdr??evati

stabilnost

pregrad na

najvi??jem

varnostnem

standardu

Zmanj??anje tveganja

poru??itve visokih

nasutih pregrad z

izvajanjem potrebnih

vzdr??evalnih del,

predpisanega

nadzora in postopnim

zapolnjevanjem

??tevilo

izvedenih

sklopov (redna

vzdr??evalna

dela,

zapolnjevanje,

sanacija starih

bremen v

pregradnih

telesih)

Od 2025

do 2030

3/leto

2024

3 aktivnosti

(opravljala so

se redna

vzdr??evalna

dela, suho

zapolnjevanje

kot tudi dela

na sanaciji

starih bremen

- vgradnja

drena??nih

reber na

VNP ZTR in

interventna

sanacija pete

plazu)

3 aktivnosti

(opravljala so

se redna

vzdr??evalna

dela, suho

zapolnjevanje

kot tudi dela

na sanaciji

starih bremen

- sanacija

elektrokabla

na trasi

plazu),

priprava

dokumentacije

za celovito

sanacijo plazu

in oja??itveni

nasip na VNP

ZTR.

670.000 ???

vzdr??evalna

dela

490.000 ???

zapolnjevanje

3.672.713

(okoljska

rezervacija

za sanacijo

starih bremen

Za Travnik in

Bukov??lak)

291.713,48

EUR

Vzdr??evalna

dela

473.769,63

EUR - suho

zapolnjevanje

228.561,63

EUR za ZTR

in BUK skupaj

448.531,72 EUR

Vzdr??evalna dela

520.709,64 EUR

- suho zapolnjevanje

89.827,12 EUR za ZTR in

BUK skupaj

Minimizirati

potencialni vpliv

starih bremen

na hrano

Preusmeritev

podzemnih tokov

proti ??rpali????u

Izgradnja

tesnilne

zavese

Od 2025

do 2026

1

2024

1 aktivnost -

potekal je

razpis za

izbiro

izvajalca

1 aktivnost -

potekala so

pripravljalna

dela za

tesnilno

zaveso

1.760.599

(okoljska

rezervacija

za tesnilno

zaveso

ONOB)

0,00

291.510,04

Pove??ati

vklju??enost

lokalnih

prebivalcev v

procese

odlo??anja in

izbolj??ati

transparentnost

Sre??anja Sosveta

??tevilo

sre??anj

Od 2025

do 2030

2-krat

letno za 4

ob??ine,

kjer

dru??ba

deluje

2024

0

2

2.000

0,00

607,50

193

Ozave????ati

mlade o

trajnostnih

praksah in

pomenu

industrije

Sodelovanje v

izobra??evalnem

programu

??tevilo

sodelovanj

Od 2025

do 2030

Ve?? kot

100

sodelovanj

letno

2024

82

94

40.000

41.808,00

63.178,00

Okrepiti

prispevek

dru??be k bolj??i

kakovosti

??ivljenja v

lokalni

skupnosti

Sponzorstva in

donacije

Znesek

vlo??enih

sredstev

Od 2025

do 2030

Izbrani

projekti za

teko??e leto

2024

Izbrani projekti za

teko??e leto

Izbrani

projekti za

teko??e leto

600.000

do

1.000.000

(odvisno

od

uspe??nosti

poslovanja

dru??be)

726.849,10

723.151,73

194

Dru??ba je upo??tevala pri??akovanja prizadetih skupnosti pri postopku dolo??anja ciljev na osnovi

zbranih informacij fokusnih skupin in individualnih intervjujev z nekaj odlo??evalci, vklju??no z

informacijami o tem, ali in kako je sodelovala neposredno s prizadetimi skupnostmi. Kot vhod smo

upo??tevali tudi stali????a, prejeta preko vzpostavljenega mehanizma za vpra??anja in prito??be javnosti

ter Komisije za nadzor nad izvajanjem del na zapolnjevanju ojezeritve na Za Travniku. S formiranjem

dru??benega Sosveta v letu 2025 in drugimi oblikami komuniciranja s prizadetimi skupnostmi

(udele??ba na sejah ob??inskega sveta, Dan odprtih vrat, vzpostavitev sodelovanja s Komisijo KS

Teharje) lokalnim prebivalcem omogo??amo vpogled v na??e delo in projekte ter vzpostavljamo

dvosmerno komunikacijo. Tako so seznanjeni z na??imi na??rti, mi pa z njihovimi pobudami in

pri??akovanji.

V letu 2025 smo skladno s Pravilnikom o oblikovanju in delovanju dru??benega Sosveta po imenovanju

??lanov izvedli v Celju in lo??eno v Mozirju eno sre??anje. Na njem smo ??lane seznanili z aktivnostmi

dru??be, predstavili oblike in rezultate sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, izmenjali stali????a, pobude

in predloge.

Prizadete skupnosti so tako vklju??ene v dialog in podajanje pobud v zvezi z vplivi, aktivnostmi in

projekti dru??be. V poro??evalskem obdobju pa ??e niso bile formalno vklju??ene v strukturiran proces

identifikacije izbolj??av na podlagi ocene uspe??nosti izvajanja ukrepov. Dru??ba preu??uje mo??nosti za

nadaljnjo nadgradnjo participativnih mehanizmov z namenom krepitve vklju??evanja prizadetih

skupnosti tudi v tej fazi procesa upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti.

195

5.4 [G1] Poslovno ravnanje

Zahteva po razkritju v zvezi z vlogo upravnih poslovodnih in nadzornih organov v zvezi s poslovnim

ravnanjem ter strokovno znanje ??lanov Uprave in Nadzornega sveta so podrobno opisane v poglavju

ESRS 2 Splo??na razkritja GOV-1.

5.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje

pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti

Tabela 103: IRO na podro??ju G1

Pomembni vplivi, tveganja in/ali

prilo??nosti

Opredelitev

Lokacija/Vrednostna veriga

??asovno obdobje

Lastna

dejavnost

Ni??ji del

vrednostne

verige

Vi??ji del

vrednostne

verige

Kratkoro??no

Srednjero??no

Dolgoro??no

Za????ita ??vi??ga??ev in vzpostavljeni

mehanizmi skladno z ZZPri

Dejanski

pozitivni vpliv

x

Upravljanje odnosov z dobavitelji,

vklju??no s pla??ilnimi praksami

Dejanski

pozitivni vpliv

x

??tevilo prijavljenih in preiskanih

primerov iz naslova prepre??evanja

korupcije in eti??nih praks

Dejanski

pozitivni vpliv

x

Poslovno ravnanje je klju??no za poslovni model dru??be, ki temelji na odgovornem upravljanju,

skladnosti z zakonodajo ter eti??nem poslovanju. Ve??ji del delovanja sloni na lastni delovni sili ter

delavcih v vrednostni verigi, zato je skrb za transparentno, po??teno in zakonito poslovanje temeljna

zaveza dru??be.

Dru??ba na tem podro??ju prepoznava pomembne pozitivne vplive v skladu s standardom IRO1 ESRS

2 in se zaveda pomena neprestanega izbolj??evanja in razvoja svojih mehanizmov upravljanja. V

zadnjih letih je dru??ba prenovila in na novo oblikovala interne akte ter vzpostavila sistemske

mehanizme, ki zagotavljajo skladnost poslovnega ravnanja ter pribli??evanje najbolj??im praksam na

podro??ju korporativnega upravljanja.

Skladnost z relevantno zakonodajo in mednarodnimi smernicami za eti??no poslovno ravnanje ostaja

prednostna naloga, ne le zaradi morebitnih neposrednih pravnih in ekonomskih posledic

neskladnosti, temve?? tudi zaradi njenega vpliva na dolgoro??no ohranjanje u??inkovite, kompetentne

in zaupanja vredne delovne sile.

Spodbujanje odgovorne korporativne kulture, ki ????iti zaposlene in druge dele??nike pred morebitnimi

kr??itvami ??lovekovih pravic, prepre??uje primere korupcije ter zagotavlja za????ito ??vi??ga??ev, je

sestavni del poslovne strategije dru??be. ??eprav na tem podro??ju dru??ba ne zaznava sistemskih

tveganj, proaktivno pristopa k upravljanju in obvladovanju teh vpra??anj, s ??imer krepi svojo

dru??beno odgovornost ter zaupanja vredno poslovno okolje.

V tem okviru je dru??ba, vzpostavila notranje poti za prijavo kr??itev skladno z Zakonom o za????iti

prijaviteljev (ZZPri), kar zaposlenim in drugim dele??nikom omogo??a varno podajanje prijav, pri

??emer so zagotovljeni anonimnost, za????ita prijaviteljev in nepristranska obravnava.

Kot vpliven tr??ni akter se dru??ba zavzema za odgovorne in transparentne pla??ilne prakse, ki

predstavljajo bistveni del standardov poslovnega ravnanja. Prizadeva si za pravi??ne in pravo??asne

finan??ne transakcije v odnosu do svojih dobaviteljev in poslovnih partnerjev ter zagotavlja, da njene

politike sledijo na??elom po??tenosti, integritete in skladnosti z zakonodajo.

196

Identifikacija pomembnih tveganj na podro??ju upravljanja temelji na strokovnih vpogledih pravne

slu??be, njenem poznavanju organizacije ter analizah internih dokumentov, politik in smernic. V

skladu z najbolj??imi praksami se dru??ba osredoto??a na celovito in redno ocenjevanje tveganj,

povezanih s poslovnim ravnanjem, pri ??emer upo??teva tako notranje kot zunanje dejavnike.

Dru??ba v obdobju poro??anja ??e ni vzpostavila programa za usposabljanje na podro??ju integritete.

Dru??ba je v obdobju poro??anja imenovala poobla????enca za podro??je integritete in skladnosti. Preko

njegovega delovanja bo dru??ba v nadaljevanju najprej vzpostavila ustrezne podlage in zastavila

program usposabljanja na podro??ju integritete.

S temi ukrepi dru??ba zagotavlja visoko stopnjo skladnosti poslovanja, obvladuje tveganja na

podro??ju upravljanja in krepi svoj dolgoro??ni ugled ter stabilnost na trgu.

Dru??ba v okviru obravnave tveganj korupcije in podkupovanja kot najbolj izpostavljene prepoznava

zlasti funkcije in delovna mesta, povezana z nabavnimi postopki, izbiro in upravljanjem dobaviteljev

ter drugimi primerljivimi procesi odlo??anja. Navedena podro??ja dru??ba naslavlja prek vzpostavljenih

kontrolnih mehanizmov (pregled ve?? o??i) in sprejetih politik (Kodeks eti??nega ravnanja in dela ter

Eti??nega kodeksa za nabavnike).

5.4.2 [G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura

Dru??ba je sprejela vrsto politik, ki spodbujajo kulturo odgovornega poslovanja in krepijo zaupanje

dele??nikov. Temelj teh politik predstavlja Kodeks eti??nega ravnanja, ki dolo??a skladnost z zakonodajo

ter visoke eti??ne standarde.

Dru??ba je zavezana odgovornemu upravljanju, vklju??no z u??inkovitimi mehanizmi za za????ito

prijaviteljev in obravnavo prijav, skladno z notranjimi postopki in Zakonom o za????iti prijaviteljev.

Prijave sprejemamo po vseh kanalih in jih nepristransko obravnavamo.

Z dialogom z zaposlenimi, Nadzornim svetom, poslovnimi partnerji in skupnostjo u??inkovito

upravljamo tveganja ter podpiramo trajnostno rast. Na??e politike in kodeks zagotavljajo jasen okvir

za pregledno, odgovorno in skladno poslovanje.

Dru??ba je vzpostavila ve?? politik in internih aktov, ki urejajo podro??je poslovnega ravnanja in

podpirajo korporativno kulturo integritete, preglednosti in skladnosti ter so opisane v spodnji tabeli.

Te politike naslavljajo tudi pomembne vplive, tveganja in prilo??nosti, povezane s poslovnim

ravnanjem, kot so bili prepoznani v oceni pomembnosti. Klju??ni dokumenti so:

??? Kodeks eti??nega ravnanja in dela (sprejet leta 2021): Dolo??a temeljna na??ela odgovornega

ravnanja, integritete in zakonitega poslovanja za vse zaposlene. Kodeks podpira pozitivne

vplive v lastni dejavnosti, zlasti na podro??ju prepre??evanja neeti??nih praks in zagotavljanja

profesionalnega ravnanja zaposlenih. Uporablja se kot vodilo pri vsakodnevnem odlo??anju, z

dolgoro??nimi u??inki na korporativno kulturo.

??? Pravilnik o vzpostavitvi notranje poti za prijavo po ZZPri (sprejet leta 2023): Vzpostavlja

mehanizme za za????ito ??vi??ga??ev in omogo??a varno prijavo nepravilnosti. Ta pravilnik

neposredno obravnava dejanski pozitivni vpliv v lastni dejavnosti na podro??ju za????ite

??vi??ga??ev, s kratkoro??nimi in dolgoro??nimi u??inki na transparentnost in zaupanje znotraj

organizacije.

??? Eti??ni kodeks za nabavnike (sprejet leta 2023, dopolnjen leta 2024): Opredeljuje

pri??akovano ravnanje pri upravljanju dobaviteljskih odnosov, vklju??no z na??eli po??tenosti,

odgovornega nakupa in spo??tovanja pla??ilnih rokov. Naslavlja vplive v ni??jem delu

vrednostne verige, zlasti na podro??ju upravljanja odnosov z dobavitelji in spo??tovanja

pla??ilnih praks, z zaznanimi vplivi predvsem v srednjero??nem obdobju.

197

??? Kodeks trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje Cinkarne Celje d. d. (leta 2024,

razli??ica 2): izra??a pri??akovanja in zahteve do poslovnih partnerjev ter njihove vrednostne

verige (z vidika pomembnih posrednih poslovnih odnosov Cinkarne Celje, d. d.).

Navedene politike so del ??ir??ega okvira upravljanja tveganj in odgovornega poslovanja ter prispevajo

k postopni integraciji trajnostnih tem v poslovno kulturo in procese odlo??anja.

Kodeks eti??nega ravnanja in dela Cinkarne Celje, d. d., dolo??a postopke za prepre??evanje, odkrivanje

in obravnavanje primerov korupcije in podkupovanja. Vsi zaposleni in vodstvo so zavezani k visokim

eti??nim standardom ter spo??tovanju zakonodaje, pri ??emer morajo delovati transparentno in

po??teno. Pomemben del prepre??evanja korupcije je skrb za izogibanje in prijavo morebitnih

konfliktov interesov, saj lahko ti vplivajo na nepristranskost odlo??anja. Posebna pozornost je

namenjena tudi varovanju poslovnih skrivnosti in zaupnih informacij, katerih nepoobla????eno

razkrivanje je strogo prepovedano.

Dru??ba poudarja pomen po??tenega poslovanja in konkuren??nosti na zakonit ter eti??en na??in, brez

manipulacij ali izkori????anja drugih dele??nikov. ??e zaposleni zaznajo kr??itve Kodeksa, jih lahko

anonimno prijavijo po elektronski po??ti, pisno ali v posebej dolo??ene nabiralnike. Vse prejete prijave

pregleda Komisija za eti??no poslovanje, ki vodi preiskavo in zagotavlja, da se ugotovitve obravnavajo

skladno z internimi pravili. Domnevnim kr??iteljem je omogo??en zagovor, medtem ko se potrjene

kr??itve sankcionirajo v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti. Dru??ba strogo prepoveduje

kakr??nekoli povra??ilne ukrepe proti prijaviteljem, s ??imer zagotavlja njihovo za????ito. Poleg tega

upo??teva tudi notranja pravila in zakonodajo za prepre??evanje pranja denarja ter drugih protipravnih

praks.

Dru??ba se v svojih politikah ki naslavljajo podro??ja boja proti korupciji in podkupovanju neposredno

ne sklicuje na UNCAC, jih pa upo??teva.

Dru??ba ima vzpostavljen standardiziran in pregleden postopek za notranjo prijavo kr??itev, ki je v

skladu z Zakonom o za????iti prijaviteljev (ZZPri). Postopke vodi Zaupnik, ki je lo??en od upravljavske

strukture dru??be, kar zagotavlja nepristranskost in varovanje identitete prijavitelja. Prijave so mo??ne

po ve?? varnih kanalih, bodisi anonimno bodisi z razkritjem identitete. Zaupnik ima tudi namestnika,

kar zagotavlja hitro odzivnost, zmanj??uje mo??ne zaplete zaradi konflikta interesov.

Zaupnik obravnava vse prijave skladno z notranjimi postopki ter prijavitelja po zaklju??ku postopka

obvesti o ugotovitvah in sprejetih ukrepih. Ob ugotovljenih kr??itvah Zaupnik predlaga ustrezne

ukrepe za odpravo nepravilnosti in o tem poro??a vodstvu, pri ??emer osebni podatki prijavitelja niso

razkriti. ??e prijava vsebuje sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dol??nosti, Zaupnik

obvesti pristojne organe in po potrebi vlo??i kazensko ovadbo, osebne podatke prijavitelja pa

posreduje le na obrazlo??eno zahtevo to??ilstva. Prijavitelj je po zaklju??ku postopka seznanjen z izidom

in izvedenimi ukrepi, v primeru dalj??ega postopka pa prejme informacijo o vmesnem stanju po treh

mesecih.

198

Tabela 104: Klju??ne politike, standardi in drugi dokumenti s podro??ja poslovnega ravnanja

Naziv politike,

zaveze, kodeksa,

politike

Opis klju??ne vsebine

(cilji, vplivi, tveganja,

prilo??nosti)

Odgovornost

za politiko

Razkritje

standardov ali

pobud tretjih strani,

ki jih dru??ba

upo??teva pri

izvajanju politike

Opis upo??tevanja

interesov klju??nih

dele??nikov pri

oblikovanju politike

Dosegljivost

Eti??ni kodeks za

nabavnike

Dokaz integritete,

upo??tevanje etike,

zaupanja in

spo??tovanja vredne

osebe, brez vpletanja

osebnih interesov

Direktor slu??be

za nabavo in

logistiko

Eti??ni kodeks

Zdru??enja nabavnikov

Slovenije

Kodeks odra??a

uravnote??en pristop, ki

omogo??a u??inkovito

sodelovanje z vsemi

dele??niki ter spodbuja

dolgoro??ne, trajnostno

naravnane in eti??ne

nabavne prakse.

Intranet

Cinkarna Celje

d. d.

Kodeks

trajnostnega

poslovanja za

poslovne partnerje

Zagotavljanje

skladnosti ravnanja z

vsemi veljavnimi

predpisi in

izpolnjevanje zahtev,

opredeljenih v

kodeksu

Uprava, Direktor

slu??be za

nabavo in

logistiko,

zaposleni v

prodaji in nabavi

Zdravje in varnost pri

delu

Spo??tovanje

??lovekovih pravic

Eti??no ravnanje

Okolje

Skladnost materiala

in blaga

Zagotavljanje odgovornih

in transparentnih praks v

vrednostni verigi.

Intranet

Cinkarna Celje

d. d.

Nabavna politika

Zaveza k

izpolnjevanju najvi??jih

nabavnih standardov

in zavez za

zagotavljanje eti??ne,

trajnostne, stro??kovno

u??inkovite in

regulirane nabave

surovin in storite

Uprava, Direktor

slu??be za

nabavo in

logistiko,

zaposleni

Eti??ni kodeks

Zdru??enja nabavnikov

Slovenije

Sodelovanje vseh

dele??nikov pri izvajanju in

doseganju najbolj??e

vrednosti, ravnovesja,

odgovornosti in skladnosti

pri nabavnem procesu.

Intranet

Cinkarna Celje

d. d.

*Kodeks eti??nega

ravnanja in dela

G1-1, 10a

Pravilnik o

vzpostavitvi

notranje poti za

prijavo po ZZPri

(G1-1, 10c)

Zagotovitev za????ite

prijaviteljev in

vzpostavitev poti za

prijavo

Vodja pravne

slu??be

Zakon o za????iti

prijaviteljev (ZZPri),

ki dolo??a obveznosti

glede vzpostavitve

varnih kanalov za

prijavo nepravilnosti,

za????ito identitete

prijaviteljev ter za????ito

pred povra??ilnimi

ukrepi.

Pri oblikovanju Pravilnika

o vzpostavitvi notranje

poti za prijavo po Zakonu

o za????iti prijaviteljev

(ZZPri) je dru??ba

upo??tevala interese

klju??nih dele??nikov, zlasti

zaposlenih, ter

regulatornih organov.

Intranet

Cinkarna Celje

d. d.

Politika

zagotavljanja

kakovosti,

ravnanja z

okoljem, varnostjo

in zdravjem ter

trajnostnega

razvoja

Zagotavljanje

kakovosti, doseganje

klju??nih strate??kih

ciljev dru??be,

skladnost z na??eli

trajnostnega razvoja,

doseganje

zadovoljstva

zaposlenih, lastnikov

in poslovnih partnerjev

Vodja slu??be za

varnost zdravje

in okolje

ISO 9001 (sistem

vodenja kakovosti),

ISO 14001 (sistem

ravnanja z okoljem),

ISO 45001 (sistem

vodenja varnosti in

zdravja pri delu),

Pri oblikovanju Politike

zagotavljanja kakovosti,

ravnanja z okoljem,

varnosti in zdravja ter

trajnostnega razvoja je

dru??ba upo??tevala

interese klju??nih

dele??nikov, med katerimi

so zaposleni, poslovni

partnerji, lokalna

skupnost ter regulatorni

organi.

Intranet

Cinkarna Celje

d. d.

*Glej poglavje: S1 ??? 1 Politike, povezane z lastno delovno silo.

5.4.3 [G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji

Dru??ba je zavezana k spo??tovanju zakonov, regulativ in predpisov, izvajanju po??tenih praks

korporativnega upravljanja in integritete v vseh poslovnih procesih. Skladno s sprejetimi internimi

dokumenti, kot so navodila, kodeksi, in usmeritvami za upravljanje dobaviteljev se izvajajo nabavi

procesi, kjer so glavni cilji zagotavljanje visoke stopnje integritete, enakih pogojev, pla??ilne prakse

in trajnostnih na??el vseh sodelujo??ih v nabavnem procesu. Interni dokumenti opredeljujejo jasne

vloge za nadzor obvladovanja tveganj dobave in sodelovanja z dobavitelji pri iskanju najbolj??ih

re??itev za dobavo, visoko kakovost in razvoju medsebojnega partnerstva. Dru??ba nima politike za

prepre??evanje zamud pri pla??ilih MSP, kljub temu pa sledi visokim standardom in spo??tovanju

pla??ilnih praks, kar dokazuje s prejemom platinaste bonitetne odli??nosti.

199

Dru??ba je vzpostavila formalizirane politike in postopke za upravljanje odnosov z dobavitelji, vklju??no

z malimi in srednjimi podjetji (MSP). Politike temeljijo na na??elih zakonitega, po??tenega in

odgovornega poslovnega ravnanja ter spodbujajo dolgoro??ne, stabilne in transparentne poslovne

odnose v dobavni verigi.

Upravljanje odnosov z dobavitelji vklju??uje jasno opredeljene odgovornosti, notranje kontrolne

mehanizme ter redno spremljanje skladnosti poslovnih praks z internimi pravili dru??be in veljavno

zakonodajo. Spremljanje klju??nih kazalnikov, kot so povpre??ni rok pla??il do MSP, dele?? zapadlih

obveznosti ter skladnost z notranjimi ciljnimi vrednostmi politike 100% poravnave obveznosti ob

zapadlosti, omogo??a pravo??asno prepoznavanje odstopanj. Kadar se ta pojavijo, se uvedejo ustrezni

korektivni ukrepi, med drugim prilagoditev postopkov odobravanja ra??unov, dodatni nadzor nad

posameznimi skupinami dobaviteljev ali okrepljena komunikacija z namenom hitre re??itve odprtih

zadev.

??eprav posebna politika za prepre??evanje zamud pri pla??ilih MSP ni vzpostavljena, nadzorni

mehanizmi in visoka stopnja skladnosti s pla??ilnimi praksami dokazano zagotavljajo pravo??asno

izpolnjevanje obveznosti. Zanesljivost in urejenost poslovanja potrjuje tudi prejem platinaste

bonitetne odli??nosti.

Dru??ba od svojih dobaviteljev in poslovnih partnerjev pri??akuje, da bodo upo??tevali vrednote in

zaveze, eti??ne standarde in eti??ni kodeks ter Kodeks trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje.

S pravilnim upravljanjem vi??jega dela vrednostne verige in spo??tovanjem delavcev v vrednostni

verigi, lahko dru??ba dose??e ve??jo u??inkovitost, kakovost in konkuren??nost na trgu ter pripomore k

bolj trajnostnemu poslovanju. Cilji politike zagotavljanja kakovosti ravnanja z okoljem, varnostjo in

zdravjem ter trajnostnega razvoja in zaveze iz kodeksa trajnostnega poslovanja za poslovne

partnerje so elementi, ki prispevajo k trajnostnosti v vrednostni verigi dru??be. S sprejetjem kodeksa

trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje postavljamo jasne smernice in pri??akovanja

poslovnim partnerjem v celotni vrednostni verigi. Zavezujejo se k spo??tovanju enakih standardov

kakovosti, trajnosti in dru??bene odgovornosti, kot jih zagovarjamo sami.

Na??i izdelki in surovine so del globalnih dobaviteljskih verig. Dobavna veriga vklju??uje dobavitelje

surovin (primarnih in sekundarnih), embala??e, opreme, rezervnih delov, tehni??nega materiala

storitev in energije.

Dobavitelji in njihove dejavnosti se razlikujejo glede na poslovno enoto. Dobavitelji so razdeljeni na

??est klju??nih skupin:

??? dobavitelji titanonosnih rud,

??? dobavitelji ostalih surovin,

??? dobavitelji embala??nih materialov,

??? dobavitelji opreme, rezervnih delov in tehni??nega materiala,

??? dobavitelji storitev,

??? dobavitelji energije.

Ve?? kot 77 % letnega prometa v letu 2025 je ustvarjenih z dobavitelji in partnerji, ki imajo

vzpostavljen in implementiran lastni trajnostnostni kodeks ali pa so podpisali Kodeks

trajnostnostnega poslovanja partnerjev dru??be, s ??imer skupaj z dobavitelji in partnerji tvorimo in

izvajamo trajnostnostne in dru??beno odgovorne zaveze. Z dobavitelji (vi??ji del vrednostne verige)

imamo dogovorjen in ustaljen kanal komuniciranja in ozave????anja z neprestanimi poslovnimi obiski,

posredovanjem zahtevanih podatkov, ocenjevanjem dobaviteljev, izvajanjem skrbnih pregledov,

pregled dostopnih publikacij in poro??il idr.

200

Ocenjujemo, da v dobavni verigi ni pomembnih dejanskih ali potencialnih negativnih vplivov na okolje

in negativnih dru??benih vplivov, kar izhaja iz komunikacijskih kanalov z dobavitelji in skrbnega

pregleda vi??jega dela vrednostne verige. Morebitno tveganje otro??kega dela obstaja pri dobaviteljih

iz tretjih dr??av, kot so dr??ave iz Afrike. Te smo s skrbnim pregledom tudi ovrgli.

5.4.4 [G1-3] Prepre??evanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja

Zaposleni v dru??bi morajo pri delu in poslovnih odlo??itvah upo??tevati koristi dru??be pred lastnimi

interesi ali interesi tretjih oseb. Konkuren??nost gradimo z dvigovanjem produktivnosti, ne z

neeti??nimi ali nelegalnimi dejavnostmi, ter delujemo po??teno. Ravnanja so opredeljena v Kodeksu

eti??nega ravnanja in dela, vzpostavljen je tudi mehanizem za prijavo nedopustnih ravnanj.

Dru??ba je vzpostavila sistem za prepre??evanje, odkrivanje in preiskovanje obto??b ali primerov

korupcije ali podkupovanja. Postopek je standardiziran. Zaposleni lahko razkrito ali anonimno

prijavijo zaznane primere korupcije ali podkupovanja. Na voljo so namensko postavljeni predal??niki

ter e-po??tni predal razkritja@cinkarna.si. Komisija za eti??na vpra??anja bi prejeti primer obravnavala

ter se ustrezno odzvala oziroma posredovala v nadaljnje delo za to pristojnim slu??bam. Komisija za

eti??na vpra??anja je sestavljena iz ??lana Uprave in ??e dveh zaposlenih, praviloma vodje kadrovske in

pravne slu??be. Komisija o delu poro??a neposredno Upravi dru??be, ta pa v sklopu rednih poro??anj o

poslovanju dru??be o tem poro??a Nadzornemu svetu. Postopek je v celoti razkrit v Kodeksu eti??nega

ravnanja in dela.

Dru??ba trenutno ne izvaja programov usposabljanja prepre??evanja in odkrivanja korupcije ali

podkupovanja.

5.4.5 [G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali podkupovanja

V letu 2025 je bil v dru??bi imenovan poobla????enec za skladnost in integriteto.

V obdobju poro??anja je dru??ba bele??ila eno prijavo povezano s kr??itvijo dolo??il Kodeksa eti??nega

ravnanja in dela. Komisija za eti??no poslovanje je prijavo raziskala in ugotovila, da je bila

neutemeljena.

Dru??ba izvaja preventivne ukrepe za prepre??evanje korupcije in neeti??nega ravnanja, ki vklju??ujejo

izvajanje Kodeksa eti??nega ravnanja in dela, delovanje sistema za prijavo nepravilnosti ter

obravnavo prijav v okviru Komisije za eti??no poslovanje.

Dru??ba v obdobju poro??anja drugih prijav korupcije ali podkupovanja, obsodb ali denarnih kazni za

kr??itev zakonodaje o korupciji in podkupovanju ali drugih ukrepov, ni bele??ila.

Dru??ba spremlja kazalnik ??tevila prijavljenih in potrjenih primerov korupcije ali podkupovanje v

poro??evalskem obdobju. Kazalnik vklju??uje vse prijave, prejete po vzpostavljenih notranjih kanalih

za prijavo nepravilnosti ter primere, identificirane v okviru notranjih kontrol ali revizijskih postopkov.

V kazalnik so vklju??eni le primeri, ki so bili po izvedenem postopku obravnave potrjeni.

Kazalnik zajema dogodke v lastnih operacijah dru??be v okviru celovitega poro??anja. Komisija za

eti??no poslovanje poro??a o svojih aktivnostih in ugotovitvah Upravi in Nadzornemu svetu dru??be. Na

podlagi teh poro??il vodstvo dru??be spremlja u??inkovitost ukrepov za prepre??evanje neeti??nega

ravnanja in po potrebi sprejema dodatne izbolj??ave sistema upravljanja skladnosti.

Navedeni kazalniki niso predmet zunanje validacije.

201

5.4.6 [G1-6] Pla??ilne prakse

Pla??ilne prakse dru??be so sestavni del odgovornega poslovnega ravnanja in upravljanja odnosov z

dobavitelji.

Dru??ba sledi internim navodilom (OP), standardom in usmeritvam na podro??ju pla??ilne prakse in

pla??ilnih pogojev do dobaviteljev. Standardni pla??ilni pogoji, so lo??eni glede na kategorijo materiala

oz. storitve na direktne in indirektne dobavitelje, pri ??emer je standardni pla??ilni pogoj za direktne

dobavitelje v rangu od 45 do 90 dni, za indirektne dobavitelje v rangu od 30 do 60 dni, pri ??emer je

98,6 % pla??il (dele?? vseh zapadlih obveznost/vse obveznosti brez avansov) izvedenih v skladu s temi

ali drugimi dogovorjenimi pogoji.

V povpre??ju izvajamo pla??ila dobaviteljem na zapadlost, in sicer v povpre??ju ve?? kot 45 dni, kar velja

za ve?? kot 62 % vrednosti celotnih letnih odhodkov oz. prejetih ra??unov. Preostanek pla??il so lahko

predmet podalj??anih rokov, zaradi posebnih pogodbenih dogovorov z dobavitelji.

Dru??ba pri izra??unu metrike G1???6 vklju??uje vse prejete ra??une, tako zapadle kot nezapadle. ??tevec

predstavljajo vsi nezapadli ra??uni, imenovalec pa vsi ra??uni, pri ??emer so iz metodologije izklju??eni

avansi in sporne zadeve. Tak??en pristop zagotavlja doslednost in preglednost izra??una ter omogo??a

primerljivost metrike G1???6 s standardi ESRS.

Dru??ba ne lo??uje in razlikuje pla??ilne prakse glede na velikost dobaviteljev, s ??imer podpira po??tenost

do MSP (malih in srednje velikih podjetij) in drugih gospodarskih subjektov izven Evropske unije ter

prav tako finan??no stabilnost in kontinuiteto poslovanja z vsemi svojimi dobavitelji, tudi MSP in

subjekti izven Evropske unije. Prav tako dru??ba ne lo??uje pla??ilne prakse glede na gospodarski

prostor/dr??avo dobavitelja (Slovenija, EU, izven EU), pri ??emer dru??ba opravi 52 % prometa s

slovenskim dobavitelji oz. 74% z dobavitelji EU, 26 % pa z dobavitelji izven EU. V primerjavi z letom

2024 se pla??ilna praksa bistveno ne spreminja.

Za u??inkovito upravljanja dobaviteljskih ra??unov, ima dru??ba strukturirane smernice in notranje

procese s kontrolo. Ti procesi opredeljujejo vsak korak za ra??un in vklju??ujejo prejem ra??una,

pregled, odobritev in pla??ilo skladno z dogovorjenimi pla??ilnimi pogoji. Dobavitelje spodbujamo, da

izstavljajo ra??une preko elektronske po??te za poenostavitev procesa in zmanj??anje morebitnih zamud

pri pla??ilnih rokih. V primeru neskladij, se nemudoma obvesti dobavitelja za hitro re??evanje in

morebitne zamude pri pla??ilu. Pla??ila potekajo prek direktne bremenitve. Dru??ba v poro??evalskem

obdobju ni bila vklju??ena v nobene sodne postopke, povezane s prepoznimi pla??ili.

202

6 Ra??unovodsko poro??ilo

6.1 Ra??unovodski izkazi

6.1.1 Izkaz finan??nega polo??aja dru??be

v EUR

Pojasnila

31. 12. 2025

31. 12. 2024

SREDSTVA

Nekratkoro??na (dolgoro??na) sredstva

Neopredmetena sredstva

1

2.142.639

2.408.779

Opredmetena osnovna sredstva

2

116.232.009

111.699.615

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti prek drugega

vseobsegajo??ega donosa

3

1.709.631

1.287.325

Druga dolgoro??na sredstva

4

115.376

105.470

Odlo??ene terjatve za davek

5

1.192.860

1.462.488

Skupaj nekratkoro??na (dolgoro??na) sredstva

121.392.516

116.963.678

Kratkoro??na sredstva

Zaloge

6

54.460.671

58.969.428

Finan??ne terjatve

7

38.456.959

47.214.859

Poslovne terjatve

8

26.096.057

30.243.586

Terjatve za davek iz dobi??ka

1.283.140

0

Denar in denarni ustrezniki

9

19.122.785

17.731.407

Druga kratkoro??na sredstva

10

424.474

230.760

Skupaj kratkoro??na sredstva

139.844.086

154.390.040

Skupaj sredstva

261.236.601

271.353.718

203

v EUR

Pojasnila

31. 12. 2025

31. 12. 2024

KAPITAL IN OBVEZNOSTI

Kapital lastnikov dru??be

11

Vpoklicani kapital

20.229.770

Kapitalske rezerve

44.284.976

Rezerve od dobi??ka

125.036.192

125.078.814

Rezerva za po??teno vrednost

-1.354.842

-1.650.342

Zadr??ani dobi??ki

28.558.990

23.093.258

Skupaj kapital

216.755.086

211.036.476

Nekratkoro??ne obveznosti

Rezervacije za zaslu??ke zaposlencev

12

3.819.086

3.748.722

Druge rezervacije

13

12.746.394

14.302.270

Dolgoro??no odlo??eni prihodki

14

861.858

873.579

Skupaj nekratkoro??ne obveznosti

17.427.338

18.924.572

Kratkoro??ne obveznosti

Finan??ne obveznosti

15

60.832

29.915

Poslovne obveznosti

16

24.885.606

36.124.537

Obveznosti za davek od dobi??ka

0

4.019.469

Obveznosti iz pogodb s kupci

17

0

Druge kratkoro??ne obveznosti

18

2.107.739

1.218.750

Skupaj kratkoro??ne obveznosti

27.054.177

41.392.670

Skupaj obveznosti

44.481.515

60.317.242

Skupaj kapital in obveznosti

261.236.601

271.353.718

Pojasnila k ra??unovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.

204

6.1.2 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12.

v EUR

Pojasnila

LETO 2025

LETO 2024

Prihodki iz pogodb s kupci

20

198.801.281

200.285.413

Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon??ane proizvodnje

5.012.815

-2.142.794

Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve

2

4.167.299

3.372.409

Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

22

-225.635

-100.483

Stro??ki materiala

22

-115.913.675

-110.211.321

Stro??ki storitev

22

-18.765.200

-17.233.265

Stro??ki dela

22

-35.623.561

-33.774.717

Amortizacija

22

-13.871.225

-12.900.809

Drugi poslovni prihodki

21

2.039.797

2.620.709

Drugi poslovni odhodki

22

-3.327.431

-3.250.896

Slabitve in odpisi poslovnih terjatev

-67.759

0

Poslovni izid iz poslovanja

22.226.705

26.664.244

Finan??ni prihodki

23

1.355.916

1.986.327

Finan??ni odhodki

23

-266.140

-123.439

Finan??ni izid

1.089.776

1.862.888

Poslovni izid pred davki

23.316.482

28.527.133

Obra??unani davek

-3.670.216

-5.403.661

Odlo??eni davek

-176.720

-36.222

Davek od dobi??ka

24

3.846.936

5.439.882

??isti poslovni izid poslovnega leta

19.469.546

23.087.250

Osnovni in popravljeni ??isti dobi??ek na delnico

2,41

2,86

Pojasnila k ra??unovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.

205

6.1.3 Izkaz drugega vseobsegajo??ega donosa za obdobje od 1. 1. do 31.

12.

v EUR

LETO 2025

LETO 2024

??isti dobi??ek

19.469.546

23.087.250

Drugi vseobsegajo??i donosi v letu

Drugi vseobsegajo??i donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo priznani v izkazu

poslovnega izida

Sprememba po po??teni vrednosti preko drugega vseobsegajo??ega donosa

422.306

-271.207

Vpliv odlo??enih davkov

-92.908

59.665

Skupaj ??isti drugi vseobsegajo??i donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo

priznani v izkazu poslovnega izida (po davku)

329.398

-211.542

Drugi vseobsegajo??i donosi v letu, ki bodo v prihodnje priznani v izkazu

poslovnega izida

Prera??un pozaposlitvenih zaslu??kov

-33.899

-196.314

Skupaj ??isti drugi vseobsegajo??i donosi v letu, ki bodo v prihodnje priznani

v izkazu poslovnega izida

-33.899

-196.314

Drugi vseobsegajo??i donosi v letu skupaj (po davku)

295.499

-477.856

Celotni vseobsegajo??i donos v letu

19.765.045

22.679.394

Pojasnila k ra??unovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.

206

6.1.4 Izkaz gibanja kapitala in ugotovitev bilan??nega dobi??ka

v EUR

LETO 2025

Vpoklicani

kapital

Kapital.

rezerve

Rezerve iz dobi??ka

Rezerve za

po??teno

vrednost

Zadr??ani dobi??ki

Skupaj

kapital

Zakonske

rezerve

Rezerve

za lastne

delnice

Lastne

delnice

Druge

rezerve iz

dobi??ka

Preneseni

poslovni izid

??isti poslovni

izid

poslovnega

leta

Za??etno stanje poro??. obdobja

20.229.770

44.284.976

16.931.435

5.646.149

-5.646.149

108.147.379

-1.650.342

6.007

23.087.251

211.036.476

Sprem. lastni??. kapitala -

transakcije z lastniki

0

-42.622

14.003.813

13.961.191

Nakup lastnih delnic

-42.622

Umik lastnih delnic

Izpla??ilo dividend

14.003.813

Celotni vseobsegajo??i

donos poro??ev. obdobja

295.499

0

19.469.546

19.765.045

Vnos ??istega poslovnega

izida poro??evalskega obdobja

19.469.546

Druge sestavine vseobsegajo??ega

donosa poro??evalskega obdobja

295.499

B3. Spremembe v kapitalu

42.622

-42.622

23.087.251

-23.087.251

0

Razpored. preostalega dela ??ist. dob.

prim. poro??. obd. na druge sestav.

kap.

0

Razpored. dela ??istega dobi??ka

poro??. obd. na druge sestav.

kap. po sklepu organov

vodenja in nadzora

23.087.251

-23.087.251

Oblikovanje rezerv za lastne delnice

42.622

-42.622

0

Kon??no stanje poro??. obdobja

20.229.770

44.284.976

16.931.435

5.688.771

-5.688.771

108.104.757

-1.354.843

9.089.445

19.469.546

216.755.086

BILAN??NI DOBI??EK

9.089.445

19.469.546

28.558.990

v EUR

LETO 2024

Vpoklicani

kapital

Kapital.

rezerve

Rezerve iz dobi??ka

Rezerve za

po??teno

vrednost

Zadr??ani dobi??ki

Skupaj

kapital

Zakonske

rezerve

Rezerve

za lastne

delnice

Lastne

delnice

Druge

rezerve iz

dobi??ka

Preneseni

poslovni izid

??isti poslovni

izid

poslovnega

leta

Za??etno stanje poro??. obdobja

20.229.770

44.284.976

16.931.435

4.814.764

-4.814.764

102.652.061

-1.242.486

32.047.999

6.326.704

221.230.458

Sprem. lastni??. kapitala -

transakcije z lastniki

-831.386

32.041.992

31.210.607

Nakup lastnih delnic

-831.386

Umik lastnih delnic

Izpla??ilo dividend

32.041.992

32.041.942

Celotni vseobsegajo??i

donos poro??ev. obdobja

-407.856

0

23.087.250

22.679.395

Vnos ??istega poslovnega

izida poro??evalskega obdobja

23.087.250

Druge sestavine vseobsegajo??ega

donosa poro??evalskega obdobja

-407.856

0

-407.856

B3. Spremembe v kapitalu

831.386

5.495.319

0

-6.326.704

0

Razpored. preostalega dela ??ist. dob.

prim. poro??. obd. na druge sestav.

kap.

Razpored. dela ??istega dobi??ka

poro??. obd. na druge sestav.

kap. po sklepu organov

vodenja in nadzor-831.386a

6.326.704

0

-6.326.704

0

Oblikovanje rezerv za lastne delnice

831.386

-831.386

0

Kon??no stanje poro??. obdobja

20.229.770

44.284.976

16.931.435

5.646.149

-5.646.149

108.147.379

-1.650.342

6.007

23.087.251

211.036.476

BILAN??NI DOBI??EK

6.007

23.087.251

23.093.258

Pojasnila k ra??unovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.

207

6.1.5 Izkaz denarnih tokov

v EUR

LETO 2025

LETO 2024

DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

??isti poslovni izid pred davki

23.316.482

28.527.133

Prilagoditve za:

14.369.043

16.055.704

Amortizacijo +

13.871.225

12.900.809

Dobi??ek/izguba pri prodaji osnovnih sredstev

15.876

15.038

Oslabitev/odpis (odprava oslabitve) sredstev

1.240.091

701.149

Neto zmanj??anje/oblikovanje popravka vrednosti terjatev

67.759

0

Neto finan??ni prihodki/odhodki

-1.089.776

1.862.888

Oblikovanje dolgoro??nih rezervacij

263.868

575.8190

Denarni tok iz poslovanja pred spremembo ??istih

kratkoro??nih sredstev (obratnega kapitala)

-12.878.271

11.566.125

Sprememba stanja poslovnih terjatev

4.079.770

1.301.422

Sprememba stanja druga dolgoro??na in kratkoro??na

sredstva

-193.714

-21.732

Sprememba stanja zalog

4.244.010

-5.127.948

Sprememba stanja poslovnih obveznosti

-15.182.867

16.806.887

Sprememba stanja rezervacij

-1.749.382

-25.729

Sprememba stanja odlo??enih prihodkov

-11.721

106.165

Sprememba stanja drugih kratkoro??nih obveznosti

888.989

23.076

Sprememba stanja obveznosti iz pogodb s kupci

0

-11.351

Pla??an davek od dobi??ka

-4.953.356

-1.484.665

??isti denarni tok iz poslovanja

24.807.254

56.148.961

DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU

Prejemki pri investiranju

10.129.692

1.746.816

Prejemki od dobljenih obresti

1.311.450

1.725.767

Prejemki od dobljenih obresti dividend

44.466

6.011

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev

15.876

15.038

Prejemki od odtujitve kratkoro??nih finan??nih terjatev

8.757.900

0

Izdatki pri investiranju

-19.525.397

-22.900.906

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev

-251.914

-1.772.185

Izdatki za pridobitev opredmetenih OS

-19.273.483

-12.529.978

Izdatki za pridobitev finan??nih terjatev

0

-8.598.742

??isti denarni tok pri investiranju

-9.395.705

-21.154.090

Denarni tokovi pri financiranju

Prejemki pri financiranju

30.917

0

Prejemki od pove??anja finan??nih obveznosti

30.917

0

Izdatki pri financiranju

-14.051.088

-32.951.269

Izdatki za odpla??ila finan??nih obveznosti

0

-73.777

Izdatki za pla??ane obresti

-4.653

-4.114

Izdatki za nakup lastnih delnic

-42.622

-831.386

Izdatki za odpla??ila dividend in drugih dele??ev v dobi??ku

-14.003.813

-32.041.992

??isti denarni tok iz financiranja

-14.020.171

-32.951.269

Kon??no stanje denarnih sredstev in njihovih

ustreznikov

19.122.785

17.731.407

??isto pove??anje/zmanj??anje denarnih sredstev in

njihovih ustreznikov

1.391.378

2.043.602

Za??etno stanje denarnih sredstev in njihovih

ustreznikov 1.1.

17.731.407

15.687.805

Pojasnila k ra??unovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Zaradi zaokro??evanja so mo??ne razlike +/- 1 EUR.

208

6.1.6 Pojasnila k ra??unovodskim izkazom

I. Uvodna pojasnila k pripravi ra??unovodskih izkazov

Dru??ba Cinkarna, kemi??na industrija Celje, d. d., je organizirana kot delni??ka dru??ba, s sede??em v

Celju, Kidri??eva 26, in vpisana v sodni register sodi????a v Celju s ??tevilko I-402-00. Glavna dejavnost

dru??be je kemi??na (SKD 20.120), in sicer proizvodnja titanovega dioksida.

Ra??unovodski del letnega poro??ila je pripravljen za dru??bo in zajema ra??unovodske izkaze s pojasnili

dru??be . S sklepom 25. skup????ine delni??arjev dru??be Cinkarna Celje, d. d., je dru??ba 15. 6. 2021

pre??la s Slovenskih ra??unovodskih standardov na Mednarodne standarde ra??unovodskega poro??anja.

S tem so vsi izkazi dru??be pripravljeni v skladu z Mednarodnimi ra??unovodskimi standardi poro??anja

(v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.

Ra??unovodski izkazi dru??be Cinkarna Celje, d. d., so sestavljeni v evrih brez decimalk. So sestavni

del Letnega poro??ila 2025, ki je objavljeno v sistemu elektronskega obve????anja Ljubljanske borze

SEOnet in na spletnih straneh dru??be . (https://www.cinkarna.si/si/info-center/objave).

II. Uvodna pojasnila glede standardov poro??anja

Dru??ba je skladno s prehodom delnice dne 4. 2. 2021 v Prvo kotacijo ra??unovodske izkaze na dan

31. 12. 2025 sestavila skladno z Mednarodnimi standardi ra??unovodskega poro??anja (MSRP), ki jih

je sprejela Evropska unija.

A. IZJAVA O SKLADNOSTI Z MSRP

Ra??unovodski izkazi dru??be na dan 31. 12. 2025 so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi

ra??unovodskega poro??anja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija. Za pretekla leta, vklju??no z

letom, ki se je kon??alo 31. 12. 2021, je dru??ba pripravila ra??unovodske izkaze v skladu s Slovenskimi

ra??unovodskimi standardi. Prvi?? je dru??ba v skladu z MSRP s pripadajo??imi pojasnili, ki jih sprejema

Upravni odbor za mednarodne ra??unovodske standarde (UOMRS), in tolma??enji Odbora za

pojasnjevanje mednarodnih standardov ra??unovodskega poro??anja (OPMSRP), sprejetimi v Evropski

uniji (EU), ter skladno z dolo??ili Zakona o gospodarskih dru??bah (ZGD) pripravila prvi popolni sklop

izkazov za poslovno leto, ki se je kon??alo 31. 12. 2021, z datumom prehoda na MSRP po stanju na

dan 1. 1. 2020.

Uprava dru??be je ra??unovodske izkaze za poslovno leto 2025 odobrila na svoji redni seji dne 19. 3.

2026.

Dru??ba pripravlja ra??unovodske izkaze na osnovi predpostavke o ??asovni neomejenosti delovanja.

Uporabljene ra??unovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih.

Za??etna uporaba novih sprememb obstoje??ih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela

EU ter veljajo v teko??em poro??evalskem obdobju

Ra??unovodske usmeritve, ki jih je dru??ba uporabila pri pripravi svojih ra??unovodskih izkazov, so

enake tistim, uporabljenim pri pripravi ra??unovodskih izkazov za predhodno poslovno leto. Izjema

so prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je dru??ba sprejela 1. januarja 2025 in so opisana v

nadaljevanju:

A) Spremembe ra??unovodskih usmeritev in razkritij

Veljavni standardi/spremembe, ki jih je potrdila EU

Ra??unovodske usmeritve, ki jih uporablja dru??ba Cinkarna Celje, d. d., so skladne s tistimi v

preteklem poslovnem letu, razen naslednjih sprememb MSRP, ki jih je dru??ba za??ela uporabljati 1.

januarja 2025 in ni pomemben za dru??bo Cinkarna Celje, d. d.

209

??? MRS 21 ??? Vplivi sprememb te??ajev tujih valut: Pomanjkanje zamenljivosti

(spremembe)

Spremembe se uporabljajo za letna obdobja, ki se za??nejo 1. januarja 2025 ali pozneje. Novo sprejeti

MSRP ni imel pomembnega vpliva na ra??unovodske usmeritve dru??be Cinkarna Celje, d. d.

B) Izdani standardi, ki ??e niso postali veljavni in niso bili pred??asno sprejeti

B.1) Standardi in spremembe, ki ??e ne veljajo, vendar jih je potrdila Evropska unija

??? MSRP 9 in MSRP 7: Razvr????anje in merjenje finan??nih instrumentov (spremembe)

Maja 2024 je Odbor za mednarodne ra??unovodske standarde (UOMRS) izdal spremembe k

razvr????anju in merjenju finan??nih instrumentov, ki spreminjajo MSRP 9 Finan??ni instrumenti in MSRP

7 Finan??ni instrumenti: Razkritja.

Spremembe veljajo za letna obdobja poro??anja, ki se za??nejo 1. januarja 2026 ali pozneje. Dovoljena

je pred??asna uporaba sprememb, povezanih z razvr????anjem finan??nih sredstev in s tem povezanimi

razkritji, z mo??nostjo poznej??e uporabe drugih sprememb. Spremembe pojasnjujejo, da se

pripoznanje finan??ne obveznosti odpravi na ??datum poravnave??, ko je obveznost izpolnjena,

preklicana, pote??e ali kako druga??e izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja. Uvajajo mo??nost

ra??unovodske usmeritve za odpravo pripoznanja obveznosti, poravnanih prek elektronskih pla??ilnih

sistemov pred datumom poravnave, ob upo??tevanju posebnih pogojev. Zagotavljajo tudi smernice

za ocenjevanje pogodbenih zna??ilnosti denarnih tokov finan??nih sredstev z okoljskimi, socialnimi in

upravljavskimi zna??ilnostmi (ESG) ali drugimi podobnimi pogojnimi zna??ilnostmi. Poleg tega

pojasnjujejo obravnavo sredstev, ki jih po pogodbi ni mogo??e poravnati iz nobenih drugih sredstev

in pogodbeno povezanih instrumentov ter zahtevajo dodatna razkritja v skladu z MSRP 7 za finan??na

sredstva in obveznosti s sklicevanjem na pogojne dogodke (vklju??no s sklicevanjem na okoljske,

socialne in upravljavske zna??ilnosti) ter kapitalske instrumente, razvr????ene po po??teni vrednosti prek

drugega vseobsegajo??ega donosa.

Poslovodstvo dru??be je ocenilo, da te spremembe zaenkrat ne bodo imele pomembnega vpliva na

ra??unovodske izkaze.

??? MSRP 9 in MSRP 7: Pogodbe, vezane na elektri??no energijo iz naravno odvisnih

virov (spremembe)

Decembra 2024 je UOMRS izdal ciljno usmerjene spremembe za bolj??e odra??anje pogodb, vezanih

na elektri??no energijo iz naravno odvisnih virov. Spremembe veljajo za letna obdobja poro??anja, ki

se za??nejo 1. januarja 2026 ali pozneje, pri ??emer je dovoljena uporaba pred tem datumom.

Spremembe vklju??ujejo razjasnitev uporabe zahtev o ??lastni uporabi??, dovoljujejo obra??unavanje

varovanja pred tveganjem, ??e se pogodbe, za katere veljajo spremembe, uporabljajo kot instrumenti

za varovanje pred tveganjem in uvajajo nove zahteve po razkritjih, ki vlagateljem omogo??ajo

razumevanje vpliva teh pogodb na finan??no uspe??nost in denarne tokove podjetja. Pojasnila glede

??lastne uporabe?? je treba uporabljati za nazaj, navodila, ki omogo??ajo obra??unavanje varovanja

pred tveganjem pa je treba uporabljati za naprej za nova razmerja varovanja pred tveganjem,

dolo??ena na datum za??etka uporabe ali po njem.

Poslovodstvo dru??be Cinkarna Celje, d. d., bo v prihodnje ocenilo, ali bodo spremembe imele

pomemben vpliv.

??? Letne izbolj??ave MSRP ??? Zvezek 11

Postopek letnih izbolj??av, ki ga izvaja upravni odbor UOMRS, obravnava nujna, vendar potrebna

pojasnila in spremembe MSRP. Upravni odbor UOMRS je julija 2024 izdal Letne izbolj??ave

ra??unovodskih standardov MSRP ??? zvezek 11. Podjetje naj uporabi te spremembe za letna obdobja

poro??anja, ki se za??nejo 1. januarja 2026 ali pozneje. Letne izbolj??ave ra??unovodskih standardov

MSRP ??? zvezek 11 vklju??ujejo spremembe MSRP 1, MSRP 7, MSRP 9, MSRP 10 in MRS 7. Namen teh

sprememb je pojasniti besedilo, popraviti manj??e nenamerne posledice, spregledane zadeve ali

nasprotja med zahtevami v standardih.

Poslovodstvo dru??be je ocenilo, da te spremembe ne bodo imele pomembnega vpliva.

210

B.2) Standardi/spremembe, ki ??e ne veljajo in jih ??e ni potrdila Evropska unija

??? MSRP 18 ??? Predstavljanje in razkrivanje v ra??unovodskih izkazih

Aprila 2024 je UOMRS izdal MSRP 18 Predstavljanje in razkrivanje v ra??unovodskih izkazih, ki

nadome????a MRS 1 ??? Predstavljanje ra??unovodskih izkazov. Standard za??ne veljati za letna obdobja,

ki se za??nejo 1. januarja 2027 ali pozneje; pred??asna uporaba je dovoljena.

Poslovodstvo dru??be je ocenilo, da ta standard ne bo imel pomembnega vpliva.

??? MSRP 19 ??? Odvisne dru??be, ki niso subjekti javnega interesa: razkritja (vklju??no s

spremembami)

Maja 2024 je UOMRS izdal MSRP 19 Podjetja, ki niso subjekti javnega interesa: razkritja, avgusta

2025 pa spremembe tega standarda. MSRP 19 (vklju??no s spremembami) za??ne veljati za letna

obdobja, ki se za??nejo 1. januarja 2027 ali pozneje; pred??asna uporaba je dovoljena.

Poslovodstvo dru??be Cinkarna Celje, d. d., je ocenilo, da ta standard ne bo imel pomembnega vpliva.

??? MRS 21 ??? Vplivi sprememb te??ajev tujih valut: Prevodi v predstavitveno valuto v

pogojih hiperinflacije (spremembe)

Novembra 2025 je UOMRS izdal spremembe, ki pojasnjujejo prevode v hiperinflacijsko

predstavitveno valuto, s katerimi se dopolnjuje MRS 21 Vplivi sprememb te??ajev tujih valut.

Spremembe se uporabljajo za letna obdobja, ki se za??nejo 1. januarja 2027 ali pozneje; pred??asna

uporaba je dovoljena.

Poslovodstvo dru??be je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na ra??unovodske izkaze dru??be .

??? Sprememba MSRP 10 ??? Konsolidirani ra??unovodski izkazi in MRS 28 ??? Nalo??be v

pridru??ene dru??be in skupne podjeme: Prodaja ali prispevek sredstev med

investitorjem in njegovim pridru??enim podjetjem ali skupnim podjemom

Decembra 2015 je UOMRS za nedolo??en prelo??il datum za??etka uporabe sprememb, dokler se ne

zaklju??i raziskovalni projekt o metodi lastni??kega dele??a.

??? MSRP 18 ??? Predstavitev in razkritja v ra??unovodskih izkazih

MSRP 18 uvaja nove zahteve glede predstavitve v izkazu poslovnega izida. Od podjetja zahteva, da

vse prihodke in odhodke v izkazu poslovnega izida razvrsti v eno od petih kategorij: poslovanje,

nalo??benje, financiranje, davek iz dobi??ka in ustavljeno poslovanje. Te kategorije dopolnjujejo

zahteve po predstavitvi vmesnih se??tevkov in se??tevkov za ??poslovni izid iz poslovanja??, ??poslovni

izid pred financiranjem in davkom iz dobi??ka?? ter ??poslovni izid??. Zahteva tudi razkritje meril

uspe??nosti, kot jih dolo??i poslovodstvo, in vklju??uje nove zahteve za zdru??evanje in raz??lenjevanje

finan??nih informacij na podlagi opredeljenih ??vlog?? temeljnih ra??unovodskih izkazov in pojasnil.

Poleg tega so posledi??no spremenjeni tudi drugi ra??unovodski standardi. MSRP 18 velja za obdobja

poro??anja, ki se za??nejo 1. januarja 2027 ali pozneje, pri ??emer je dovoljena uporaba pred tem

datumom. Uporaba za nazaj se zahteva tako v letnih kot tudi v medletnih ra??unovodskih izkazih.

Evropska unija standarda ??e ni potrdila.

Dru??ba trenutno analizira vpliv MSRP 18 in pri??akuje, da sprejetje novega standarda ne bo imelo

bistvenega vpliva na ra??unovodske izkaze v obdobju za??etne uporabe, razen nekaterih nebistvenih

prerazporeditev med kategorijami poslovnega in drugega dobi??ka.

??? MSRP 19 ??? Odvisne dru??be, ki niso subjekti javnega interesa: razkritja (vklju??no s

spremembami)

MSRP 19 dovoljuje odvisnim dru??bam, ki niso subjekti javnega interesa, da uporabijo zmanj??ane

zahteve po razkritju, ??e njihovo obvladujo??e podjetje (kon??no ali vmesno) pripravi javno dostopne

konsolidirane ra??unovodske izkaze v skladu z ra??unovodskimi standardi MSRP. Te odvisne dru??be

211

morajo ??e vedno uporabljati zahteve glede pripoznavanja, merjenja in predstavljanja iz drugih

ra??unovodskih standardov MSRP. ??e ni druga??e dolo??eno, upravi??enim podjetjem, ki se odlo??ijo za

uporabo MSRP 19, ne bo treba uporabljati zahtev po razkritju iz drugih ra??unovodskih standardov

MSRP. Spremembe iz leta 2025 dodatno zmanj??ujejo razkritja za nove standarde, ki so bili ob prvi

izdaji MSRP 19 vklju??eni v celoti. Evropska unija standarda ??e ni potrdila.

Poslovodstvo dru??be je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na ra??unovodske izkaze dru??be saj

dru??ba odvisnih dru??b nima.

??? MRS 21 Vplivi sprememb deviznih te??ajev: Pretvorba v hiperinflacijsko

predstavitveno valuto (spremembe)

Spremembe za??nejo veljati za letna obdobja poro??anja, ki se za??nejo na ali po 1. januarju 2027, pri

??emer je predhodna uporaba dovoljena. Spremembe zahtevajo pretvorbo iz nehiperinflacijske

funkcijske valute v hiperinflacijski predstavitveno valuto z uporabo zaklju??nega te??aja. ??e ima

podjetje funkcijsko valuto iz nehiperinflacijskega gospodarstva, a uporablja hiperinflacijsko

predstavitveno valuto, morajo biti vsi zneski rezultata in finan??nega polo??aja pretvorjeni po

zaklju??nem te??aju na datum najnovej??e bilance stanja (sredstva, obveznosti, kapital, prihodki,

odhodki), kakor tudi vsi primerjalni podatki. Podjetje s funkcijsko in predstavitveno valuto iz

hiperinflacijskega gospodarstva mora ponovno prera??unati primerjalne podatke tujih poslovnih enot,

katere uporabljajo nehiperinflacijsko funkcijsko valuto, z uporabo splo??nega indeksa gibanja cen.

Spremembe uvajajo tudi nekatere dodatne zahteve glede razkritij. Evropska unija standarda ??e ni

potrdila.

Poslovodstvo dru??be bo v naslednjih obdobjih poro??anja analiziralo zahteve tega novo izdanega

standarda in ocenilo njegov vpliv.

??? Sprememba MSRP 10 ??? Konsolidirani ra??unovodski izkazi in MRS 28 ??? Finan??ne

nalo??be v pridru??ena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev

med nalo??benikom in njegovo pridru??eno dru??bo ali skupnim podvigom

Spremembe naslavljajo priznano neskladje med zahtevami MSRP 10 in tistimi iz MRS 28 pri

obravnavanju prodaje ali prispevka sredstev med vlagateljem in njegovo pridru??eno dru??bo ali

skupnim podvigom. Glavna posledica sprememb je, da se celotni dobi??ek ali izguba pripozna, ko

transakcija vklju??uje podjetje (ne glede na to, ali je nastanjeno v odvisnem podjetju ali ne). Delni

dobi??ek ali izguba se pripozna, ??e transakcija vklju??uje sredstva, ki ne predstavljajo podjetja, tudi

??e so ta sredstva deponirana v odvisnem podjetju. Upravni odbor UOMRS je decembra 2015 odlo??il

datum za??etka veljavnosti te spremembe za nedolo??en ??as do zaklju??ka svojega raziskovalnega

projekta o kapitalski metodi. Evropska unija standarda ??e ni potrdila.

Poslovodstvo dru??be je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na ra??unovodske izkaze dru??be

Cinkarna Celje, d. d., saj dru??ba odvisnih dru??b nima.

C. UPORABA PREDPOSTAVKE DELUJO??EGA PODJETJA

Pri sestavi ra??unovodskih izkazov za poslovno leto 2025 dru??be je Uprava dru??be upo??tevala

predpostavko delujo??ega podjetja na podlagi vedenja in informacij ter aktivnosti, ki omogo??ajo

prihodnje poslovanje dru??be na na??in, da bo sposobna ustvarjati denarni tok za pokrivanje

obveznosti in vlagateljem omogo??iti ustrezen donos na kapital.

D. PODLAGE ZA MERJENJE

Ra??unovodski izkazi so pripravljeni ob upo??tevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finan??nih

instrumentih, finan??nih instrumentih po po??teni vrednosti skozi poslovni izid in finan??nih instrumentih

po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa, pri katerih je upo??tevana po??tena

vrednost.

212

E. FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA

Ra??unovodski izkazi in pojasnila so sestavljeni v evrih brez centov. Ra??unovodske informacije,

predstavljene v poslovnem poro??ilu v evrih, se zaokro??ujejo. Zaradi zaokro??evanja so mo??ne razlike

+/- 1 EUR.

F. UPORABA OCEN IN PRESOJ

Poslovodstvo mora pri sestavi ra??unovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki

vplivajo na uporabo ra??unovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti,

prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.

Ocene vklju??ujejo dolo??itev ??ivljenjske dobe in preostale vrednosti nepremi??nin, naprav in opreme

ter neopredmetenih dolgoro??nih sredstev, nadomestljivo vrednost naprav in opreme, oceno po??tene

vrednosti finan??nih sredstev po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa, popravke

vrednosti zalog in terjatev, ocene obveznosti iz pogodb s kupci, ocene mo??nosti uporabe terjatev za

odlo??ene davke, predpostavke, pomembne za aktuarski izra??un v zvezi z zaslu??ki zaposlenih,

predpostavke, ki so vklju??ene v izra??un rezervacij za ekolo??ke namene in to??bene zneske pravnih in

fizi??nih oseb.

Med pomembne presoje sodijo presoje glede prejetih subvencij, torej presoja glede zanesljivega

zagotovila glede izpolnjevanja prihodnjih pogojev za prejem in ohranitev prejete subvencije. V letu

2023 so bile subvencije specifi??no vezane na subvencijo za bla??enje energetske krize po ZPGOPEK,

kjer se je klju??na presoja nana??ala na izpolnjevanje prihodkih pogojev. V letu 2025 takih subvencij

ni bilo.

Glavne ocene in ra??unovodske presoje, ki jih je pri pripravi letnih ra??unovodskih izkazov za leto 2025

v zvezi s pri??akovanimi u??inki podnebnih sprememb in energetskega prehoda sprejelo vodstvo

dru??be so opisane v nadaljevanju.

V zvezi z u??inki vplivov, povezanih s podnebnimi spremembami, dru??ba meni, da podnebne

spremembe predstavljajo implicitni element pri metodologijah in modelih, ki se uporabljajo za

izvajanje ocen pri vrednotenju in/ali merjenju nekaterih ra??unovodskih postavk. Poleg tega je dru??ba

upo??tevala vpliv podnebnih sprememb tudi pri pomembnih presojah, ki jih je sprejelo poslovodstvo.

V zvezi s tem se glavne postavke, vklju??ene v ra??unovodske izkaze na dan 31. 12. 2025, na katere

vpliva uporaba ocen in presoj poslovodstva, nana??ajo na presojo oslabitev nefinan??nih in sredstev

in obveznosti, povezanih z energetskim prehodom.

Sklicevanje na ocene in presoje, ki jih je poslovodstvo uporabilo v zvezi s podnebnimi spremembami

(ob upo??tevanju njihove pomembnosti v okviru ra??unovodskega poro??anja), je slede??e:

??? poudarek na ocenjevanju pri??akovanih denarnih tokov iz dolo??enih sredstev (pojasnilo III.

H Oslabitev nefinan??nih sredstev).

??? Osredoto??enost na u??inke v okviru Pari??kega sporazuma in njihov vpliv na oceno dobe

koristnosti zadevnih sredstev (pojasnilo Dolo??anje dobe koristnosti sredstev pri sredstvih,

Pojasnilo III. C.).

Dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev so redno pregledane v lu??i prehoda na povsem

elektri??na vozila in trajnostne zelene nalo??be (son??ne elektrarne, baterijski hranilniki ipd.). Pri tem

ni bilo potrebe po prilagoditvi ??ivljenjske dobe koristnosti sredstev dru??be v uporabi.

Med pomembne presoje se ??tejejo presoje, vezane na okolijske rezervacije in presoje glede vpliva

podnebnih sprememb in sicer:

??? vpliv podnebnih sprememb na ??ivljenjsko dobo in uporabnost neopredmetenih sredstev,

??? vpliv podnebnih sprememb na ??ivljenjsko dobo in uporabnost opredmetenih osnovnih

sredstev,

??? vpliv podnebnih sprememb v povezavi s pri poznavanjem in merjenjem rezervacij in mo??nih

obveznost v prihodnje,

??? vpliv podnebnih sprememb v povezavi z znaki oslabitve in denarnimi tokovi, uporabljenimi

pri oceni oslabitve ne kratkoro??nega sredstva.

213

Ocene in navedene predpostavke se redno pregledujejo. Popravki ra??unovodskih ocen se pripoznajo

za obdobje, v katerem se ocene popravijo, ??e vplivajo zgolj na to obdobje, in za prihodnja obdobja,

na katera vplivajo popravki. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odlo??ilnih presojah, ki jih

je Uprava dru??be pripravila v procesu izvr??evanja ra??unovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na

zneske v ra??unovodskih izkazih, so opisani v poglavju Vpliv podnebnih sprememb na ra??unovodske

izkaze.

Pomembne ra??unovodske ocene

??? V pojasnilu 2 ??? Preizkus oslabitve nefinan??nih sredstev

Dru??ba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev denar ustvarjajo??e

enote, pri ??emer se nadomestljiva vrednost nefinan??nih sredstev ugotavlja na osnovi sedanje

vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji tako na oceni pri??akovanih denarnih tokov iz denar

ustvarjajo??e enote kot tudi dolo??itvi primerne diskontne stopnje.

??? V pojasnilu 20 ??? Prihodki iz pogodb s kupci

Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi dolo??il posamezne prodajne pogodbe s kupcem,

in sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odra??a nadomestilo, do

katerega dru??ba meni, da bo upravi??ena v zameno za tako blago ali storitve. Prihodke iz pogodb s

kupci zni??ujejo nadomestila za ve??ji plasma (odobreni koli??inski popusti), kjer dru??ba natan??no

preveri, ali so pogodbeno dogovorjene koli??ine prevzete. ??e so s pogodbo dolo??ene koli??ine prevzete,

dru??ba kupcu odobri popust na prevzeto koli??ino. Odstotek popusta je dogovorjen v pogodbi s

posami??nim kupcem. Pri presoji odobritve popustov se upo??teva tudi pla??ilni kriterij. ??e zapadle

terjatve do kupca, ki bi mu pripadalo nadomestilo za ve??ji plasma, niso poravnane, se popusta ne

odobri in se ga le oceni.

??? Preizkus slabitev terjatev do kupcev v pojasnilu 8 ??? Kratkoro??ne poslovne terjatve

Ob izdelavi ra??unovodskih izkazov (??etrtletnih in letnih) dru??ba oblikuje popravek vrednosti oziroma

oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne

bodo poravnane. Podlaga za izra??un popravka je enotna metodologija, ki velja za dru??bo in temelji

na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vklju??uje naslednja kvantitativna in

kvalitativna merila: analizo dosedanje pla??ilne discipline poslovanja s kupcem, analizo ra??unovodskih

izkazov kupca ??? bonitetno poro??ilo, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadol??eni za

prodajo, in zavarovanost terjatev z odobritvijo kreditnega limita pri zavarovalnici. Na osnovi

navedenega, ki vklju??uje vsa merila, se izra??una vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.

??? V pojasnilu 3 ??? Ocena po??tene vrednosti finan??nih sredstev po po??teni vrednosti

prek drugega vseobsegajo??ega donosa

Po??tena vrednost je uporabljena pri finan??nih sredstvih, merjenih po po??teni vrednosti prek drugega

vseobsegajo??ega donosa, in finan??nih sredstvih, merjenih po po??teni vrednosti prek poslovnega

izida. Vse druge postavke v ra??unovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odpla??no vrednost.

Po??tena vrednost sredstev se preverja enkrat letno, in sicer na osnovi znanih tr??nih podatkov ali

primerljivih podatkov v panogi, kjer ima podjetje nalo??be.

??? V pojasnilu 13 ??? Ocena oblikovanih drugih rezervacij

Rezervacija je pripoznana, ko ima dru??ba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki

jih je mogo??e zanesljivo oceniti, in ??e je bolj verjetno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben

odtok dejavnikov, ki omogo??ajo gospodarske koristi. Mo??ne obveznosti v ra??unovodskih izkazih niso

pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov ??ele v

nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa dru??ba ne more vplivati. Uprava dru??be redno preverja, ali je

za poravnavo mo??ne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogo??ajo ekonomske koristi. ??e postane

verjeten, se mo??na obveznost prerazporedi tako, da se v ra??unovodskih izkazih zanjo oblikuje

rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti. Uprava dru??be na osnovi zakonske

oziroma druge osnove za pripoznavo kriti??no presodi, ali je sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih

dogodkov in bi v prihodnosti za dru??bo lahko iz tega naslova nastali bodo??i odlivi, podkrepljena s

214

pomo??jo zunanjih pravnih strokovnjakov in prav tako z aktivnostmi, potrebnimi za sanacijo glede na

trenutna spoznanja, izvedene meritve, kot tudi vi??ina stro??ka in sama ocena ??asovnice izvedbe teh

aktivnosti in diskonta, pri ??emer se pri presoji uporabijo pisna mnenja zunanjih specialistov

zadevnega podro??ja. Presoja je vezana v glavnem na okoljske rezervacije.

??? V pojasnilu 12 ??? Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoro??ne zaslu??ke

zaposlencev

V okviru zavez za dolo??ene pozaposlitvene in druge zaslu??ke so evidentirane sedanje vrednosti

odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na podlagi aktuarskega izra??una, ki ga

pripravi poobla????eni aktuar in odobri uprava. Aktuarski izra??un temelji na predpostavkah in ocenah,

veljavnih v ??asu nastanka izra??una, in se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikuje od takrat

veljavnih dejanskih predpostavk. To se nana??a predvsem na dolo??itev diskontne stopnje ocene

fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti pla??. Obveze za dolo??ene zaslu??ke so zaradi

kompleksnosti aktuarskega izra??una in dolgoro??nega zna??aja postavke ob??utljive za spremembe

navedenih ocen.

??? V pojasnilu 17 ??? Kratkoro??ne obveznosti iz pogodb s kupci

Dru??ba Cinkarna Celje, d. d., ob izdelavi letnih ra??unovodskih izkazov vra??una pogodbene popuste v

primerih, ko kupci pravico do priznanja popusta na dose??eno prodajo v teko??em letu pridobijo ??ele

v prihodnjem letu, tj. takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta.

Osnova za oceno vi??ine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih ra??unovodskih izkazov,

izku??nje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.

??? Ocena mo??nosti kori????enja terjatev za odlo??ene davke v pojasnilu 5 ??? Odlo??ene

terjatve in obveznosti za davek

Dru??ba oblikuje odlo??ene terjatve za davek iz naslova: oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in

odpravnine ob upokojitvi, oslabitve finan??nih nalo??b, oslabitve terjatev, neizkori????enih dav??nih

olaj??av, dav??ne izgube. Dru??ba na dan zaklju??enih ra??unovodskih izkazov preveri vi??ino izkazanih

terjatev in obveznosti za davek. Odlo??ene terjatve za davek pripozna ob verjetnem razpolo??ljivem

prihodnjem obdav??ljivem dobi??ku v obdobju petih let, v breme katerega bo v prihodnje mogo??e

uporabiti odlo??eno terjatev. Odlo??eni davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj

mogo??e uveljaviti dav??no olaj??avo, povezano s sredstvom.

??? Kriti??na presoja makroekonomskih razmer (inflacija in poslab??anje gospodarskih

razmer)

Zaradi poslab??anja makroekonomskega okolja, ki so ga povzro??ile inflacija, razmere na nabavnih in

prodajnih trgih ter situacija v zvezi z vojno v Ukrajini, dru??ba preveri pomembnej??e ra??unovodske

usmeritve in ocene na podro??jih, na katera bi lahko imele razmere negativen vpliv, zlasti na oslabitev

sredstev ??? terjatev zaradi poslab??anja pla??ilne discipline, rezervacije za okolje in druge rezervacije,

merjenje po??tenih vrednosti, najeme, stro??ke dela in udenarljivost odlo??enih dav??nih terjatev.

??? Kriti??na presoja v zvezi z ameri??kimi tarifami

Dru??ba je pregledala izpostavljenost carinskim tarifam ZDA in izvedla kriti??no presojo morebitnih

vplivov na poslovanje. Na podlagi razpolo??ljivih informacij in analize nabavnih poti, cen ter prodajnih

mar?? je vodstvo zaklju??ilo, da tarife v obdobju niso imele pomembnega vpliva na finan??ne izkaze.

Nobena dejstva ne ka??ejo na potrebo po oblikovanju rezervacij ali oslabitev. Dru??ba bo ??e naprej

spremljala morebitna tveganja, povezana s prihodnjimi spremembami tarif.

III. Pomembne ra??unovodske usmeritve

Dru??ba za obravnavano obdobje, predstavljeno v prilo??enih ra??unovodskih izkazih, uporablja

ra??unovodske usmeritve v skladu s pravili MSRP. Dru??ba ra??unovodskih usmeritev, objavljenih v

Letnem poro??ilu za poslovno leto 2024, ni spreminjala. Uporabljene ra??unovodske usmeritve in

metode izra??unavanja so enake kot pri zadnjem letnem poro??anju.

Pri izbiri ra??unovodskih smernic, odlo??anju o njihovi uporabi in pripravi ra??unovodskih izkazov je

poslovodstvo upo??tevalo naslednje tri zahteve: ra??unovodski izkazi so razumljivi, ??e jih njihovi

215

uporabniki razumejo brez te??av; informacije so primerne, ??e uporabniku pomagajo pri sprejemanju

ekonomskih odlo??itev; informacije so bistvene, ??e bi njihov izpust ali neresni??no podajanje lahko

vplivala na ekonomske odlo??itve uporabnikov. Ra??unovodski izkazi vsebujejo primerjalne

informacije.

A. PREVEDBA TUJIH VALUT

Za transakcije, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, je pri prera??unavanju poslovnih dogodkov med

letom upo??tevan te??aj poslovne banke ali srednji te??aj Evropske centralne banke (referen??ni te??aj).

Sredstva in dolgovi, ki glasijo na tujo valuto, so izkazani v prera??unani vrednosti po srednjem te??aju

Evropske centralne banke na datum poro??anja. Pozitivne ali negativne te??ajne razlike so razlike med

odpla??no vrednostjo v funkcionalni valuti na za??etku obdobja in odpla??no vrednostjo pla??il med

obdobjem in odpla??no vrednostjo v tuji valuti, prera??unano po menjalnem te??aju na koncu obdobja.

Nedenarna sredstva in obveznosti, izra??eni v tuji valuti in izmerjeni po po??teni vrednosti, se

pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem te??aju na dan, ko je dolo??ena vi??ina po??tene

vrednosti. Nedenarne postavke, izra??ene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo

v funkcionalno valuto po menjalnem te??aju na dan posla. Te??ajne razlike se pripoznajo v izkazu

poslovnega izida.

B. NEOPREDMETENA SREDSTVA

V podjetju nastali stro??ki razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo. Pripoznanje

neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbri??e iz knjigovodskega razvida in izkaza finan??nega

polo??aja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in poznej??e odtujitve ne pri??akujejo nikakr??ne

gospodarske koristi ve??.

Druga neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti in so izkazana po nabavni

vrednosti, zmanj??ani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V

nabavno vrednost se v??tevajo tudi stro??ki izposojanja do nastanka neopredmetenega sredstva.

Poznej??i izdatki v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so usredstveni v primeru, ko

pove??ujejo bodo??e gospodarske koristi sredstva, na katero se nana??ajo.

Dru??ba uporablja metodo enakomernega ??asovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so

dolo??ene glede na pri??akovano dobo koristnosti. Amortizacija se obra??unava posami??no, dokler se v

celoti ne nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obra??un amortizacije, in se za??ne amortizirati, ko

je neopredmeteno sredstvo s kon??no dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe

koristnosti za teko??e in primerjalno obdobje so:

??? ra??unalni??ki programi: od 2 do 10 let,

??? tehni??na in projektna dokumentacija: od 8 do 40 let,

??? slu??nostne pravice: 20 in ve?? let.

Amortizacijske stopnje se v letu 2025 niso spreminjale glede na predhodno leto.

C. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva v dru??bi so zemlji????a, zgradbe, proizvajalna oprema, druga

opredmetena osnovna sredstva, drobni inventar, opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi

ter predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.

Dru??ba uporablja model nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vklju??uje stro??ke, ki se lahko

neposredno pripi??ejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva (uvozne in nevra??ljive nakupne

dajatve ter stro??ki, ki jih je mogo??e pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo,

zlasti stro??ke dovoza in namestitve). Pri modelu nabavne vrednosti vodi opredmetena osnovna

sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanj??anih za amortizacijske popravke vrednosti in

nabrane izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se v??tevajo stro??ki izposojanja v zvezi s

pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.

Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v dru??bi, tvorijo

stro??ki, ki jih povzro??i njegova zgraditev ali izdelava (stro??ki materiala, dela, storitev zunanjih

216

izvajalcev in storitve poslovnih enot podjetja), ki se nana??ajo neposredno nanj, in tisti splo??ni stro??ki

gradnje ali izdelave, ki jih lahko neposredno pripi??emo njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.

Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se razporedi na njegove dele, ??e je njihova

vrednost pomembna, imajo razli??ne dobe koristnosti uporabe, pomembne v razmerju do celotne

nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, in se obra??unavajo kot posamezno sredstvo.

Poznej??i izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom pove??ujejo njegovo nabavno vrednost,

??e gre za njegovo nadomestitev in je verjetno, da bodo njegove prihodnje gospodarske koristi ve??je

glede na prvotno ocenjene. Ob poznej??ih izdatkih za popolnoma amortizirano opredmeteno osnovno

sredstvo se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z novo dobo koristnosti.

Usredstvene lastne proizvode in lastne storitve usredstvimo takrat, kadar pove??ujejo prihodnje

koristi sredstva ali mu pove??ajo dobo uporabnosti. To so proizvodi in storitve, ki jih ustvarimo ali

opravimo in jih nato vrednostno zajamemo med opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena

sredstva. Isto??asno so ti u??inki usredstvenja lastnih proizvodov in storitev prikazani med drugimi

poslovnimi prihodki.

Dru??ba uporablja metodo enakomernega ??asovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so

dolo??ene glede na pri??akovano dobo koristnosti. Amortizacija se obra??unava posami??no, dokler se v

celoti ne nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obra??un amortizacije, in se za??ne amortizirati prvi

dan naslednjega meseca, potem ko je razpolo??ljivo za uporabo. Zemlji????a ter osnovna sredstva

umetni??kega in kulturnega pomena se ne amortizirajo.

Ocenjene dobe koristnosti za teko??e in primerjalno obdobje so:

??? zgradbe: od 5 do 71 let,

??? proizvajalna oprema: od 2 do 30 let,

??? druga oprema: od 2 do 5 let.

Amortizacijske stopnje se v letu 2025 niso spreminjale glede na predhodno leto.

Dru??ba pri ocenjevanju dobe koristnosti sredstev upo??teva pri??akovano fizi??no izrabljanje, tehni??no

staranje, gospodarsko staranje ter pri??akovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako

dru??ba preverja dobo koristnosti pri pomembnej??ih sredstvih za primer, da bi pri??lo do spremenjenih

okoli????in in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stro??kov

amortizacije.

Najemi

Dru??ba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba

je najemna oziroma vsebuje najem, ??e se z njo prena??a pravica do obvladovanja uporabe

identificiranega sredstva za dolo??eno obdobje v zameno za nadomestilo. Dru??ba dolo??i trajanje

najema kot obdobje, v katerem najema ni mogo??e odpovedati, skupaj z: a) obdobji, za katera velja

mo??nost podalj??anja najema, ??e je precej gotovo, da bo ta mo??nost izrabljena, in b) obdobji, za

katera velja mo??nost odpovedi najema, ??e je precej gotovo, da ta mo??nost ne bo izrabljena.

Dru??ba kot najemnik

Dru??ba kot najemnik najemov nima.

Dru??ba kot najemodajalec

Najemne pogodbe v povezavi, s katerimi ne pride do pomembnega prenosa tveganj in koristi,

povezanih z lastni??tvom, so razvr????ene med poslovne najeme. Prihodki od najemnin se obra??unavajo

enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema in pripoznajo med prihodki v izkazu poslovnega

izida. Za??etni neposredni stro??ki so dodatni stro??ki, ki jih je mogo??e pripisati neposredno pogajanju

in dogovarjanju o najemu, pove??ujejo knjigovodsko vrednost najetega sredstva in se pripoznajo v

celotnem obdobju trajanja najema enako kot prihodki od najemnin. Pogojne najemnine se pripoznajo

kot prihodek v obdobju, v katerem so zaslu??ene.

217

D. DRUGA DOLGORO??NA SREDSTVA

Med drugimi dolgoro??nimi sredstvi dru??ba izkazuje oziroma pripozna od dr??ave brezpla??no

pridobljene emisijske kupone. Dru??ba bele??i prejem in uporabo emisijskih kuponov na naslednji

na??in:

??? pravice za emisije, ki jih je dr??ava (Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija Republike

Slovenije za okolje) podelila od leta 2013 dalje, so prikazane v izkazu finan??nega polo??aja v

vrednosti enega evra za en emisijski kupon;

??? prihodki od prodaje dodeljenih emisijskih pravic so prikazani med drugimi poslovnimi prihodki

v izkazu poslovnega izida;

??? nakupi emisijskih pravic na trgu se evidentirajo kot nekratkoro??na sredstva po nabavni

vrednosti, ??e zajemajo dejanske emisije, do katerih bo pri??lo v prihodnjih obdobjih;

??? kratkoro??ne poslovne obveznosti se evidentirajo med stro??ke takrat, ko ocenjena vi??ina

dejanskih emisij presega ??tevilo emisijskih pravic dru??be, ki so bile ali dodeljene ali kupljene

za kritje dejanskih emisij;

??? ??e je tr??na vrednost nakupljenih emisijskih kuponov ob koncu leta ni??ja od njihove

knjigovodske vrednosti, se kuponi prevrednotijo zaradi oslabitve;

??? dru??ba na bilan??ni prese??ni dan najprej uporabi vse od dr??ave pridobljene kupone, za

morebitni primanjkljaj pa uporabi kupone, ki jih je kupila na trgu po povpre??ni ceni.

E. FINAN??NI INSTRUMENTI

Finan??ni instrumenti vklju??ujejo neizpeljana finan??na sredstva in neizpeljane finan??ne obveznosti ter

izpeljane finan??ne instrumente. Finan??ni instrumenti so izkazani po po??teni in odpla??ni vrednosti.

Po??tena vrednost je cena, ki bi jo dosegli s prodajo sredstva oziroma bi jo pla??ali s prenosom

obveznosti na podlagi urejenega posla med udele??enci na trgu na datum merjenja.

Ob za??etnem pripoznanju dru??ba razvrsti finan??na sredstva kot naknadno izmerjena po odpla??ni

vrednosti, po??teni vrednosti skozi vseobsegajo??i donos in po po??teni vrednosti skozi poslovni izid.

Razvrstitev finan??nih sredstev ob za??etnem pripoznanju je odvisna od zna??ilnosti pogodbenega

denarnega toka finan??nega sredstva in poslovnega modela dru??be za upravljanje z njimi. Razen

terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finan??ne komponente ali za katere je uporabila

prakti??no korist, dru??ba ob prvotnem pripoznanju finan??no sredstvo izmeri po po??teni vrednosti, ki

je v primeru finan??nega sredstva, ki ni pripoznano po po??teni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,

pove??ana za stro??ke transakcije.

Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finan??ne komponente ali za katere je dru??ba

uporabila prakti??no korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je dolo??ena v skladu z MSRP 15

(gl. ra??unovodske usmeritve v razdelku Prihodki iz pogodb s kupci).

Neizpeljana finan??na sredstva

Finan??na sredstva se ob za??etnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin:

??? finan??na sredstva, merjena po odpla??ni vrednosti,

??? finan??na sredstva po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa,

??? finan??na sredstva po po??teni vrednosti skozi poslovni izid ali

??? denarna sredstva.

Neizpeljana finan??na sredstva vklju??ujejo denar in denarne ustreznike, terjatve, posojila in nalo??be.

Dru??ba pripozna terjatve in posojila ter vloge oziroma depozite na dan njihovega nastanka. Druga

sredstva pripozna, ko se posel sklene oziroma ko postane stranka v pogodbenih dolo??ilih

instrumenta. Dru??ba odpravi pripoznanje finan??nega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do

denarnih tokov iz finan??nega sredstva ali ko se prenesejo pravice do pogodbenih denarnih tokov iz

finan??nega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastni??tva

finan??nega sredstva.

Oslabitev finan??nih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu H v nadaljevanju.

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa

218

Finan??na sredstva, izmerjena po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa, ki imajo

naravo dol??ni??kega instrumenta, so tista finan??na sredstva, ki jih dru??ba poseduje za pridobivanje

pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izklju??no pla??ila glavnice in obresti od neporavnane

glavnice. Za dol??ni??ke instrumente, ki so pripoznani po po??teni vrednosti prek drugega

vseobsegajo??ega donosa, se prihodki od obresti, te??ajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali

razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida in obra??unajo na enak na??in kot pri finan??nih

sredstvih po odpla??ni vrednosti. Vse druge spremembe po??tene vrednosti se pripoznajo v izkazu

drugega vseobsegajo??ega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba po??tene

vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajo??em donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.

Finan??na sredstva, izmerjena po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa, ki imajo

naravo kapitalskega instrumenta, so tista finan??na sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala

skladno z MRS 32 ??? Finan??ni instrumenti in za katere se dru??ba odlo??i za nepreklicno razvrstitev v

skupino kapitalskih instrumentov po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa ter jih

ne poseduje za namene trgovanja. Razvrstitev se dolo??i po posameznem instrumentu. Dobi??ki in

izgube iz naslova teh finan??nih sredstev se nikoli ne razporedijo v izkaz poslovnega izida.

Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot finan??ni prihodki v izkazu poslovnega

izida ob vzpostavitvi pravice do pla??ila.

Finan??na sredstva po odpla??ni vrednosti

Med finan??na sredstva po odpla??ni vrednosti dru??ba razvr????a finan??na sredstva, ki jih poseduje

za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izklju??no pla??ila glavnice in obresti

od neporavnane glavnice. Dru??ba med finan??na sredstva po odpla??ni vrednosti razvr????a posojila,

poslovne in druge terjatve. Glede na zapadlost so razvr????ena med kratkoro??na (zapadlost do 12

mesecev po datumu izkaza finan??nega polo??aja) ali dolgoro??na finan??na sredstva (zapadlost nad 12

mesecev po datumu izkaza finan??nega polo??aja). Posojila in terjatve so na za??etku pripoznani po

po??teni vrednosti, pove??ani za neposredne stro??ke posla. Po za??etnem pripoznanju se posojila in

terjatve izmerijo po odpla??ni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanj??ani za pri??akovane

kreditne izgube. Dobi??ki in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali

oslabitvi. Zavarovanje poslovnih terjatev se ne obravnava kot poseben finan??ni instrument, temve??

kot sestavni del terjatev. Zavarovalne police se sklepajo obdobno (letno) in se nana??ajo na dolo??ene

terjatve in/ali poslovne partnerje. Sklenjena zavarovalna polica je fleksibilna, pri ??emer se poslovni

partnerji za ??as trajanja zavarovalne police lahko dodajajo ali izvzemajo iz zavarovanja. Zavarovalne

police se nana??ajo izklju??no na zavarovanje poslovnih terjatev.

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti skozi poslovni izid

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti skozi poslovni izid vklju??ujejo finan??na sredstva, namenjena

trgovanju, finan??na sredstva po po??teni vrednosti skozi poslovni izid ali finan??na sredstva, ki jih mora

podjetje izmeriti po po??teni vrednosti. Finan??na sredstva so razvr????ena med sredstva, namenjena

trgovanju, ??e so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bli??nji prihodnosti. Izvedeni

finan??ni instrumenti, vklju??no z lo??enimi vgrajenimi izvedenimi finan??nimi instrumenti, so razvr????eni

v skupino finan??nih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen ??e gre za instrumente u??inkovitega

varovanja pred tveganjem. Finan??na sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le pla??ila glavnice

in obresti, se razvrstijo in izmerijo po po??teni vrednosti skozi poslovni izid, ne glede na poslovni

model. Finan??na sredstva po po??teni vrednosti skozi poslovni izid so v izkazu finan??nega polo??aja

izkazana po po??teni vrednosti z neto spremembami po??tene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu

poslovnega izida.

Denar in denarni ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo: denar v blagajni, sredstva na transakcijskih in

deviznih ra??unih, ban??ne depozite z dospelostjo 3 mesecev in manj ter podobne nalo??be, ki so

namenjene zagotavljanju pla??ilne sposobnosti. Denarna sredstva se ob za??etnem pripoznanju

izka??ejo v znesku, ki izhaja iz ustreznih listin, na podlagi katerih se za??enja obvladovati nanj vezane

pravice.

219

Neizpeljane finan??ne obveznosti

Neizpeljane finan??ne obveznosti dru??be zajemajo poslovne, finan??ne in druge obveznosti. Dru??ba na

za??etku te obveznosti pripozna na datum transakcije, ko postane pogodbena stranka v zvezi z

instrumentom. Dru??ba odpravi pripoznanje obveznosti, ??e so obveze, dolo??ene v pogodbi, izpolnjene,

razveljavljene ali zastarane. Neizpeljane obveznosti se na za??etku izkazujejo po po??teni vrednosti,

pove??ani za transakcijske stro??ke, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po za??etnem pripoznanju se

izmerijo po odpla??ni vrednosti. Glede na zapadlost so razvr????ene med kratkoro??ne (zapadlost do 12

mesecev po datumu izkaza finan??nega polo??aja) ali dolgoro??ne obveznosti (zapadlost nad 12

mesecev po datumu izkaza finan??nega polo??aja).

Izpeljani finan??ni instrumenti

Izpeljani finan??ni instrumenti se na za??etku pripoznajo po po??teni vrednosti. Stro??ki, povezani s

poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po za??etnem pripoznanju

se izpeljani finan??ni instrumenti merijo po po??teni vrednosti, pripadajo??e spremembe pa se

pripoznajo v poslovnem izidu. Po??tena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo

sredstva ali pla??ala za prenos obveznosti v redni transakciji med udele??enci na trgu na datum

merjenja. ??e transakcijska cena ni enaka po??teni vrednosti na datum merjenja, se razlika pri tr??nih

sredstvih pripozna v poslovnem izidu ali pa se ??asovno razmeji in se pozneje sprosti v poslovni izid

v skladu s politiko. Finan??ne nalo??be ali finan??ne obveznosti, merjene po po??teni vrednosti skozi

izkaz poslovnega izida, se vsaj enkrat letno, pri pripravi letnih ra??unovodskih izkazov, ponovno

izmerijo po po??teni vrednosti. Dobi??ki ali izgube, ki izhajajo iz spremembe po??tene vrednosti, se

pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Dru??ba opravlja nakupe strate??kih surovin v ameri??kih dolarjih, prav tako vr??i prodajo na dolarske

trge, ki je vrednostno bistveno ni??ja od nabav. Zaradi nakupa in prodaje v razli??nih valutah prihaja

do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami in do nenehno se spreminjajo??ega

menjalnega razmerja te??ajev evro/dolar; dru??ba to usklajuje s terminskimi posli, da ohrani pravilno

razmerje evro/dolar in zmanj??a valutna tveganja.

F. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV)

Sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva in obveznosti, za katere se pri??akuje, da bo

njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in je prodaja zelo verjetna, se razvrstijo med

sredstva in obveznosti za prodajo. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva,

namenjena za prodajo, in poznej??e izgube ali dobi??ki ob ponovnem merjenju se izkazujejo v

poslovnem izidu. Dobi??ki se ne izkazujejo v vi??ini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi

oslabitve. Ko se neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva razporedijo med

sredstva, namenjena prodaji, se prenehajo amortizirati. Dru??ba ob prodaji odpravi pripoznanje

sredstva (skupine) za odtujitev, u??inek odtujitev, zmanj??an za stro??ke, ki jih lahko pripi??emo

neposredno prodaji, pa pripozna med drugimi poslovnimi prihodki oziroma odhodki.

G. ZALOGE

Zaloge dru??be so ovrednotene po izvirni vrednosti ali ??isti iztr??ljivi vrednosti, in sicer po manj??i

izmed njiju. Izvirna vrednost zajema nabavno vrednost, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne

dajatve in neposredni stro??ki nabave. Nakupna cena je zmanj??ana za dobljene popuste. Neposredni

stro??ki nabave so prevozni stro??ki, stro??ki nakladanja, prekladanja in razkladanja, stro??ki

spremljanja blaga in drugi stro??ki, ki jih je mogo??e pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu

blagu, materialu ali storitvam. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na ra??unu,

kot tudi tiste, ki so dobljeni pozneje in se nana??ajo na posamezno nabavo.

Dru??ba vodi zaloge surovin in materiala ter pomo??nega materiala, embala??e in trgovskega blaga

po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stro??ki nabave. Pri izkazovanju zalog in porabe materiala

dru??ba uporablja stalne cene z odmiki. Poraba osnovnih surovin se evidentira po metodi FIFO, poraba

ostalih zalog materiala in blaga pa po metodi tehtanih povpre??nih cen. Zaloge surovin in materiala

brez gibanja se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:

??? tretje leto: 25 %,

??? ??etrto leto: 50 %,

??? peto leto: 100 %.

220

Zaloge nedokon??ane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so vrednotene s proizvajalnimi

stro??ki, ki vklju??ujejo neposredne stro??ke materiala, pla?? in proizvajalnih storitev, amortizacijo ter

del splo??nih proizvajalnih stro??kov proizvajalnih stro??kovnih mest, ki zajemajo stro??ke materiala,

vzdr??evanja, zavarovanja in del stro??kov drugih storitev. Pri izkazovanju zalog nedokon??ane

proizvodnje in gotovih proizvodov dru??ba uporablja stalne cene (PVS) z odmiki. Prenos stro??kov iz

zalog se opravi po metodi tehtanih povpre??nih cen.

Zaloge nedokon??ane proizvodnje in gotovih proizvodov brez gibanja se zaradi oslabitve

prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:

??? drugo leto: 25 %,

??? tretje leto: 50 %,

??? ??etrto leto: 100 %.

H. OSLABITEV SREDSTEV

Finan??na sredstva

Skladno z MSRP 9 dru??ba uporablja model pri??akovanih izgub, s katerim ne pripoznava samo nastalih

izgub, temve?? tudi izgube, za katere se pri??akuje, da bodo nastale v prihodnosti. Dru??ba oceni dokaze

o oslabitvi finan??nih instrumentov. ??e se na datum poro??anja kreditno tveganje pri finan??nem

instrumentu od za??etnega pripoznanja ni znatno pove??alo, temelji ocena oslabitev na pri??akovanih

kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo nepla??ila finan??nega instrumenta v naslednjih 12

mesecih.

Za finan??na sredstva, kot so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja,

se uporablja poenostavljeni pristop, na podlagi katerega se popravek vrednosti izra??unava kot

znesek, ki je enak pri??akovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja finan??nega sredstva.

Dru??ba oblikuje skupine terjatev na podlagi njihovih zavarovanosti/nezavarovanosti, zapadlosti,

podobnih zna??ilnosti tveganja in popla??ljivosti v preteklih letih, ki so popravljene za oceno Uprave o

tem, ali so dejanske izgube zaradi teko??ih gospodarskih pogojev lahko ve??je ali manj??e od izgub, ki

jih predvideva pretekli razvoj.

??e se je kreditno tveganje bistveno pove??alo od za??etnega pripoznanja, vendar sredstva ??e ne ka??ejo

objektivnih dokazov za oslabitev, temelji ocena oslabitev na verjetnosti nepla??ila v obdobju celotnega

trajanja finan??nega sredstva. Pri??akovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi

denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere dru??ba pri??akuje,

da jih bo prejela. Za finan??na sredstva, ki na dan poro??anja ka??ejo objektivne znake oslabitve, se

popravek vrednosti zaradi pri??akovanih kreditnih izgub na osnovi sklepa Uprave oblikuje v celoti.

Dru??ba pripozna odpis finan??nega sredstva, kadar utemeljeno pri??akuje, da pogodbenih denarnih

tokov ne bo uspela izterjati. Objektivni dokazi o oslabitvi finan??nih sredstev so lahko naslednji:

neizpolnitev ali kr??itev s strani dol??nika; znaki, da bo dol??nik ??el v ste??aj ali je v postopku po Zakonu

o finan??nem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem

znesku, je treba ??teti kot dvomljive, ??e se zaradi njih za??ne sodni postopek, pa kot sporne. Dru??ba

obra??una popravek njihove vrednosti v breme poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami. Oblikovanje

popravka vrednosti terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev temelji na individualni presoji

njihove tveganosti glede na dinamiko pla??il iz izku??enj v preteklosti, zamude pri preteklih pla??ilih,

bonitetno oceno poslovnega partnerja in status poslovnega partnerja v primerih insolventnih

postopkov.

Kot finan??na sredstva, izmerjena po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa, se

vodijo nalo??be v lastni??ke vrednostne papirje oziroma dele??e drugih dru??b, za katere je bila ob

za??etnem pripoznanju sprejeta nepreklicna odlo??itev, da niso v posesti za trgovanje. Po??tena

vrednost vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, se izmeri po borznem te??aju na dan poro??anja.

Dobi??ki ali izgube iz spremembe po??tene vrednosti se pripoznajo v drugem vseobsegajo??em donosu

in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerva za po??tene vrednosti finan??nih instrumentov v neto

znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajo??em donosu, se ne smejo naknadno prenesti v

poslovni izid. Nabrani dobi??ek ali izguba se prena??a znotraj lastni??kega kapitala.

221

Nefinan??na sredstva

Dru??ba ob vsakem datumu poro??anja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinan??nih

sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. ??e tak??ni znaki obstajajo, se oceni

nadomestljiva vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajo??e enote

(DUE) je vrednost pri uporabi ali po??tena vrednost, zmanj??ana za stro??ke prodaje, in sicer tista, ki

je vi??ja. Pri dolo??anju vrednosti sredstva pri uporabi se pri??akovani prihodnji denarni tokovi

diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdav??itvijo, ki odra??a

sprotne tr??ne ocene ??asovne vrednosti denarja in tveganja, ki so zna??ilna za sredstvo. Pri razporeditvi

oslabitve na posamezno sredstvo DUE se knjigovodska vrednost posameznega sredstva ne zmanj??a

pod vrednost, ki je vi??ja od po??tene vrednosti, zmanj??ane za stro??ke odtujitve (??e je izmerljiva), pod

vrednost pri uporabi (??e jo je mogo??e dolo??iti) ali pod vrednost, ki je enaka ni?? evrov. Oslabitev

sredstva ali denar ustvarjajo??e enote se pripozna v primeru, ko njegova (njena) knjigovodska

vrednost presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost. Oslabitev se pripozna v poslovnem izidu.

Dru??ba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poro??evalskega obdobja ovrednoti in

tako ugotovi, ali je pri??lo do zmanj??anja izgube ali ta celo ve?? ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se

odpravi, ??e je pri??lo do spremembe ocen, na podlagi katerih dru??ba dolo??i nadomestljivo vrednost

sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do vi??ine, do katere pove??ana knjigovodska

vrednost sredstva ne prese??e knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po od??tetju

amortizacijskega odpisa, ??e pri sredstvu v prej??njih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

I. DOLO??ANJE PO??TENE VREDNOSTI

Ob upo??tevanju ra??unovodske usmeritve dru??be je potrebna dolo??itev po??tene vrednosti tako

nefinan??nih kot tudi finan??nih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev

bodisi zaradi dodatnih razkritij po??tenih vrednosti. Po??tena vrednost je znesek, za katerega je

mogo??e prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obve????enima in voljnima strankama v

premi??ljenem poslu.

Metode dolo??anja po??tene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali poro??anja

so opisane v nadaljevanju.

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti prek poslovnega izida in finan??na sredstva po

po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa

Po??tena vrednost finan??nih sredstev po po??teni vrednosti prek poslovnega izida in finan??nih sredstev

po po??teni vrednosti prek drugega vseobsegajo??ega donosa se dolo??a na podlagi primerljivih tr??nih

podatkov podjetij elektro panoge.

Terjatve in posojila

Po??tena vrednost terjatev in posojil se izra??una kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov,

razobrestenih po tr??ni obrestni meri ob koncu poro??evalskega obdobja. Ocena upo??teva kreditno

tveganje teh finan??nih sredstev.

Neizpeljane finan??ne obveznosti

Po??tena vrednost se za potrebe poro??anja izra??una na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izpla??il

glavnice in obresti, diskontiranih po tr??ni obrestni meri ob koncu poro??evalskega obdobja.

J. KAPITAL

Celotni kapital dru??be sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve od dobi??ka, rezerve,

nastale zaradi vrednotenja po po??teni vrednosti, zadr??ani dobi??ek iz prej??njih let ali nepokrita izguba

iz prej??njih let in prehodno ??e nerazdeljeni ??isti dobi??ek ali ??e nepokrita izguba poslovnega leta.

Vpoklicani kapital predstavlja osnovni delni??ki kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu dru??be

in ga sestavljajo navadne delnice.

Lastne delnice: ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek

pla??anega nadomestila vklju??no s stro??ki, ki se neposredno nana??ajo na odkup, brez morebitnih

dav??nih u??inkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne

delnice in se od??tejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se

222

prejeti znesek izka??e kot pove??anje kapitala in tako dobljeni prese??ek ali manko pri transakciji se

prenese na kapitalske rezerve oziroma na zadr??ani dobi??ek.

Kapitalske rezerve predstavljajo kapitalske rezerve, oblikovane v postopku lastninjenja, in splo??ni

prevrednotovalni popravki kapitala, ki so v skladu s takrat veljavnimi SRS vklju??evali revalorizacijo

osnovnega kapitala pred letom 2002. Splo??ni prevrednotovalni popravek kapitala dru??be je bil zaradi

prehoda na spremenjene SRS (2006) 1. 1. 2006 prenesen v kapitalske rezerve.

Rezerve od dobi??ka so namensko zadr??an del ??istega dobi??ka iz prej??njih let, predvsem za

poravnavanje mo??nih izgub v prihodnosti. Sestavljajo jih: zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice

oziroma lastne poslovne dele??e, lastne delnice oziroma lastni poslovni dele??i (kot odbitna postavka),

statutarne rezerve in druge rezerve od dobi??ka.

Zadr??ani ??isti dobi??ek iz prej??njih let je ostanek tedanjega ??istega dobi??ka, ki ni v obliki dividend

ali drugih dele??ev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva.

Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po po??teni vrednosti, se nana??ajo na spremembo po??tene

vrednosti finan??nih nalo??b v kapital drugih dru??b, ki se merijo po po??teni vrednosti prek kapitala.

V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po po??teni vrednosti, so zajeti tudi stro??ki ponovne meritve

pozaposlitvenih zaslu??kov (aktuarski dobi??ki/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti

obveze za odpravnine ob upokojitvi.

Dividende: dokler dividend ne odobri skup????ina delni??arjev, so predvidene dividende obravnavane

kot zadr??ani dobi??ki, torej se dividende v ra??unovodskih izkazih priznajo v obdobju, v katerem je bil

sprejet sklep skup????ine delni??arjev o izpla??ilu dividend.

K. KRATKORO??NI ZASLU??KI ZAPOSLENIH

Obveze za kratkoro??ne zaslu??ke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izka??ejo med odhodki,

ko je delo zaposlenega v zvezi z dolo??enim kratkoro??nim zaslu??kom opravljeno.

L. NEKRATKORO??NI ZASLU??KI ZAPOSLENIH

Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoro??ne zaslu??ke zaposlenih

Dru??ba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k

pla??ilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane

rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v vi??ini ocenjenih

prihodnjih izpla??il za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan poro??anja. V izra??unu so

upo??tevani stro??ki odpravnin ob upokojitvi in stro??ek vseh pri??akovanih jubilejnih nagrad do

upokojitve. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stro??ki dela in stro??ki obresti, prera??un

pozaposlitvenih zaslu??kov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobi??kov ali izgub pa v drugem

vseobsegajo??em donosu.

M. DRUGE REZERVACIJE

Rezervacije se pripoznajo, ??e ima dru??ba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki

jih je mogo??e zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov,

ki omogo??ajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najbolj??a ocena izdatkov,

potrebnih za poravnavo obveze na dan poro??anja. Dru??ba pripoznava rezervacije, ko so zanje

izpolnjeni pogoji, in sicer v breme ustreznih stro??kov oziroma odhodkov.

Rezervacija za ekologijo se oblikuje kot najbolj??a ocenjena vi??ina stro??kov in tudi drugih potrebnih

aktivnosti na osnovi ocen zunanjih neodvisnih okoljskih strokovnjakov, povezanih z delovanjem

odlagali???? in naprav v lasti dru??be za pokrivanje dolgoro??nih obvez. Uprava dru??be presoja, ali

obstaja zakonska, pogodbena ali konstruktivna obveznost za oblivanje/sprostitev rezervacije.

Rezervacije se diskontirajo z risk free rate, glede na ocenjeno ??asovnico izvedbe del, ki je predvidena

s pomo??jo ocen zunanjih strokovnjakov glede na strukturo zemlji????, potrebne aktivnosti in zakonska

dolo??ila. V letu 2023 se je opravila ponovna preverba rezervacij, kjer se je ponovno ocenila izvedba

potrebnih del, opredelila ??asovnica izvedbe del ter vrednost izvedbe del, kjer je bila upo??tevana

inflacija in na osnovi ??asovnice ustrezno opravljeno diskontiranje rezervacij z diskontom faktorjem

donosa dr??avnih obveznic. Opravljena je bila na osnovi ocene s pomo??jo zunanjih strokovnjakov in

letnega pregleda poslovodstva. Usklajevanje stro??kov je bilo izvedeno glede na rast cen materialov

223

in storitev za izvedbo potrebnih sanacij. V letu 2025, podobno kot v letu 2024, se je ponovno izvedla

preverba vseh rezervacij s pomo??jo zunanjih strokovnjakov, ki so ocenili nova potrebna dela

(sanacija plazu, tesnilna zavesa). Pri vrednosti izvedbe del je bila upo??tevana rast stro??kov izvedbe

planiranih aktivnosti (inflacija) in na osnovi ??asovnice planiranih izvedb sanacije ustrezno opravljeno

diskontiranje rezervacij z diskontom faktorjem donosa dr??avnih obveznic.

N. DR??AVNE PODPORE

Prihodki iz naslova dr??avnih podpor se pripoznajo v ra??unovodskih izkazih dru??be, ko so prejeti in ko

obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo dru??ba izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Dr??avne pomo??i iz

naslova epidemije v Sloveniji dru??ba izkazuje med teko??imi poslovnimi prihodki. Preostale dr??avne

in druge subvencije, prejete za kritje stro??kov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v

katerih nastajajo zadevni odhodki, ki naj bi jih subvencije nadomestile. S sredstvi povezane dr??avne

podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja

v dobi koristnosti posameznega sredstva.

Prihodki iz naslova dr??avnih subvencij (bla??enje energetske krize) se v za??etku pripoznajo, ??e obstaja

sprejemljivo zagotovilo, da bo dru??ba prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi za

njihov prejem in obdr??anje. Prihodki iz naslova dr??avnih subvencij se v izkazu poslovnega izida

dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja.

Dr??avne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje dolo??enih stro??kov,

ostajajo za??asno med odlo??enimi prihodki in se prena??ajo med poslovne prihodke skladno

z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stro??kov, za katerih

pokrivanje so namenjene.

O. DRUGA KRATKORO??NA SREDSTVA IN DRUGE OBVEZNOSTI

V okviru drugih kratkoro??nih sredstev dru??ba izkazuje kratkoro??no odlo??ene stro??ke, oziroma

odhodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stro??kov letnih obveznosti se med letom

izkazujejo razmejeni stro??ki regresa za letni dopust, pla??ane zavarovalne premije in drugi kratkoro??ni

stro??ki. Na dan poro??anja dru??ba izkazuje vnaprej pla??ane nabavne stro??ke surovin in stro??ke, ki se

nana??ajo na prihodnje bilan??no obdobje. Dru??ba med drugimi kratkoro??nimi sredstvi izkazuje tudi

DDV od prejetih predujmov.

V okviru drugih kratkoro??nih obveznosti dru??ba izkazuje kratkoro??no vnaprej vra??unane stro??ke

oziroma odhodke in kratkoro??no odlo??ene prihodke. Skladno s postavljeno metodologijo

razmejevanja stro??kov letnih obveznosti se med letom razmejujejo na??rtovane poslovne obveznosti.

Med kratkoro??no odlo??enimi prihodki so evidentirani obra??unani prihodki med letom od prodaje

proizvodov in storitev. Prav tako med drugimi kratkoro??nimi obveznostmi dru??ba izkazuje

obra??unano neizkori????eno pravico do letnega dopusta in tudi DDV od danih predujmov.

P. PRIHODKI

Prihodki iz pogodb s kupci

Prihodki v skladu z MRSP 15 se pripoznajo, ??e je pove??anje gospodarskih koristi v obra??unskem

obdobju povezano s pove??anjem vrednosti sredstva ali z zmanj??anjem dolga in je pove??anje mogo??e

zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravi??eno pri??akuje, da bodo vodili do prejemkov,

??e ti niso uresni??eni ??e ob nastanku.

Prihodki iz pogodb s kupci so rezultat prodaje izdelkov kemi??ne, metalur??ke in druge proizvodnje

izdelkov in materiala, kjer izpolnitev izvr??itvene obveze nastane v trenutku, ko je blago odpremljeno

oziroma ko ga prevzame kupec. Pri prihodkih iz pogodb s kupci, pri katerih so rezultat prodaje

storitve, pa izpolnitev izvr??itvene obveze nastane v trenutku, ko je storitev opravljena. Prihodki od

prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odra??ajo

prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v vi??ini pri??akovanih

nadomestil, do katerih bo dru??ba upravi??ena v zameno za to blago ali storitve. Zneski, zbrani v korist

tretjih oseb, kot so obra??unani davek na dodano vrednost in druge dajatve, ki se obra??unajo ob

prodaji, niso sestavina prihodkov od prodaje. Podobno tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso

sestavina prihodkov od prodaje (prihodek od prodaje je samo tisti del nadomestila, ki pripada

zastopniku za opravljeno storitev zastopanja). Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec

pridobi (ali pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi

224

pravico do odlo??anja o njegovi/njeni uporabi in pravico do prakti??no vseh njegovih/njenih preostalih

koristi. Tak??no obvladovanje vklju??uje tudi sposobnost prepre??evanja drugim, da usmerjajo uporabo

blaga ali storitve in pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova blaga oziroma

storitev so morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo

neposredno ali posredno na razli??ne na??ine. Dru??ba prenese obvladovanje blaga ali storitve in s tem

izpolni oziroma izpolnjuje izvr??itveno obvezo, in sicer v dolo??enem trenutku ali postopoma. Ob

sklenitvi pogodbe s kupcem mora dru??ba opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvr??itvene obveze. Kot

samostojna (lo??ena) izvr??itvena obveza se opredeli vsaka obveza za prenos blaga ali storitve kupcu:

??? ki jo je po sodilih MRSP v kontekstu pogodbe mogo??e opredeliti lo??eno od drugih pogodbenih

obvez za prenos blaga ali storitev;

??? kupec lahko pogodbeno dogovorjeno blago ali storitev uporablja samostojno ali skupaj z

drugimi razpolo??ljivimi oziroma enostavno dostopnimi viri (sredstvi). Dejstvo, da dru??ba

redno prodaja blago ali storitev lo??eno, bi na primer kazalo, da lahko kupec uporablja blago

ali storitev samostojno ali v povezavi z drugimi enostavno dostopnimi viri.

Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odra??a transakcijsko ceno, ki se razporedi na

samostojno izvr??itveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega dru??ba

pri??akuje, da bo upravi??ena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se

zbirajo v imenu tretjih oseb.

Obvladovanje blaga in storitev je odvisno od dolo??il kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa pride

v trenutku, ko kupec blago prevzame ali je storitev opravljena. Obi??ajni rok pla??ila je od 30 do 90

dni.

Sredstva iz pogodb s kupci

Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na

kupca, vendar kupcu ??e niso bile zara??unane. Med sredstvi iz pogodb dru??ba izkazuje nezara??unane

prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.

Obveznosti iz pogodb s kupci

Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki

ga je dru??ba prejela od kupca. Obveznosti iz pogodb s kupci dru??ba izkazuje iz naslova odobrenih

koli??inskih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko dru??ba izpolni svojo

izvr??itveno obvezo po pogodbi.

Ostali prihodki od prodaje

Prihodki in drugi poslovni prihodki se pripoznajo, ko je storitev opravljena in je kupec pridobil

obvladovanje nad blagom ali storitvijo skladno z MSRP 15.

Drugi poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev kot prese??ki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter ob

nastanku drugih neobi??ajnih postavk. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Finan??ni prihodki

Obsegajo prihodke od obresti od nalo??b, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo

razpolo??ljivih finan??nih sredstev, pozitivne te??ajne razlike in dobi??ke od instrumentov za varovanje

pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob

njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu

poslovnega izida pripoznajo, ko dru??ba pridobi pravico do pla??ila.

Q. ODHODKI

Odhodki se pripoznajo, ??e je zmanj??anje gospodarskih koristi v obra??unskem obdobju povezano z

zmanj??anjem sredstva ali s pove??anjem dolga in je to zmanj??anje mogo??e zanesljivo izmeriti.

Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer

v obdobju, na katero se nana??ajo. Pri obi??ajnem vrednotenju zalog proizvodov in nedokon??ane

225

proizvodnje po proizvajalnih stro??kih se upo??tevajo poslovni odhodki, sestavljeni iz proizvajalnih

stro??kov, ki se ne zadr??ujejo ve?? v teh zalogah, pa tudi v obra??unskem obdobju obra??unani stro??ki

nakupovanja in stro??ki prodajanja ter stro??ki splo??nih dejavnosti. Prenos stro??kov iz zalog proizvodov

in nedokon??ane proizvodnje med prodane koli??ine ter prenos nabavne vrednosti trgovskega blaga in

materiala med prodane koli??ine se opravita po metodi stalnih (ocenjene, standardne) cen, pri ??emer

se upo??teva tudi sorazmerni del odmikov.

Poslovni odhodki so enaki vra??unanim stro??kom v obra??unskem obdobju, pove??ani za stro??ke, ki se

zadr??ujejo v za??etnih zalogah proizvodov in nedokon??ane proizvodnje, ter zmanj??ani za stro??ke, ki

se zadr??ujejo v kon??nih zalogah proizvodov in nedokon??ane proizvodnje, vrednoteni po proizvajalnih

stro??kih.

Poslovne odhodke pove??uje nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Stro??ki

storitev se v ve??ji meri nana??ajo na stro??ke, nastale v zvezi z vzdr??evanjem sredstev, transportnimi

storitvami, storitvami posrednikov pri prodaji proizvodov, stro??ke reklame (sponzorstva), stro??ke

raziskovalnega dela in stro??ke intelektualnih storitev.

Poslovni odhodki ??? oslabitve se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,

neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Druge odhodke sestavljajo

neobi??ajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

Finan??ni odhodki obsegajo stro??ke obresti za posojila, negativne te??ajne razlike in izgube zaradi

oslabitve vrednosti finan??nih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stro??ki izposojanja

se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.

R. OBDAV??ITEV (davek od dobi??ka)

Davek od dobi??ka pravnih oseb poslovnega leta obsega odmerjeni in odlo??eni davek. Davek od

dobi??ka se izka??e v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nana??a na postavke,

ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Obdav??ljivi dobi??ek se razlikuje od ??istega dobi??ka,

poro??anega v izkazu poslovnega izida, ker izklju??uje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so

obdav??ljive ali odbitne v drugih letih, in postavke, ki niso nikoli obdav??ljive ali odbitne.

Odmerjeni davek je davek, za katerega se pri??akuje, da bo pla??an od obdav??ljivega dobi??ka za

poslovno leto z uporabo dav??nih stopenj, veljavnih na datum poro??anja.

Odlo??eni davek se izkazuje po metodi obveznosti v izkazu finan??nega polo??aja, pri ??emer se

upo??tevajo za??asne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe

finan??nega poro??anja in zneskov za potrebe dav??nega poro??anja. Odlo??eni davek se izka??e v vi??ini,

ki jo bo po pri??akovanjih treba pla??ati ob odpravi za??asnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih

ali v bistvu uveljavljenih na datum poro??anja.

Odlo??ena obveznost za davek je v celoti izkazana z uporabo metode obveznosti po izkazu finan??nega

polo??aja za za??asne razlike, ki nastanejo med dav??nimi vrednostmi sredstev in obveznostmi ter

njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posami??nem ra??unovodskem izkazu dru??be. Odlo??eni davek

se dolo??i z uporabo dav??nih stopenj (in zakonov), za katere se pri??akuje, da bodo uporabljene, ko

bo odlo??ena obveznost za davek poravnana. Odlo??eni davek se prav tako ne izka??e, ko gre za

obdav??ljive za??asne razlike ob za??etnem pripoznanju finan??nih nalo??b. Znesek odlo??enega davka

temelji na pri??akovanem na??inu povra??ila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in

obveznosti ob uporabi dav??nih stopenj, veljavnih na datum poro??anja. Odlo??ene terjatve za davek

in odlo??ene obveznosti za davek se pobotajo, ??e obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene

terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka.

Odlo??ena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago

prihodnji obdav??ljivi dobi??ek, v breme katerega bo v prihodnje mogo??e uporabiti odlo??eno terjatev.

Odlo??ene terjatve za davek se zmanj??ajo za znesek, za katerega ni ve?? verjetno, da bo mogo??e

uveljaviti dav??no olaj??avo, povezano s sredstvom.

S. PORO??ANJE PO ODSEKIH

Dru??ba razkriva informacije po odsekih. Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del dru??be, ki se

ukvarja z dolo??enimi izdelki ali storitvami (podro??ni odsek) ali z izdelki in storitvami v posebnem,

geografsko definiranem gospodarskem okolju (obmo??ni odsek); ti se med seboj razlikujejo po

226

tveganjih in donosih. Informacije po odsekih so izkazane po obmo??nih in podro??nih odsekih dru??be.

Poro??anje dru??be po odsekih temelji na obmo??nih odsekih, ki jih podpirata tudi na??in vodenja v

okviru dru??be in sistem notranjega poro??anja.

Obmo??ni odseki dru??be so: Slovenija, Evropska unija in tretje dr??ave, ki vsebujejo ??e trge nekdanje

Jugoslavije.

Podro??ni odseki dru??be so poslovne enote, ki proizvajajo klju??ne proizvode: Titanov dioksid,

Predelava cinka, Laki, mastri in tiskarske barve, Agro program, Polimeri in ostalo.

Poslovni izid po podro??nih odsekih je izkazan kot razlika med poslovnimi prihodki in odhodki, z

upo??tevanjem tistih prihodkov in stro??kov, ki jih je mo?? posameznemu odseku neposredno pripisati,

pri ??emer so izvzeti tisti prihodki in odhodki, ki jih ni mogo??e smiselno razporediti po podro??nih

odsekih. Manj??i podro??ni odseki so zdru??eni v eno kategorijo ??? poslovno enoto, ker so nepomembni,

hkrati pa bi lahko podrobna razkritja podjetju povzro??ila pomembnej??o ??kodo.

T. DOBI??EK NA DELNICO

Dru??ba izkazuje osnovno dobi??konosnost delnice, ki jo izra??una tako, da dobi??ek/izgubo, ki pripada

navadnim delni??arjem, deli s ??tevilom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobi??ek na

delnico je enak osnovnemu dobi??ku, ker vse delnice dru??be pripadajo istemu razredu navadnih

imenskih kosovnih delnic.

U. OBVLADOVANJE FINAN??NIH TVEGANJ PRI UPORABI FINAN??NIH INSTRUMENTOV

Dru??ba za obvladovanje finan??nih tveganj pri uporabi finan??nih instrumentov za obvladovanje

kreditnega, likvidnostnega, tr??nega, valutnega in poslovnega tveganja uporablja razli??ne

instrumente, ki so podrobneje predstavljeni v pojasnilu VI. Finan??ni instrumenti in finan??na tveganja.

IV. PORO??ANJE PO ODSEKIH

Dru??ba poro??a po geografsko dolo??enih odsekih in prodajnih programih prihodke iz pogodb s kupci.

Prihodki iz pogodb s kupci so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev in prodajne programe.

Pri pripravi in predstavitvi izkaza poslovnega izida ter prihodkov iz pogodb s kupci dru??ba spremlja

naslednje odseke:

??? Titanov dioksid, ki zajema prodajo pigmenta titanovega dioksida skupaj z ostalo

??? prodajo poslovne enote TiO

2

vklju??no s prodajo CEGIPS-a in ??veplene kisline.

??? Predelava cinka, ki zajema vso prodajo metalur??kih proizvodov.

??? Barve, laki, mastri in tiskarske barve.

??? Agro program, ki zajema vso prodajo bakrovih fungicidov in Humovitov.

??? Polimeri, ki zajemajo vso prodajo polimerov poslovne enote.

??? Ostalo, ki zajema prodajo storitvene dejavnosti in drugih nerazporejenih postavk.

Prodaja po podro??nih odsekih

v EUR

LETO 2025

LETO 2024

Titanov dioksid

168.872.162

168.728.022

- od tega pigment TiO2

165.284.697

165.044.453

Laki, mastri

14.663.429

16.140.315

Agro program

10.117.320

11.150.638

Polimeri

4.590.585

3.379.268

Ostalo

557.786

887.171

SKUPAJ

198.801.281

200.285.413

227

Prodaja po obmo??nih odsekih

v EUR

LETO 2025

LETO 2024

Slovenija

13.822.459

13.684.845

Evropska unija

163.927.291

162.234.825

Tretje dr??ave

16.427.125

19.080.092

Tretje dr??ave ??? dolarski trg

4.624.406

5.285.650

SKUPAJ

198.801.281

200.285.413

Poslovni izid po podro??nih odsekih

Dru??ba prav tako spremlja rezultate odsekov po prodajnih programih, ki se redno pregledujejo in na

osnovi katerih se spremljajo odlo??itve o bodo??em poslovanju posami??nega programa. Po odsekih

dru??ba spremlja poslovni izid iz poslovanja. Finan??ni izid, davek od dobi??ka, odlo??ene terjatve za

davek in ??isti poslovni izid pa dru??ba spremlja na ravni dru??be kot celote, prav tako se izkaz

finan??nega polo??aja dru??be spremlja samo na ravni dru??be.

v EUR

Titanov dioksid

Laki in mastri

Agro program

Polimeri

Ostalo

Skupaj

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

- prihodki iz

pogodb s kupci

168.728.022

168.872.161

16.140.315

14.663.429

11.150.638

10.117.320

3.379.268

4.590.585

887.170

557.786

200.285.413

198.801.281

Drugi poslovni

prihodki

1.100.495

1.108.053

794.331

86.102

55.775

40.450

325.978

423.983

3.716.539

4.548.508

5.993.118

6.207.096

Sprememba

vrednosti zalog

-1.800.756

4.360.961

-482.832

330.516

522.144

321.338

0

-381.350

0

-2.142.794

5.012.815

Stro??ki

poslovanja

-143.635.715

-154.273.458

-15.050.725

-14.312.196

-11.525.534

-10.105.349

-2.768.843

-3.766.137

-4.490.676

-5.337.348

-177.471.493

-187.794.487

-od tega

amortizacija

-9.243.069

-10.004.289

-416.190

-376.900

-266.481

-283.711

-192.803

-223.856

-2.782.266

-2.982.469

-12.900.809

-13.871.225

Poslovni izid iz

poslovanja

24.392.046

20.067.717

1.401.089

767.851

203.023

373.759

936.403

1.248.431

-268.317

-231.054

26.664.244

22.226.705

Prihodki od

obresti

1.726.438

1.311.450

Drugi finan??ni

prihodki

140.564

44.466

Odhodki od

obresti

4.114

4.653

Drugi finan??ni

odhodki

0

261.486

Finan??ni izid

0

1.862.888

1.089.776

Odlo??eni davki

-36.221

-176.720

Davek od

dobi??ka

-5.403.661

-3.670.216

??isti dobi??ek

0

23.087.250

19.469.546

228

V. POJASNILA

1 Neopredmetena sredstva

v EUR

Skupina neopredmetenih

sredstev za leto 2025

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Neodpisana vrednost

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

Premo??enjske pravice

6.385.442

5.690.758

5.096.410

4.630.391

1.289.032

1.060.367

Sredstva v pridobivanju

853.607

1.348.412

0

853.607

1.348.412

SKUPAJ

7.239.049

7.039.170

5.096.410

4.630.391

2.142.639

2.408.779

v EUR

Skupina neopredmetenih

sredstev za leto 2024

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Neodpisana vrednost

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

Premo??enjske pravice

5.690.758

6.161.514

4.630.391

5.093.263

1.060.367

1.068.251

Sredstva v pridobivanju

1.348.412

516.856

0

1.348.412

516.856

SKUPAJ

7.039.170

6.678.369

4.630.391

5.093.263

2.408.779

1.585.108

Dobe koristnosti neopredmetenih sredstev so kon??ne. Dru??ba je preverila njihove vrednosti in

ugotovila, da njihova sedanja vrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. V letu 2025 je

dru??ba investirala v dolgoro??ne premo??enjske pravice iz naslova vlaganj v programsko opremo in

projektno dokumentacijo. Zmanj??anja neopredmetenih sredstev se nana??ajo na obra??unano

amortizacijo in odpis drugih neopredmetenih sredstev.

38,7 % vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2025, je bilo v celoti amortiziranih

(31. 12. 2024 jih je bilo 41,7 %). Dele?? je izra??unan glede na nabavno vrednost neopredmetenih

sredstev.

Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 niso dana kot poro??tva za obveznosti.

Prav tako dru??ba nima obvez iz sklenjenih pogodb na nakup neopredmetenih dolgoro??nih sredstev.

Gibanja neopredmetenih sredstev

v EUR

Leto 2025

Premo??enjske

pravice

Sredstva v

pridobivanju

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje na dan 31.12.2024

5.690.758

1.348.412

7.039.170

Pove??anja

251.914

Prenos iz sred. v pridobivanju

746.719

-746.719

0

Zmanj??anja

52.035

0

52.035

Stanje na dan 31.12.2025

6.385.442

853.607

7.239.049

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje na dan 31.12.2024

4.630.391

0

4.630.391

Amortizacija teko??ega leta

518.054

0

518.054

Zmanj??anja

52.035

0

52.035

Stanje na dan 31.12.2025

5.096.410

0

5.096.410

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31.12.2024

1.060.367

1.348.412

2.408.779

Stanje 31.12.2025

1.289.032

853.607

2.142.639

229

v EUR

Leto 2024

Premo??enjske

pravice

Sredstva v

pridobivanju

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje na dan 31.12.2023

6.161.514

516.856

6.678.370

Pove??anja

0

1.172.185

Prenos iz sred. v pridobivanju

340.629

-340.629

0

Zmanj??anja

811.385

0

811.385

Stanje na dan 31.12.2024

5.690.758

1.348.412

7.039.170

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje na dan 31.12.2023

5.093.263

0

5.093.263

Amortizacija teko??ega leta

348.512

0

348.512

Zmanj??anja

811.385

0

811.385

Stanje na dan 31.12.2024

4.630.391

0

4.630.391

NEODPISANA VREDNOST

Stanje 31.12.2023

1.068.251

516.856

1.585.106

Stanje 31.12.2024

1.060.367

1.348.412

2.408.779

Del dolgoro??nih premo??enjskih pravic se nana??a na slu??nostne pravice z dokon??no dobo koristnosti,

ki so izkazane med zemlji????i.

2 Opredmetena osnovna sredstva

v EUR

Skupina opredmetenih OS za leto

2025

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Neodpisana vrednost

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

Zemlji????a

10.895.071

1.415.779

1.343.438

9.479.292

9.551.633

Zgradbe

134.404.145

131.641.160

95.934.717

92.794.543

38.469.429

38.846.617

Oprema

257.738.049

245.772.392

201.118.775

192.899.722

56.619.274

52.872.669

Sred. v pridobivanju

10.378.714

8.731.586

0

10.378.714

8.731.586

Predujmi

1.285.300

1.697.110

0

1.285.300

1.697.110

SKUPAJ

414.701.280

398.737.319

298.469.271

287.037.703

116.232.009

111.699.615

v EUR

Skupina opredmetenih OS za leto

2024

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Neodpisana vrednost

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

Zemlji????a

10.895.071

10.803.263

1.343.438

1.271.096

9.551.633

9.532.167

Zgradbe

131.641.160

130.042.752

92.794.543

90.433.245

38.846.617

39.609.507

Oprema

245.772.392

239.932.766

192.899.722

188.822.401

52.872.669

51.110.365

Sred. v pridobivanju

8.731.586

9.603.529

0

8.731.586

9.603.529

Predujmi

1.697.110

0

1.697.110

0

SKUPAJ

398.737.319

390.382.311

287.037.703

280.526.742

111.699.615

109.855.569

Dru??ba nima sredstev v finan??nem najemu, prav tako po stanju na dan 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024

dru??ba nima sredstev, zastavljenih za kakr??na koli jamstva.

230

Gibanja nepremi??nin, naprav in opreme

v EUR

Leto 2025

Zemlji????a

Zgradbe

Proizvajalna in

druga oprema

Skupaj

Sredstva v

pridobivanju

Predujmi

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje na dan 31.12.2024

10.895.072

131.641.160

245.772.392

388.308.623

8.731.586

1.697.110

398.737.319

Pove??anja

0

19.273.483

1.583.102

20.856.585

Prenos iz sred. v pridob.

0

2.762.986

14.089.152

16.852.138

-17.626.355

-1.994.912

-2.769.129

Zmanj??anja

0

2.123.495

0

2.123.495

Stanje na dan 31.12.2025

10.895.072

134.404.145

257.738.049

403.037.266

10.378.714

1.285.300

414.701.280

POPRAVEK VRED.

Stanje/dan 31.12.2024

1.343.439

92.794.543

192.899.722

287.037.704

0

287.037.704

Amortizacija

72.342

3.140.174

9.793.487

13.006.003

0

13.006.003

Zmanj??anja

0

1.573.676

0

1.573.676

Slabitve+/-

0

759

0

759

Stanje na dan 31.12. 2025

1.415.781

95.934.716

201.118.775

298.469.272

0

298.469.272

NEODPISANA VRED.

Stanje na dan 31.12.2024

9.551.633

38.846.617

52.872.670

101.270.920

8.731.586

1.697.110

111.699.615

Stanje na dan 31.12.2025

9.479.291

38.469.428

56.619.274

104.567.993

10.378.714

1.285.300

116.232.009

Po stanju na dan 31. 12. 2025 je dru??ba preverila vrednosti opredmetenih sredstev in ugotovila, da

njihova sedanja vrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. V skladu z MRS 36 je dru??ba v

letu 2023 opravila preizkus oslabitve vrednosti dolgoro??nih sredstev in zato opravila cenitev sredstev

pri poobla????enem cenilcu vrednosti podjetja. Po stanju na dan 31. 12. 2025 kot po stanju na dan

31. 12. 2024 dru??ba cenitve ni opravila, saj dru??ba ni identificirala znakov oslabitve.

V letu 2025 dru??ba izkazuje pove??anje opredmetenih osnovnih sredstev, ki je rezultat razlike med

vrednostjo investiranih sredstev in obra??unano amortizacijo. V letu 2025 je dru??ba investirala v

posodobitev proizvodnje in nadomestno opremo 19.273.483 EUR (v letu 2024 14.302.164 EUR), in

sicer najve?? na podro??ju titanovega dioksida, od katerih so najpomembnej??e nalo??be naslednje:

vgradnja filter stiskalnice za o??emanje gela (3.884.836 EUR), optimizacija parnega sistema in dvig

kapacitet proizvodnje H

2

SO

4

(3.280.760 EUR), zamenjava elektrofiltra 27.04 B (1.079.107 EUR),

zamenjava elektrofiltra 27.04 A (812.516 EUR), zamenjava stiskalnice za o??emanje pigmenta 39.33

(385.784EUR), modernizacija skladi????a in priprave suspenzije apna in kalcita (370.367 EUR), izgradnja

novega tehnolo??kega mosta na ??rnem delu (250.742 EUR), remont ??veplene kisline in podobna

vlaganja skupaj z vlaganji v nadomestno opremo za teko??e obratovanje proizvodnega procesa. Za

trajnost in energetsko transformacijo skupaj z nalo??bami v e-vozila (osebni e-avtomobili in e-vili??arji),

ki predstavljajo trajnostnostne nalo??be povezane s podnebnimi spremembami in trajnostnim

delovanjem dru??be, smo v letu 2025 namenili 6.715.328 EUR. V okviru teh nalo??b zamenjujemo staro

razsvetljavo z bolj u??inkovito s ciljem prihranka elektri??ne energije, pripravljali smo podlage za prvo

fazo postavitve baterijskih hranilnikov, zamenjali smo 28 elektro motorjev z var??nej??imi.

Na dan 31. 12. 2025 dru??ba izkazuje 10.378.714 EUR investicij v teku, ki se v glavnem nana??ajo na

ohranitev in posodobitev proizvodnje titanovega dioksida, med katerimi so klju??ne slede??e: vgradnja

filter stiskalnice za o??emanje gela (3.776.506 EUR), zamenjava elektrofiltra 27.04 B (1.436.678 EUR),

zamenjava elektrofiltra 27.04 A (1.170.085 EUR), zamenjava filtra na teko??em ??veplu (315.011 EUR).

izgradnja novega tehnolo??kega mosta na ??rnem delu (280.792 EUR), in druge.

v EUR

231

Leto 2024

Zemlji????a

Zgradbe

Proizvajalna in

druga oprema

Skupaj

Sredstva v

pridobivanju

Predujmi

SKUPAJ

NABAVNA VREDNOST

Stanje/dan 31.12.2023

10.803.263

130.042.752

239.932.767

380.778.782

9.603.529

0

390.382.311

Pove??anja

0

13.038.169

2.289.606

15.327.775

Prenos iz sred. v pridob.

91.808

1.637.730

12.180.574

13.910.112

-13.910.112

-592.496

-592.497

Zmanj??anja

0

39.322

6.340.948

6.380.271

0

6.380.271

Stanje na dan 31.12.2024

10.895.072

131.641.160

245.772.392

388.308.623

8.731.586

1.697.110

398.737.319

POPRAVEK VRED.

Stanje na dan 31.12.2023

1.271.097

90.433.245

188.822.401

280.526.743

0

280.526.743

Amortizacija

72.342

2.400.620

9.206.458

11.679.420

0

11.679.420

Zmanj??anja

0

39.322

5.068.915

5.108.238

0

5.108.238

Slabitve+/-

0

60.222

0

60.222

Stanje na dan 31.12.2024

1.343.439

92.794.543

192.899.722

287.037.704

0

287.037.704

NEODPISANA VRED.

Stanje na dan 31.12.2023

9.532.167

39.609.507

51.110.365

100.252.039

9.603.529

0

109.855.569

Stanje na dan 31.12.2024

9.551.633

38.846.617

52.872.670

101.270.920

8.731.586

1.697.110

111.699.615

Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi je prav tako upo??tevano izkazano pove??anje nabavne

vrednosti sredstev za znesek 3.645.715 EUR (leta 2024 v vrednosti 2.913.556 EUR) iz naslova

usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, kjer dru??ba lastne storitve vzdr??evalskih del in

porabljenega materiala za vzdr??evanje usredstvi. V okviru tega so bili za realizacijo usredstvenih

lastnih u??inkov potrebni material, delo in nakup drugih sredstev in neposredno povezani splo??ni

stro??ki, ki so podrobneje evidentirani na posami??na obstoje??a osnovna sredstva, ki so se bodisi

popravljala bodisi obnavljala med letom in med remonti (v letu 2025 je bil izveden obse??en remont

??veplene kisline) v letu 2025. Klju??ne nalo??be v letu 2025 v okviru lastne vzdr??evalske ekipe so bile:

vgradnja parne turbine za proizvodnjo elektri??ne energije (910.866 EUR), zamenjava elektrofiltrov

(432.634 EUR), vgradnja filter stiskalnice za o??emanje gela (237.747 EUR), zamenjava dotrajanega

plo????nega izmenjevalca PH 4, POZ. 02.12 B (236.434 EUR), ter sanacija kalcinacijske pe??i in druge

opreme v okviru remonta ??veplene kisline in ostala vlaganja. Ostala dela pa so bila opravljena za

zagotavljanje brezhibnega delovanja proizvodnje in sanacije posami??nih obstoje??ih sredstev ter

remonta postrojenja ??veplene kisline in TiO

2

; s posegom opravljenih del se je pove??ala bodisi

u??inkovitost bodisi ??ivljenjska doba teh sredstev, ki so pomembna za teko??e zagotavljanje

proizvodnega procesa nosilnega proizvoda.

Med zemlji????i so tudi izkazane slu??nostne pravice v vi??ini 44.995 EUR (leta 2024 v vi??ini 117.337 EUR).

Slu??nostne pravice s kon??no dobo koristnosti 20 in ve?? let se nana??ajo na polaganje in vzdr??evanje

cevovodov, kablov in vodovodov ter za potrebe izvajanja del iz mokrega v suho zapolnjevanje sadre.

Pove??anja nabavne vrednosti zemlji???? v letu 2025 ni bilo, zmanj??anje zemlji???? se nana??a na

obra??unano amortizacijo slu??nostnih pravic za poslovno leto 2025 v vi??ini 72.342 EUR.

Nepremi??ninam, napravam in opremi v letu 2025 niso bili pripisani stro??ki izposojanja. 47,5 % vseh

nepremi??nin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi 31. 12. 2025, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12.

2024 ??? 49,3 %). Dele?? je izra??unan glede na nabavno vrednost nepremi??nin, naprav in opreme, izvzeta

so zemlji????a. Na dan 31. 12. 2025 ima dru??ba za 2.916.705 EUR (31. 12. 2024 ???3.342.594 EUR)

neporavnanih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na dan 31. 12. 2025 ima dru??ba

sklenjene zaveze za nakup osnovnih sredstev v vi??ini 6.209.274 EUR, ki ??e niso vklju??ene v izkaze

poslovnega leta 2025.

3 Finan??na sredstva po po??teni vrednosti preko drugega vseobsegajo??ega donosa

Med finan??nimi sredstvi po po??teni vrednosti preko drugega vseobsegajo??ega donosa vodi dru??ba

nalo??be v delnice Elektro Celje in Elektro Maribor z namenom u??ivanja denarnih tokov iz naslova

prejetih dividend in prodaje vrednostnih papirjev. Oba lastni??ka papirja kotirata na ve??stranskem

sistemu trgovanja (multilateral trading facility ??? MFT) SI ENTER (https://sienter.si), ki je v upravljanju

Ljubljanske borze. Glede na kotacijo obeh lastni??kih papirjev na dan 31. 12. 2025 lahko ugotovimo,

da imata oba papirja znano tr??no ceno, ki pa ni merodajna za preverbo po??tene vrednosti teh nalo??b,

saj delnice bele??ijo zelo nizek promet.

232

Dru??ba je preverila po??teno vrednost sredstev in finan??na sredstva prek drugega vseobsegajo??ega

donosa vrednotila po po??teni vrednosti na osnovi donosa delnic elektro podjetij, kjer ima dru??ba

prete??ne nalo??be ter ob upo??tevanju PVB panoge elektro industrije. Finan??na sredstva so se pove??ala

iz naslova prevrednotenja na po??teno vrednost (z odpravo popravka vrednosti) za vi??ino 422.307 EUR

(po stanju na dan 31. 12. 2024 so se finan??na sredstva zmanj??ala (slabila) iz naslova prevrednotenja

na po??teno vrednost v vi??ini 271.207 EUR v breme rezerv za po??teno vrednost) v dobro rezerv za

po??teno vrednost. V letu 2025 je dru??ba iz teh nalo??b prejela dividende v vi??ini 44.466 EUR (v letu

2024 je dru??ba prejela le 6.001 EUR dividend).

v EUR

Skupina nekratkoro??ne finan??ne

nalo??be leto 2025

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Po??tena vrednost

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

Druge nalo??be

2.077.692

368.061

790.367

1.709.631

1.287.325

SKUPAJ

2.077.692

368.061

790.367

1.709.631

1.287.325

??lani Uprave in Nadzornega sveta niso prejeli nobenega dolgoro??nega posojila. Dru??ba nima drugih

odvisnih ali pridru??enih podjetij in ne posluje z drugimi povezanimi osebami.

Gibanja dolgoro??nih finan??nih nalo??b

Po??tena vrednost je enaka nabavna vrednost manj prevrednotenje.

v EUR

Leto 2025

Druge finan??ne nalo??be

NABAVNA VREDNOST

Stanje na dan 31.12.2024

2.077.692

Spremembe med letom

0

Stanje na dan 31.12.2025

2.077.692

PREVREDNOTENJE

Stanje na dan 31.12.2024

790.368

Zmanj??anje med letom

-422.306

Stanje na dan 31.12.2025

368.061

PO??TENA VREDNOST

Stanje 31.12.2024

1.287.325

Stanje 31.12.2025

1.709.631

v EUR

Leto 2024

Druge finan??ne nalo??be

NABAVNA VREDNOST

Stanje na dan 31.12.2023

2.077.692

Spremembe med letom

0

Stanje na dan 31.12 2024

2.077.692

PREVREDNOTENJE

Stanje na dan 31.12 2023

519.161

Pove??anja med letom

271.207

Stanje na dan 31.12.2024

790.368

PO??TENA VREDNOST

Stanje 31. 12. 2023

1.558.532

Stanje 31. 12. 2024

1.287.325

233

4 Druga dolgoro??na sredstva

v EUR

Skupina drugih dolgoro??nih

sredstev za leto 2025

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Neodpisana vrednost

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

Emisijski kuponi

115.376

105.470

0

115.376

105.470

SKUPAJ

115.376

105.470

0

115.376

105.470

v EUR

Skupina drugih dolgoro??nih

sredstev za leto 2024

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

Neodpisana vrednost

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

Emisijski kuponi

105.470

84.444

0

105.470

84.444

SKUPAJ

105.470

84.444

0

105.470

84.444

Druga sredstva obsegajo emisijske kupone, dane var????ine in druga dolgoro??na sredstva. Med druga

neopredmetena sredstva so razporejeni od dr??ave brezpla??no pridobljeni emisijskih kuponi, ki so

vrednoteni po 1 EUR. V letu 2025 je dru??ba pridobila 36.788 kuponov (v letu 2024 40.397 kuponov),

kjer so vsi pridobljeni kuponi od dr??ave brezpla??no pridobljeni v skladu z ZVO-1. V za??etku leta 2025

je dru??ba Arsu predala 26.882 kuponov in sicer od tega 23.273 za izpuste CO

2

v letu 2024 in vrnila

3.609 kuponov zaradi prilagoditev dodeljene koli??ine kuponov za leto 2024. V letu 2025 dru??ba vi??kov

kuponov ni prodajala.

Dru??bi ostaja v lasti preostanek kuponov v vi??ini 115.376. Tr??na (po??tena) vrednost enega kupona na

dan 31. 12. 2025 je zna??ala 83,79 EUR (na dan 31. 12. 2024 je zna??ala 65,10 EUR) po kuponu

(https://belektron.eu/sl/novice), kar vrednostno predstavlja 9.667.355 EUR (na dan 31. 12. 2024 pa

6.866.097 EUR). Dru??ba bo del teh kuponov (24.397) v mesecu aprilu 2026 predlo??ila za emisije

izpusta CO

2

za leto 2025 Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Preostanek kuponov predstavlja

vi??ek kuponov (dru??ba je neto prejemnica emisijskih kuponov).

5 Odlo??ene terjatve in obveznosti za davek

v EUR

Opis

Terjatve 31.12.2025

Terjatve 31.12.2024

Obveznosti 2025

Obveznosti 2024

Stanje za??etek obdobja

1.536.620

1.572.841

74.132

133.797

Pove??anje med letom

29.025

68.796

92.908

0

Zmanj??anje med letom

205.745

105.017

0

59.665

Stanje konec obdobja

1.359.900

1.536.620

167.040

74.132

Pobotanje

-167.040

-74.132

-167.040

-74.132

Stanje konec obdobja

1.192.860

1.462.488

0

Zmanj??anje terjatev za odlo??eni davek v letu 2025 se nana??a na porabo rezervacij za: jubilejne

nagrade in odpravnine ter ekolo??ke in druge rezervacije v vi??ini 205.309 EUR (v letu 2024 zmanj??anje

zna??a 102.501 EUR) in 436 EUR na popla??ilo/odpis oblikovanega popravka terjatev (v letu 2025

zmanj??anje zna??a 2.516 EUR). Pove??anje terjatev za odlo??eni davek se nana??a na polovico oblikovanih

rezervacij za ekolo??ke namene v vi??ini 29.025 EUR (v letu 2024 v vi??ini 63.293 EUR). Za jubilejne

nagrade in odpravnine ob upokojitvi terjatve za odlo??eni davek v letu 2025 niso bile oblikovane, saj je

njihovo oblikovanje v letu 2025 podobno kot v letu 2024 v celoti dav??no priznano. Splo??na stopnja za

obra??un davka od dohodkov pravnih oseb na dan 31. 12. 2025 zna??a 22 %. Na dan 31. 12. 2025 je

dru??ba pove??ala obveznosti za odlo??eni davek iz naslova prevrednotenja finan??nih nalo??b oziroma

izkazovanja njihove vrednosti po po??teni vrednosti v vi??ini 92.908 EUR, tako da je na dan 31. 12. 2025

izkazanih 167.040 EUR obveznosti za odlo??eni davek (na dan 31. 12. 2024 je izkazanih 74.132 EUR

obveznosti za odlo??eni davek). Dru??ba je preverila udenarljivost odlo??enih davkov in sicer glede na

izdelano projekcijo pri??akovanih obdav??ljivih dobi??kov za obdobje skladno s petletno strategijo dru??be

od 2024 do 2028.

Spremembe v stanju odlo??enih terjatev za davek so imele negativen vpliv na izkaz poslovnega izida

v vrednosti 176.720 EUR (v letu 2024 negativen vpliv v vi??ini 36.222 EUR). Stanje terjatev za odlo??eni

davek na dan 31. 12. je naslednje:

234

v EUR

31.12.2025

31.12.2024

Rezervacije za ekolo??ke namene

1.189.849

1.328.433

Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoro??ne zaslu??ke

160.490

198.190

Terjatve

9.560

9.996

Skupaj

1.359.899

1.536.619

Obveznosti za finan??na sredstva, izmerjena po po??teni vrednosti prek drugega

vseobsegajo??ega donosa

-167.040

-74.132

Skupaj terjatve za odlo??eni davek

1.192.860

1.462.488

6 Zaloge

v EUR

Skupina zalog

31.12.2025

31.12.2024

Material

30.520.042

40.009.286

Nedokon??ana proizvodnja

3.273.409

3.407.765

Proizvodi

20.501.406

15.354.235

Trgovsko blago

38.850

66.785

Dani predujmi

126.963

131.357

SKUPAJ

54.460.671

58.969.428

Iztr??ljiva vrednost zalog ni manj??a kot je knjigovodska. V poslovnem letu 2025 je bil dodatno opravljen

popravek vrednosti zalog materiala in blaga v vi??ini 264.757 EUR (v letu 2024 v vi??ini 14.771 EUR)

zaradi prevrednotenja na ??isto iztr??ljivo vrednost, zastarelosti in neuporabnosti zalog materiala in

rezervnih delov. Pomembnih ugotovljenih inventurnih razlik v letu 2025 in predhodnem letu ni bilo.

Popravek vrednosti zaradi zastarelosti in neuporabnosti zalog nedokon??ane proizvodnje in gotovih

proizvodov v letu 2025 ni bilo (leta 2024 8 EUR), popravek zaradi negibanja zalog v letu 2025 je zna??al

25.408 EUR (v letu 2024 22.182 EUR). Vrednost zalog gotovih proizvodov in nedokon??ane proizvodnje

se je v primerjavi z letom 2024 pove??ala za 26 % iz naslova ni??je prodaje ob pove??ani koli??inski

proizvodnjo pigmenta titanovega dioksida v zadnjem ??etrtletju leta 2025. Zaloge niso zastavljene za

jamstva. ??ista iztr??ljiva vrednost zalog na dan 31. 12. 2025 je dolo??ena z njihovo prodajno vrednostjo,

zmanj??ano za stro??ke prodaje, in presega njihovo knjigovodsko vrednost.

7 Kratkoro??ne finan??ne terjatve

v EUR

Skupina kratkoro??nih finan??nih

terjatev za leto 2025

Vrednost nalo??b

Popravek nalo??b

Neto nalo??be

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

Kratkoro??ne finan??ne terjatve-

zakladne menice

38.444.342

47.150.115

0

38.444.342

47.150.115

Po??tena vrednost izvedenih

finan??nih instrumentov

12.617

64.744

0

12.617

64.744

SKUPAJ

38.456.959

47.214.859

0

38.456.959

47.214.859

Dru??ba v okviru upravljanja prese??ne likvidnosti vlaga sredstva v evropske in druge dr??avne

kratkoro??ne vrednostne papirje-zakladne menice, ki imajo zapadlost do enega leta. Vsi instrumenti so

visoko likvidni in se tr??ijo na aktivnih trgih. Izbira posameznih izdajateljev temelji na pri??akovanem

donosu (obrestni meri), bonitetni oceni dr??ave in trenutnih razmerah na evropskem trgu dr??avnih

vrednostnih papirjev. Dru??ba pri upravljanju portfelja sledi na??elu nizkega kreditnega tveganja in

kratke ro??nosti.

Na dan bilance stanja zna??a njihova knjigovodska vrednost 38.444.342 EUR (na dan 31. 12. 2024 je

vrednost zna??ala 47.150.115 EUR). Zakladne menice so uvr????ene med finan??ne terjatve, ki se dr??ijo

do zapadlosti za namen upravljanja likvidnosti, in so razvr????ene med kratkoro??ne finan??ne terjatve,

kjer denarni tokovi predstavljajo izklju??no pla??ila glavnice in obresti.

Zakladne menice imajo nizko kreditno tveganje, so izdane s strani dr??ave z visoko bonitetno oceno in

so uvr????ene v hierarhijo po??tene vrednosti ??? raven 1, saj obstajajo javno dostopne kotacije. Zaradi

kratke ro??nosti njihova knjigovodska vrednost razumno odra??a njihovo po??teno vrednost. Dru??ba

ocenjuje, da zakladne menice ne predstavljajo pomembnih obrestnih ali kreditnih tveganj, ter da ni

235

objektivnih dokazov o oslabitvi. Menice zapadajo v obdobju do 12 mesecev in so del strategije

upravljanja likvidnosti dru??be.

8 Kratkoro??ne poslovne terjatve

v EUR

Skupina kratkoro??ne poslovne terjatve

31.12.2025

31.12.2024

Terjatve do kupcev

22.966.858

27.100.674

Druge terjatve

3.129.199

3.142.911

Skupaj

26.096.057

30.243.586

Kratkoro??ne terjatve do kupcev

v EUR

Skupina terjatev

leto 2025

Vrednost terjatev

Popravek vrednosti

Neto terjatev

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

31.12.2025

31.12.2024

Kupci v dr??avi

2.265.057

2.157.838

273.321

273.233

1.991.737

1.884.604

Kupci v tujini

21.350.041

25.408.800

429.247

363.719

20.920.794

25.045.081

Posredni izvozniki

54.327

170.989

0

54.327

170.989

SKUPAJ

23.669.425

27.737.626

702.568

636.952

22.966.858

27.100.674

Terjatve dru??be do kupcev so s 1. 6. 2021 zavarovane pri zunanji instituciji in niso dane kot poro??tva

za obveznosti. Vi??ina nezavarovanih terjatev na dan 31. 12. 2025 zna??a 1.056.902 EUR (gre za

trenutno in zelo kratkotrajno preseganje dogovorjenega zavarovalnega limita pri dolo??enih kupcih) in

na dan 31. 12. 2024 v vi??ini 836.098 EUR.

Podrobnej??a razkritja, vezana na kreditno tveganje, so razkrita v pojasnilu VIII. Finan??ni instrumenti

in finan??na tveganja.

v EUR

Skupina terjatev

leto 2024

Vrednost terjatev

Popravek vrednosti

Neto terjatev

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

31.12.2024

31.12.2023

Kupci v dr??avi

2.157.838

2.841.398

273.233

266.985

1.884.604

2.574.413

Kupci v tujini

25.408.800

25.012.549

363.719

394.858

25.045.081

24.617.691

Posredni izvozniki

170.989

242.410

0

170.989

242.410

Terjatve za tuji ra??un

0

2.681

0

2.681

SKUPAJ

27.737.626

28.099.037

636.952

661.843

27.100.674

27.437.194

Druge poslovne terjatve

v EUR

Skupina druge terjatve

31.12.2025

31.12.2024

Terjatve za DDV

2.750.530

2.697.649

Terjatve do dr??avnih in??titucij

113.280

2.990

Terjatve do zaposlenih

5.215

6.297

Druge terjatve

260.174

435.975

SKUPAJ

3.129.199

3.142.911

Dru??ba nima terjatev do ??lanov Uprave in Nadzornega sveta.

9 Denar in denarni ustrezniki

v EUR

Skupina sredstev

31.12.2025

31.12.2024

Denarna sredstva v blagajni

30

Denarna sredstva na ra??unih

11.785.855

9.218.478

Kratkoro??ni depoziti

7.000.000

8.040.374

Devizna sredstva na ra??unih

336.900

472.524

SKUPAJ

19.122.785

17.731.407

Denarna sredstva so nalo??ena pri doma??ih bankah in obrestovana s fiksno letno obrestno mero.

236

10 Druga kratkoro??na sredstva

v EUR

Opis

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Vnaprej pla??ani stro??ki

220.527

179.975

DDV prejetih predujmov

2.200

2.100

Drugo

201.747

48.686

Skupaj

424.474

230.760

11 Kapital

v EUR

Postavke kapitala

31.12.2025

31.12.2024

Vpoklicani kapital

20.229.770

Kapitalske rezerve

44.284.976

Zakonske rezerve

16.931.435

Rezerve za lastne delnice

5.688.771

5.646.149

Lastne delnice

-5.688.771

-5.646.149

Druge rezerve iz dobi??ka

108.104.757

108.147.379

Rezerva za po??teno vrednost

-1.354.842

-1.650.342

Zadr??ani dobi??ki

28.558.990

23.093.258

SKUPAJ KAPITAL

216.755.086

211.036.476

Delni??ki kapital dru??be sestavlja 8.079.770 prosto prenosljivih kosovnih delnic istega razreda. Vse

kosovne delnice imajo enako nominalno vrednost in so v celoti vpla??ane. Na bilan??ni dan 31. 12. 2025

zna??a vrednost vpoklicanega kapitala 20.229.770 EUR.

Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih dolo??a zakon, in so na dan 31.

12. 2025 zna??ale 44.284.976 EUR. Oblikovane so bile s posebno uredbo v postopku lastninskega

preoblikovanja dru??be Cinkarna Celje, d. d., in se v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 niso

spremenile.

Zakonske rezerve so na dan 31. 12. 2025 zna??ale 16.931.435 EUR in se v letu 2025 niso spremenile.

Lastne delnice

Na osnovi skup????inskega sklepa 28. redne skup????ine delni??arjev dru??be Cinkarne Celje, d. d., z dne

19. 6. 2024 je uprava dru??be pridobila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Skupni dele?? vseh

lastnih delnic ne sme prese??i 10 % osnovnega kapitala dru??be. Pooblastilo za pridobivanje lastnih

delnic velja 12 mesecev od vklju??no 18. 6. 2024. Dru??ba lahko lastne delnice pridobiva s posli,

sklenjenimi na organiziranem in neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev, pri ??emer nakupna cena

delnic ne sme biti ni??ja od 14 EUR/delnico in ne vi??ja od 29 EUR/delnico.

Dru??ba ima na dan 31. 12. 2025 v lasti 299.874 lastnih delnic (3,7 % vseh delnic). Na osnovi

skup????inskega sklepa 28. redne skup????ine delni??arjev dru??be z dne 19. 6. 2024 je dru??ba v letu 2025

pridobila 1.490 lastnih delnic v vrednosti 42.622 EUR.

??tevilo lastnih delnic

Tr??na povpre??na cena delnice

(v EUR)

Vrednost lastnih delnic

(v EUR)

Stanje na dan 31.12.2024

298.384

5.646.149

Nakupi v letu 2025

1.490

28,61

42.622

Stanje na dan 31.12.2025

299.874

5.688.771

Izvedeni nakupi lastnih delnic prikazujejo nakupe, knji??ene v letu 2025, v letu 2024 je dru??ba pridobila

33.734 lastnih delnic v vrednosti 831.386 EUR. Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2025 po dnevih

so prikazani v tabeli v nadaljevanju.

237

Datum

??tevilo delnic

Povpre??na cena delnice v EUR

Vrednost lastnih delnic v EUR

04.03.2025

20

28,90

578

07.04.2025

410

27,97

11.468

08.04.2025

480

28,90

13.872

09.04.2025

580

28,80

16.704

Nakupi v letu 2025 skupaj

1.490

28,61

42.622

Rezerve za lastne delnice na dan 31. 12. 2025 zna??ajo 5.688.771 in so se zaradi nakupa lastnih

delnic od zadnjega dne predhodnega leta pove??ale 42.622 EUR.

Druge rezerve od dobi??ka so se v letu 2025 zmanj??ale za 42.622 EUR zaradi nakupa lastnih delnic

in na dan 31. 12. 2025 zna??ajo 108.104.757 EUR.

Rezerva za po??teno vrednost

V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po po??teni vrednosti, so zajeti stro??ki ponovne meritve

pozaposlitvenih zaslu??kov (aktuarski dobi??ki/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti

obveze za odpravnine ob upokojitvi in spremembe po??tene vrednosti finan??nih sredstev.

v EUR

Leto 2025

31.12.2024

Pove??anje

31.12.2025

Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finan??nih nalo??b

po po??teni vrednosti

338.239

422.307

760.546

Popravek prese??ka za odlo??eni davek

-74.131

-92.908

-167.039

Nerealizirani aktuarski dobi??ki/izgube

-1.914.449

-33.899

-1.948.349

Skupaj

-1.650.342

295.500

-1.354.842

Rezerva za po??teno vrednost zajema kumulativno spremembo po??tene vrednosti finan??nih sredstev in

pozaposlitvenih zaslu??kov. Rezerva za po??teno vrednost se je v primerjavi z letom 2024 pove??ala za

33.899 EUR iz naslova prera??una pozaposlitvenih zaslu??kov in zmanj??ala za 422.307 EUR iz naslova

spremembe po??tene vrednosti finan??nih sredstev ter pove??ala za obveznosti za odlo??eni davek v vi??ini

92.908 EUR in je konec leta 2025 zna??ala ???1.354.842 EUR.

v EUR

Leto 2024

31.12.2023

Pove??anje

Zmanj??anje

31.12.2024

Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja

finan??nih nalo??b po po??teni vrednosti

609.446

0

271.207

338.239

Popravek prese??ka za odlo??eni davek

-133.797

0

-59.665

-74.131

Nerealizirani aktuarski dobi??ki/izgube

-1.718.135

-196.314

0

-1.914.449

Skupaj

-1.242.486

-196.314

211.541

-1.650.342

Zadr??ani dobi??ki

Zadr??ani dobi??ki iz preteklih let, ki so konec leta 2024 zna??ali 23.093.258 EUR, so se v letu 2025

pove??ali za dobi??ek teko??ega leta v vi??ini 19.469.546 EUR in zmanj??ali v vi??ini 14.003.813 EUR, ki je

enaka vi??ini izpla??ila dividend, izpla??anih konec junija 2025, skladno s skup????inskim sklepom 29. redne

skup????ine delni??arjev dru??be Cinkarna Celje, d. d., z dne 21. 5. 2025. Po vseh izvedenih spremembah

zadr??ani dobi??ek na dan 31. 12. 2025 zna??a 28.558.990 EUR.

Dru??ba ima za poslovno leto 2023 omejitve glede razporejanja dobi??ka, ker je v tem letu prejela

subvencije v skladu z Zakonom o pomo??i gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize

(ZPGOPEK). Celotni ??isti dobi??ek poslovnega leta 2023 v vi??ini 12.653.407 EUR je bil, skladno z

zahtevami ZPGOPEK, prenesen v druge rezerve iz dobi??ka. Te rezerve so trajne narave, saj zakon

prepoveduje izpla??ilo tega dobi??ka dru??benikom kadarkoli v prihodnosti.

Dividenda na delnico

V letu 2025 je bila izpla??ana bruto dividenda 1,80 EUR/delnico. Bruto dividenda v letu 2024 je se??tevek

dveh dividend, izpla??anih v zadevnem letu, in sicer 0,9 EUR bruto na delnico (na osnovi 28. redna

skup????ine dru??be) in 3,2 EUR bruto na delnico (na osnovi izredne skup????ine dru??be).

238

Osnovni in popravljeni dobi??ek na delnico

v EUR

Postavke

31. 12. 2025

31. 12. 2024

(a) ??isti poslovni izid poslovnega leta

19.469.546

23.087.250

(b) ??tevilo delnic

8.079.770

(c) Osnovni dobi??ek na delnico (a/b)

2,41

2,86

(d) Popravljeni dobi??ek na delnico (a/b)

2,41

2,86

Ugotovitev bilan??nega dobi??ka

v EUR

31. 12. 2025

31. 12. 2024

Obvezna uporaba dobi??ka

??isti dobi??ek

19.469.546

23.087.250

Dobi??ek po obvezni uporabi

19.469.546

23.087.250

Preostanek dobi??ka

19.469.546

23.087.250

Preneseni dobi??ek

9.089.444

6.007

Bilan??ni dobi??ek

28.558.990

23.093.258

12 Rezervacije za zaslu??ke zaposlencev

Podjetje izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj, oblikovane skladno

z dolo??bami dopolnjenega MRS 19. Aktuarski izra??un je narejen po metodi knji??nega rezerviranja in

ga je opravil zunanji poobla????eni aktuar. Uporabljene so bile predpostavke: rast pla?? v podjetju 2,5-

% (v letu 2024 3,0-%), diskontna stopnja 3,89 % letno (v letu 2024 je zna??ala diskontna stopnja

3,52 %), pogoji za upokojitev, tablice smrtnosti slovenske populacije v letu 2007, ter fluktuacija

zaposlenih v podjetju v letu 2025 (uporabljene predpostavke so v letu 2025 podobne predpostavkam

v letu 2024).

v EUR

Pozaposlitveni zaslu??ki zaposlenih leto 2025

31.12.2025

31.12.2024

Rezerv. za odpravnine

2.990.259

2.947.434

Rezerv. za jubilejne nagrade

828.827

801.288

Skupaj

3.819.086

3.748.722

v EUR

Pozaposlitveni zaslu??ki zaposlencev leto 2025

31.12.2024

Oblikovanje

Namenska poraba

31.12.2025

Rezerv. za odpravnine

2.947.434

258.690

215.865

2.990.259

Rezerv. za jubilejne nagrade

801.288

154.400

126.861

828.827

SKUPAJ

3.748.722

413.090

342.727

3.819.086

v EUR

Pozaposlitveni zaslu??ki zaposlenih

2025

2024

Stanje 1. 1.

3.748.722

3.843.523

Stro??ki sprotnega slu??bovanja

214.857

220.060

Stro??ki obresti

121.820

119.324

??rpanje rezervacij za izpla??ila

-254.235

-549.817

Odhodi zaposlenih (odprava)

-88.492

-152.670

Aktuarski primanjkljaj/prese??ek

76.413

268.303

Stanje 31. 12.

3.819.086

3.748.722

v EUR

Pozaposlitveni zaslu??ki zaposlencev leto 2024

31.12.2023

Oblikovanje

Namenska poraba

31.12.2024

Rezerv. za odpravnine

3.101.653

429.872

584.091

2.947.434

Rezerv. za jubilejne nagrade

741.870

177.815

118.397

801.288

SKUPAJ

3.843.523

607.687

702.487

3.748.722

239

Analiza ob??utljivosti

v EUR

13 Druge rezervacije

Druge rezervacije na dan 31. 12. 2025 predstavljajo okoljske rezervacije.

Gibanje rezervacij

v EUR

Rezervacije leto 2025

31.12.2024

Oblikovanje

Namenska poraba

Odprava

31.12.2025

Rezervacije za okolje

14.302.270

263.868

1.819.744

0

12.746.394

Skupaj

14.302.270

263.868

1.819.744

0

12.746.394

v EUR

Rezervacije leto 2024

31.12.2023

Oblikovanje

Namenska poraba

Odprava

31.12.2024

Rezervacije za okolje

14.233.199

575.819

506.748

0

14.302.270

Skupaj

14.233.199

575.819

506.748

0

14.302.270

Rezervacije za okolje

Pri rezervacijah za okolje se je v prvi vrsti preverilo, ali obstaja pravna ali druga osnova za njihovo

pripoznavo zaradi preteklih dogodkov in pa presoja morebitnih spremenjenih okoli????in v teko??em letu,

kar lahko vpliva na pripravo ra??unovodske ocene. Dolgoro??ne rezervacije so bile po stanju na dan

31. 12. 2025 ponovno preverjene s pomo??jo zunanjih strokovnjakov zaradi vsesplo??ne inflacije,

dodatnih del in okoli????in ter dogodkov v letu 2025 za njihovo sprostitev/oblikovanje. Preverile so se

vse potrebne aktivnosti za sanacijo, pri ??emer so nam slu??ile razne to??kovne meritve terena in

dolo??itve ustreznih aktivnosti ter ovrednotenje le-teh s pomo??jo zunanjih specialistov s podro??ja

geologije. Ob upo??tevanju inflacije (na osnovi rasti cen ??ivljenjskih potreb????in in ocen UMAR za obdobje

2026???2030), kot tudi najbolj??i oceni ??asovnice izvedbe aktivnosti, kar je slu??ilo kot osnova za

diskontiraje, so bile rezervacije diskontirane na sedanjo vrednost z povpre??nim diskontnim faktorjem

2,04, in sicer z donosom deset letnih slovenskih obveznic z zapadlostjo v obdobju od leta 2026 do leta

2030. Sanacijska dela zaradi oja??itev plazu ali drugih del bodo izvedena po ocenah strokovnjakov v

letu 2026, sanacija ONOB pa v letih 2026 do 2029.

V nadaljevanju so navedeni vzroki za sprostitev in dodatno oblikovanje vi??ine rezervacij ter razlogi za

ohranitev rezervacij, kjer obstaja bolj verjetno kot ne, da bo v prihodnje pri??lo do odlivov iz tega

naslova.

I. Rezervacija Ekolo??ke nalo??be s podro??ja proizvodnje titanovega dioksida (sprememba

na??ina odlaganja nevtralizata) je bila izvorno oblikovana junija 1994 v postopku

lastninskega preoblikovanja. Revalorizirana vrednost 31. 12. 2006 je zna??ala 8,7 milijona

EUR, kar predstavlja 47 odstotkov investiranih sredstev. Letno se vrednost rezervacije

zmanj??uje za enak odstotek vrednosti obra??unane amortizacije investiranih sredstev.

Stanje rezerviranih sredstev konec leta 2025 zna??a 1.670.668 EUR, konec leta 2024 je

vrednost zna??ala pa 1.966.691 EUR.

Analiza ob??utljivosti 31. 12. 2025

Diskontna stopnja

Rast pla??

Sprememba v

odstotni to??ki

Sprememba za

+0,5

???0,5

+0,5

???0,5

Vpliv na stanje obveznosti

-130.026

140.386

141.405

-132.134

Analiza ob??utljivosti 31. 12. 2024

Diskontna stopnja

Rast pla??

Sprememba v

odstotni to??ki

Sprememba za

+0,5

???0,5

+0,5

???0,5

Vpliv na stanje obveznosti

-135.703

146.577

146.759

-137.137

240

II. Za sanacijo visoke nasute pregrade na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnik

(NZOO ZT) so bile rezervacije izvorno oblikovane v letu 2011. Takratna vi??ina je bila

dolo??ena na podlagi ocene stro??kov za sanacijo pregrade na odlagali????u nenevarnih

odpadkov Bukov??lak (ONOB). Po oblikovanju rezervacije smo v preteklih letih izvedli nekaj

nujnih ukrepov (odvajanje zalednih vod na vzhodnem boku ??? faza I, izvedba oja??itvenega

nasipa na drugi bermi pregrade), v nadaljnjih letih pa smo predvsem ??irili ter obnovili

mre??o piezometrov za tehni??no opazovanje in izdelali nekaj raziskovalnih vrtin. Na podlagi

rezultatov iz opazovalnih vrtin smo ugotovili bolj??e stanje pregradnega telesa, kot je bilo

ocenjeno pri oblikovanju rezervacije zato smo v letu 2018 na osnovi ocene projektanta

zmanj??ali obseg rezervacij na 450.000 EUR. V naslednjih letih smo izvajali potrebne

ukrepe. Tako je konec leta 2021 zna??ala vrednost ??e neporabljenih sredstev 373.300 EUR.

V letu 2022 opravljene raziskave in redno tehni??no opazovanje so pokazali dva potrebna

dodatna ukrepa: ureditev odvodnjavanja na vzhodni strani pregrade in oja??itev z drena??o

na zahodni strani pregrad. Glede na grobo oceno stro??kov potrebnih del smo zato pove??ali

rezervacijo za 579.782 EUR. Tako je stanje rezervacije na dan 31. 12. 2022 zna??alo

888.133 EUR. V letu 2023 se je v ??asu mo??nih padavin v za??etku avgusta neposredno pod

pregradnim telesom pojavil plaz. Konec leta 2023 smo na osnovi potrebnih sredstev za

sanacijo plazu in ob upo??tevanju diskontnih faktorjev glede na predviden rok izvedbe vseh

planiranih sanacijskih del na NZOO ZT oblikovali dodatno rezervacijo. Skupen znesek

rezerviranih sredstev je tako 31. 12. 2023 zna??al 1.637.234 EUR. V letu 2024 zaradi

zapletov pri administrativnih postopkih za prestavitev elektri??nega kabla, ki poteka ??ez

obmo??je plazu nismo izvedli planiranega posega sanacije plazu ampak zgolj ukrep

vgradnje dodatnih drena??nih reber na V delu pregradnega telesa. V izostanku izvedbe

na??rtovanih sanacijskih del se je obmo??je plazu v letu 2024 raz??irilo. Zaradi odprave

dodatnih posledic plazenja (Poro??ilo ??Predlog za dopolnitev drena?? in nadomestitev

obstoje??ih drena?? na Z boku pregrade Za Travnikom od profila Pr4 do PO1?? Fakultete za

gradbeni??tvo in geodezijo), prera??una del z inflacijo in diskontnim faktorjev zna??a ocenjeni

znesek del 513.254 EUR. Ob upo??tevanju ??e izvedenih sanacijskih postopkov v letu 2024

(213.040 EUR) smo rezervacijo pove??ali za 300.215 EUR. Ob upo??tevanju navedenega je

zna??alo stanje rezervacije na dan 31. 12. 2024 v vrednosti 1.937.448 EUR. V letu 2025

smo izvedli sanacijska dela v vi??ini 75.759 EUR, ter zaradi prera??una z inflacijo in

diskontiranje na sedanjo vrednost rezervacijo pove??ali za 13.227 EUR, tako da stanje

rezervacije na dan 31. 12. 2025 zna??a 1.874.917 EUR. Za bolj??o predstavo razloga za

ob??asno preoblikovanje dolgoro??nih rezervacij podajamo ??e naslednja pojasnila. Dejstvo

je, da so pregrade na Za Travniku in Bukov??laku narejene kot zemeljske pregrade, po

sestavi grajene iz razli??nih materialov, ki deloma predstavljajo stara bremena. Za sabo in

v sebi zadr??ujejo ve??milijonske koli??ine materiala, odstranitev zato fizi??no ni mo??na.

Pregrade so izpostavljene delovanju naravnih pojavov (padavine, osu??evanje, podzemni

tokovi vode in podobno) in stalno te??ijo k entropiji. Kot skrben in zakonsko obvezan

gospodar na njih izvajamo redno tehni??no opazovanje in vse predpisane monitoringe. Na

ugotovitve se odzivamo z ukrepi, ki so po presoji strokovnjakov potrebni za prepre??itev

uresni??itve tveganja ??kodljivih emisij ali po??kodbe. Dru??ba je oblikovala stalno projektno

skupino, v katero so poleg njenih zaposlenih vklju??eni strokovnjaki Katedre za geotehniko

(KGT) na Fakulteti za gradbeni??tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in projektantske hi??e

Hidrosvet d.o.o. Projektna skupina se sestaja na rednih sestankih in sproti obravnava

pregled opravljenega dogovorjenega dela in vse novonastale okoli????ine. Strokovne

ugotovitve so podlaga za presojo ustreznosti oblikovanih rezervacij.

III. Za sanacijo odlagali????a nenevarnih odpadkov Bukov??lak (ONOB) smo izvorno leta 2011 na

osnovi grobe ocene oblikovali dolgoro??no rezervacijo v vi??ini 5 milijonov EUR. V ??asu

izdelave projekta se je leta 2017 pokazala potreba po dodatnem oblikovanju v vi??ini 1

milijona EUR. V tem ??asu je bila namre?? ??e znana potrebna posebna tehnika izvajanja,

prav tako vgradni materiali. Stanje konec leta 2019 je zna??alo po delnem kori????enju 4,5

241

milijona EUR. Raziskave vpliva onesna??enja zaradi vgrajenih starih bremen (CDM Smith,

KGT) so pokazale potrebo po izvedbi tesnilne zavese na severovzhodni strani pregradnega

telesa ONOB in obnovi drena??e C1 pod visoko nasuto pregrado Bukov??lak. Za ta namen

smo v letu 2021 oblikovali dodatno rezervacijo v vi??ini 2.682.592 EUR. Leta 2023 smo

projektanta pozvali k reviziji ocene po stanju na dan 31. 12. 2022, ki je zajela potrebne

dopolnitve in podra??itve na izvajanem objektu, projektantski nadzor, geodetsko

spremljavo, potrebne meritve in kontrolo kvalitete vgrajenih materialov. Hkrati je

projektant ocenil roke za zaklju??ek vseh del in temu ustrezno smo upo??tevali tudi korekcijo

zaradi predvidene inflacije. Podobno smo naredili za leto 2024 in postopek ponovili v letu

2025. Za sanacijske namene smo v letu 2025 porabili sredstva v vi??ini 1.433.893 EUR (v

letu 2024 le 7.079 EUR), kjer smo izvedli pripravljalna dela za izgradnjo tesnilne zavese

in za??eli z gradnjo uvodnega kanala. Prav tako smo zgradili celotni vzhodni krak drena??e

C1 in navezavo na ja??ke (J20 in J4). Rezervacijo smo pove??ali za 250.641 EUR (leta 2024

za 55.813 EUR) predvsem zaradi potreb prera??una z inflacijo in diskontnim faktorjem glede

na ??asovno izvedbo sanacijskih postopkov. Skupaj z objektoma Drena??a C 1 in Tesnilna

zavesa znesek ??e potrebnih sredstev za sanacijo ONOB tako konec leta 2025 zna??a

7.403.014 EUR (konec leta 2024 je zna??al 8.586.266 EUR). Izvedba drena??e C1 skupaj s

tesnilno zavezo bo v glavnem izvedena v letu 2026, izvedba projekta rekonstrukcija

zaprtega ONOB pa v letih 2026 do 2029.

IV. Rezultati rednega tehni??nega opazovanja visoke nasute pregrade Bukov??lak so kazali

trend slab??anja varnosti na vzhodnem boku pregrade. Tako kot ??e v opisanem primeru v

II. to??ki se zemeljska pregrada odziva na vplive naravnih pojavov. Da se varnostno stanje

ne bi kriti??no poslab??alo, je projektant leta 2017 predvidel vzporedna posega ??? sanacijo

vzhodnega boka in pripravo nasipa v ojezeritvi za za??etek ni??anja ravni vode. Ocenjeni

stro??ki so zna??ali 3.032.000 EUR. Za ta znesek smo na dan 31. 12. 2017 oblikovali

dolgoro??no rezervacijo. Spremljanje stanja na pregradnem telesu je v letu 2021 pokazalo

na pojav ??ibke to??ke na Z delu. Predvidena re??itev je zajemala odvod precejnih vod iz tega

dela pregrade in izvedbo oja??itvenega nasipa, za kar smo oblikovali dodatno rezervacijo v

vi??ini 800.000 EUR. Na osnovi nadaljnjega dela in strokovne presoje stanja smo v letu

2022 predvideli druga??en na??in ni??anja nivoja ojezeritve in sicer z ni??anjem prelivnega

objekta, kar je cenej??a in la??ja re??itev kot gradnja nasipa. To dejstvo je projektant

upo??teval pri reviziji ocene po stanju na dan 31. 12. 2023. V oceni na dan 31. 12. 2023

je projektant zajel tudi ugotovitev strokovnjakov FGG Ljubljana (Strokovno mnenje o

stanju zahodnega boka pregrade Bukov??lak s predlogom sanacije??, UL FGG KGT, Poro??ilo

E-13-23, junij 2023), ki pravi, da posebni ukrepi za odvod precejnih voda z zahodnega

boka pregrade Bukov??lak niso potrebni v prvotno zami??ljeni obliki. Namesto tega je bil

skrajno zahodni ja??ek (JC1) na predvideni drena??i C1 sprojektiran kot peskolov, kar bo

omogo??ilo la??je ??i????enje sistema drena??. Temu ustrezno smo lahko sprostili za ta poseg

predvidena sredstva (800.000 EUR). Revizija na dan 31. 12. 2023 je zajela tudi potrebne

dopolnitve za projektantski nadzor, geodetsko spremljavo, meritve in kontrolo kvalitete

vgrajenih materialov. Hkrati je projektant ocenil roke za zaklju??ek vseh del in temu

ustrezno upo??teval tudi korekcijo zaradi predvidene inflacije. Konec leta 2024 se

projektantska ocena potrebnih del ni spremenila, prav tako ne konec leta 2025. Izvedli

smo le prera??un z upo??tevano inflacijo in diskontnim faktorjem, kar skupaj s kori????enji v

vi??ini 14.068 EUR na dan 31. 12. 2025 daje vi??ino rezervacije 1.797.796 EUR (na dan 31.

12. 2024 je bilo stanje 1.811.865 EUR).

Uprava dru??be je prejela zadostne informacije o spremenjenih okoli????inah in kak??ne so negotovosti v

zvezi z uporabljenimi predpostavkami, kjer obstajajo ??e vedno dolo??ene negotovosti, ki lahko v bodo??e

pripeljejo do sprememb v oblikovanih zneskih, saj gre v vseh primerih za njihovo oceno. Pri ocenah

so bili vklju??eni strokovnjaki s tega podro??ja. Glede na analize in mnenja strokovnjakov so oblikovane

rezervacije zadostne, v bodo??e se lahko spremenijo zaradi strukture zemlji????, porabe materialov, ki

lahko popustijo, ali nastopijo druga??ne obveznosti. Trenutno se ne ka??ejo potrebe po spremembi vi??ine

242

rezervacij, oblikovanih na dan 31. 12. 2025, za katere ocenjujemo, da obstaja ve?? kot 50-odstotna

verjetnost za nastanek odlivov v prihodnosti.

v EUR

Rezervacije za ekolo??ke namene 2025

Stanje na dan

31.12.2024

Letni plan

namenske

rabe 2025

Oblikovanje

2025

Namenska

raba 2025

Stanje na dan

31.12.2025

Rezervacije za odlagali????e za Travnik

1.937.448

922.000

13.227

75.759

1.874.917

Rezervacije za odlagali????e Bukov??lak (ONOB)

8.586.266

1.410.000

250.641

1.433.893

7.403.014

Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukov??lak

1.811.864

133.000

0

14.068

1.797.796

Rezervacija za ekologijo - Ekolo??ka nalo??ba s podro??ja

proizvodnje TiO

2

1.966.691

0

296.024

1.670.667

SKUPAJ

14.302.270

2.465.000

263.868

1.819.744

12.746.394

Glede na to, da so bile rezervacije pod to??kami II.???IV. revidirane, ponovno ocenjene konec leta 2024

in po stanju konec leta 2025 s strani zunanjih strokovnjakov glede ??asovnice njihove izvedbe, zaradi

rasti cene specifi??nih storitev in materiala ter novonastalih okoli????in, kot je plazenje zaradi obilnega

avgustovskega de??evja, uprava podjetja ocenjuje, da je vi??ina rezervacij ustrezno oblikovana.

??rpanje rezervacij v letu 2025 predstavljajo stro??ki izvajalcev za opravljena dela v vi??ini 1.523.400

EUR in obra??unana amortizacija 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (t??. II., III.

in IV. rezervacij za okolje), ter obra??unano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 296.024 EUR

(t??. I. rezervacij za okolje). Odprave rezervacij, podobno kot v letu 2024, v letu 2025 ni bilo. Dodatno

oblikovanje v vi??ini 263.868 EUR (z upo??tevano predvideno inflacijo in diskontnim faktorjem) se

nana??a na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet.

Zunanji izvajalci ocenjujejo dokon??anja del v roku od 3 do 4 let. ??asovnica del je sicer vnaprej

dolo??ena, sama izvedba dela pa se lahko zaradi nepredvidenih dogodkov ali dejavnikov spremeni.

v EUR

Rezervacije za ekolo??ke namene 2024

Stanje na dan

31.12.2023

Letni plan

namenske

rabe 2024

Oblikovanje

2024

Namenska

raba 2024

Stanje na dan

31.12.2024

Rezervacije za odlagali????e za Travnikom

1.637.234

1.400.000

513.254

213.040

1.937.448

Rezervacije za odlagali????e Bukov??lak (ONOB)

8.537.531

2.000.000

55.813

7.079

8.586.266

Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukov??lak

1.814.771

75.000

6.320

9.226

1.811.864

Rezervacija za ekologijo ??? Ekolo??ka nalo??ba s podro??ja

proizvodnje TIO

2

2.243.663

430.000

431

277.403

1.966.691

Skupaj

14.233.199

3.905.000

575.819

506.748

14.302.270

??rpanje rezervacij v letu 2024 predstavljajo stro??ki izvajalcev za opravljena dela v vi??ini 229.344 EUR

in obra??unana amortizacija 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (t??. II., III. in

IV. rezervacij za okolje), ter obra??unano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 277.083 EUR (t??.

I. rezervacij za okolje). Odprave rezervacij v letu 2024 ni bilo (v letu 2023 smo odpravili rezervacijo

vi??ini 800.000 EUR, ki se nana??a na del v preteklosti ocenjenih opravil, ki v bodo??e ni?? ve?? potreben).

Dodatno oblikovanje v vi??ini 575.819 EUR (z upo??tevano predvideno inflacijo in diskontnim faktorjem)

se nana??a na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet, ki

je ocenil dokon??anje del v roku od 3 do 5 let.

14 Dolgoro??no odlo??eni prihodki

v EUR

Odlo??eni prihodki

31.12.2025

31.12.2024

Sredstva prejeta iz EU sklada

7.505

35.341

Emisijski kuponi

91.066

78.675

Subvencije fotovoltaika in e-vozila

763.287

759.562

SKUPAJ

861.858

873.579

243

v EUR

Odlo??eni prihodki leto 2025

31. 12. 2024

Oblikovanje

Namenska poraba

31. 12. 2025

Sredstva, prejeta iz sklada EU

77.662

0

27.836

49.826

Emisijski kuponi

78.675

36.788

24.397

91.066

Sredstva pridobljena za fotovoltaiko in e-vozila*

717.242

52.400

48.676

720.966

Skupaj

873.579

89.188

100.909

861.858

*V letu 2025 je dru??ba prejela subvencionira sredstva za nabavo e-vozil v vi??ini 52.400 EUR.

Zmanj??anje v vi??ini 48.676 EUR se nana??a na del sredstev, namenjenih za kritje amortizacije teko??ega

leta son??nih elektrarn in e-vozil.

** V letu 2024 je dru??ba iz naslova postavljenih son??nih elektrarn prejela subvencije v vi??ini 164.893

EUR kar predstavlja 20 % investiranih sredstev v fotovoltaiko. Pridobljena sredstva se bodo porabljala

v skladu z obra??unano amortizacijo posami??ne son??ne elektrarne v njeni dobi koristnosti.

v EUR

Odlo??eni prihodki leto 2024

31. 12. 2023

Oblikovanje

Namenska poraba

31. 12. 2024

Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov

780

9.983

10.763

0

Dolgoro??no odlo??eni prihodki za opremo

1.345

0

1.345

0

Sredstva, prejeta iz sklada EU

105.499

0

27.836

77.662

Emisijski kuponi

65.120

40.397

26.842

78.675

Sredstva pridobljena za fotovoltaiko in e-vozila **

594.670

164.893

42.322

717.242

Skupaj

767.414

215.273

109.108

873.579

15 Kratkoro??ne finan??ne obveznosti

v EUR

Skupina obveznosti

31.12.2025

31.12.2024

Kratkoro??ne finan??ne obveznosti - asignacije, cesije

60.832

29.915

SKUPAJ

60.832

29.915

Gibanje obveznosti iz financiranja v letu 2025

v EUR

Stanje na dan

31. 12. 2024

Denarne spremembe

Nedenarne spremembe

Stanje na dan

31. 12. 2025

Pridobitve/odtujitve

Dividende

0

-14.003.813

14.003.813

0

Asignacije, cesije, terminski posli

29.915

30.917

0

60.832

Obresti

0

-4.653

4.653

0

Lastne delnice

0

-42.622

42.622

0

Skupaj

29.915

-14.020.171

14.051.088

60.832

Gibanje obveznosti iz financiranja v letu 2024

v EUR

Stanje na dan

31. 12. 2023

Denarne spremembe

Nedenarne spremembe

Stanje na dan

31. 12. 2024

Pridobitve/odtujitve

Dividende

0

-32.041.992

32.041.992

0

Asignacije, cesije, terminski posli

103.692

-73.777

0

29.915

Obresti

0

-4.114

4.114

0

Lastne delnice

-831.386

831.386

0

Skupaj

103.692

-32.951.269

32.877.492

29.915

16 Kratkoro??ne poslovne obveznosti

v EUR

Poslovne obveznosti

31.12.2025

31.12.2024

Obveznosti do dobaviteljev

21.206.587

30.982.718

Druge obveznosti

3.679.019

5.141.818

Skupaj

24.885.606

36.124.537

244

v EUR

Skupina obveznosti

31.12.2025

31.12.2024

Kratkoro??ne obveznosti do dobaviteljev v dr??avi

11.920.515

13.112.651

Kratkoro??ne obveznosti do dobaviteljev v tujini

9.284.127

17.830.038

Kratkoro??ne obveznosti za nezara??unano blago in storitve

1.945

40.029

Kratkoro??ne obveznosti na podlagi predujmov

769.091

749.351

Kratkoro??ne obveznosti do zaposlencev

1.601.972

2.508.986

Kratkoro??ne obveznosti za prispevke izpla??evalca

915.457

1.288.315

Kratkoro??ne obveznosti do dr??avnih in drugih in??titucij

354.684

559.614

Druge kratkoro??ne obveznosti

37.816

35.554

SKUPAJ

24.885.606

36.124.537

17 Kratkoro??ne obveznosti iz pogodb s kupci

Na dan 31. 12. 2025 dru??ba nima nobenih obveznosti na podlagi pogodb s kupci.

18 Druge kratkoro??ne obveznosti

Med drugimi kratkoro??nimi obveznostmi dru??ba izkazuje kratkoro??no odlo??ene stro??ke oziroma

odhodke in DDV od predujmov.

v EUR

Opis

31.12.2025

31.12.2024

Vra??unana neizrabljena pravica za letni dopust

955.639

851.641

Vra??unani stro??ki za izpla??ila zaposlenim in za druge obveznosti

1.137.842

277.173

DDV od danih predujmov

2.200

2.100

Prejeta evropska sredstva

8.199

86.180

Drugo

3.859

1.656

Skupaj

2.107.739

1.218.750

19 Pogojne obveznosti in zaveze

v EUR

Opis

31.12.2025

31.12.2024

Dane garancije

2.063.515

2.131.657

Terminski posli*

7.328.408

3.966.896

Pla??ilna kartica VISA in Mastercard

60.000

Material v dodelavi in predelavi

59.726

SKUPAJ

9.511.649

6.218.279

*Gre za pogodbeno vrednost posla, na kontih finan??nih terjatev in/ali na kontih finan??nih obveznosti

pa je pripoznano ovrednotenje do po??tene vrednosti (Pojasnilo E. Finan??ni instrumenti).

Dane garancije predstavljajo obveznost do OTP banke, d. d., in UniCredit Bank, d. d., v vi??ini

2.063.515 EUR in sicer iz naslova carinskih in tro??arinskih obveznosti (1.030.000 EUR) ter garancija

za izvedbo pogodbenih obveznosti ARSO v vi??ini 1.033.515 EUR.

20 Prihodki iz pogodb s kupci

Prihodke iz pogodb s kupci sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga,

materiala in opravljenih storitev v obra??unskem obdobju. Raz??lenitev ??istih prihodkov od prodaje

po podro??nih in obmo??nih odsekih je prikazana v nadaljevanju.

v EUR

Leto 2025

Leto 2024

??isti prihodki iz pogodb s kupci proizvodov in storitev

198.285.086

199.950.152

??isti prihodki iz pogodb s kupci blaga in materiala

516.195

335.261

SKUPAJ

198.801.281

200.285.413

245

21 Drugi poslovni prihodki

v EUR

Prihodek

Leto 2025

Leto 2024

Prihodki iz amortizacij brezpla??no pridobljenih sredstev

461.349

512.229

Dobi??ek pri prodaji in odpisi sredstev

15.876

15.038

Prihodki iz refundacijskih zahtevkov

1.047.617

817.575

Izterjane odpisane terjatve

1.982

1.983

Prejete od??kodnine

28.039

764.430

Nadomestilo za kritje posrednih stro??kov zaradi stro??kov emisij toplogrednih plinov za preteklo leto

305.462

297.966

Prihodki iz naslova evropskih sredstev

77.981

0

Prihodki iz preteklih let

70.965

174.611

Drugi prihodki

30.526

36.877

SKUPAJ

2.039.797

2.620.709

22 Poslovni odhodki

Poslovni odhodki

v EUR

Leto 2025

Leto 2024

Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga

225.635

100.483

Stro??ki materiala

115.913.675

110.211.321

Stro??ki storitev

18.765.200

17.233.265

Stro??ki dela

35.623.561

33.774.717

Amortizacija

13.871.225

12.900.809

Drugi poslovni odhodki

3.327.431

3.250.896

Slabitve in odpisi poslovnih terjatev

67.759

0

SKUPAJ

187.794.486

177.471.492

Med drugimi poslovnimi odhodki so stro??ki oblikovanja dolgoro??nih rezervacij za okolje v vi??ini 259.169

EUR (leta 2024 v vi??ini 575.387 EUR), saj je poslovodstvo dru??be na osnovi dokazov in ponovne

preverbe ocenilo, da so v letu 2025 nastali razlogi za njihovo dodatno oblikovanje (glej pojasnilo 13 ???

Druge rezervacije).

Stro??ki raziskav in razvoja v letu 2025 zna??ajo le 3.356 EUR, saj se v letu 2025 dela na teh projektih

za??asno niso izvajala, leta 2024 so zna??ali 112.021 EUR.

Amortizacija

Dru??ba ??asovno enakomerno amortizira osnovna sredstva v ??asu pri??akovane ??ivljenjske dobe

posameznega osnovnega sredstva. Amortizacija bremeni vrednost posameznega osnovnega sredstva.

v EUR

Opis

Leto 2025

Leto 2024

Amortizacija

- neopredmetena sredstva

518.054

348.512

- slu??nostne pravice

72.342

- zgradbe

3.228.927

3.197.997

- proizvajalna oprema

10.050.444

9.280.386

- druga oprema

1.458

1.572

SKUPAJ

13.871.225

12.900.809

246

Stro??ki dela

v EUR

Stro??ek dela

Leto 2025

Leto 2024

Pla??e in nadomestila

25.413.363

24.918.269

Prispevki za socialno varnost

4.361.957

4.222.816

Povra??ila stro??kov in drugi prejemki zaposlenih

5.361.487

4.184.254

Dodatno pokojninsko zavarovanje

486.754

449.378

Skupaj

35.623.561

33.774.717

Stro??ki dela vklju??ujejo obra??unane obveznosti do zaposlenih na podlagi podjetni??ke kolektivne

pogodbe ter na podlagi individualnih pogodb zaposlenih, izpla??ila za dodatke za posebne pogoje dela,

povra??ila stro??kov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo. Med stro??ki povra??il v zvezi z delom

niso zajeti stro??ki prehrane v tistem delu, ki se nana??a na stro??ke priprave hrane v lastni kuhinji. Ti

stro??ki so v letu 2025 zna??ali 1.206.286 EUR (1.094.701 EUR v letu 2024). Stro??ki so izkazani po svoji

vsebini in namembnosti, torej med stro??ki porabljenega materiala in storitev, stro??ki dela, odpisi

vrednosti (amortizacija) in drugimi poslovnimi odhodki. Dru??ba je obra??unala neizkori????eno pravico do

letnega dopusta, skladno z MRS 19. Dru??ba je vpisana v register pokojninskih na??rtov kot delodajalec,

ki financira pokojninski na??rt z oznako PNMZ K, ki ga izvaja odprt Modri krovni pokojninski sklad pri

upravljavcu Modri zavarovalnici. V letu 2025 je dru??ba za dodatno pokojninsko zavarovanje namenila

486.754 EUR (leta 2024 znesek v vi??ini 449.378 EUR).

V dru??bi je bilo na dan 31. 12. 2025 zaposlenih 726 oseb. Povpre??no ??tevilo zaposlenih je zna??alo

724 oseb, popre??no ??tevilo na osnovi vkalkuliranih ur pa 685.

Dru??ba je imela v letu 2025 tudi stro??ke storitev, ki se ne obravnavajo kot stro??ki dela, v zvezi z

agencijami za posredovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju, v vi??ini 1.443.512 EUR (v

letu 2024 ti stro??ki zna??ajo 1.105.456 EUR EUR). Zaposlenih je bilo 40,8 delavca (leta 2024 33,8),

upo??tevajo?? ??tevilo delovnih ur na podlagi teh pogodb.

Drugi poslovni odhodki

v EUR

Drugi poslovni odhodki

Leto 2025

Leto 2024

Oblikovanje rezervacij za ekologijo

259.169

5575.819

Ekolo??ke takse in povra??ila

320.405

316.868

Nagrade ??tudentom in dijakom na praksi

224.319

268.918

Prispevek za uporabo stavbnega zemlji????a

904.091

1.001.551

Prevrednotenje zalog materiala in blaga

264.747

14.771

Izguba pri prodaji (izlo??itvi) osnovnih sredstev in slabitve

976.110

692.685

Drugi stro??ki in odhodki

378.590

380.285

SKUPAJ

3.327.431

3.250.896

Revidiranje ra??unovodskih izkazov dru??be za leto 2025 je opravila dru??ba Ernst & Young Revizija, d.

o. o. Pogodbena vrednost za dogovorjene storitve revidiranja je zna??ala 32.050 EUR, pove??ana za

DDV in potne stro??ke. Revizijska dru??ba Ernst & Young je v letu 2026 za poslovno leto 2025 opravila

??e revizijo preveritve elektronske oblike ra??unovodskih izkazov 2025-ESEF (2.450 EUR), revizijo

poro??ila o prejemkih dru??be 2025 (3.600 EUR) in revizijo trajnostnostnega poro??anja za poslovno leto

2025 (18.090 EUR).

Druge odhodke v glavnini predstavljajo izgube pri poravnavi prijavljenih ??kodnih primerov in pla??ane

od??kodnine fizi??nim osebam.

247

23 Finan??ni prihodki in odhodki

v EUR

Prihodek

Leto 2025

Leto 2024

Neto te??ajne razlike

0

253.877

Prihodki od obresti in nalo??b

1.311.450

1.726.439

Prihodki od dividend

44.466

6.011

Finan??ni prihodki skupaj

1.355.916

1.986.327

Neto te??ajne razlike

-139.667

0

Odhodki za obresti

-4.653

-4.114

Obresti za rezervacije odpravnin in jubilejnih nagrad

-121.820

-119.324

Finan??ni odhodki skupaj

-266.140

-123.439

Neto finan??ni izid

1.089.776

1.862.888

Finan??ne prihodke predstavljajo prejete obresti od nalo??benja in terjatev, prihodki od dolgoro??nih

finan??nih nalo??b (dividende) ter pozitivne te??ajne razlike pri poslovanju in financiranju. Finan??ne

odhodke predstavljajo obra??unane obveznosti za poslovno leto od dolgoro??nih in kratkoro??nih

finan??nih in poslovnih obveznosti ter negativne te??ajne razlike, nastale pri poslovanju in financiranju

(terminski posli nakupa in prodaje deviz).

24 Davek od dohodka pravnih oseb

Obra??un davka od dobi??ka pravnih oseb je narejen skladno s Pravilnikom o dav??nem obra??unu davka

od dohodkov pravnih oseb po stopnji 22 % od dav??ne osnove. Dav??no osnovo v letu 2025 (podobno

kot v letu 2024) zmanj??ujejo olaj??ave za vlaganja v opremo, vlaganja v raziskave in razvoj,

zaposlovanje invalidov, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in donacije.

v EUR

Leto 2025

Leto 2024

Odmerjeni davek

5.129.626

6.275.969

Davek od dobi??ka skupaj

5.129.626

6.275.969

Zmanj??anje dav??ne osnove za ??e obdav??ene rezervacije

-19.517

-43.189

Davek od pove??anja odhodkov

-21.213

-18.190

Davek od dav??no nepriznanih odhodkov

436.427

451.191

Davek od dav??nih olaj??av

-1.670.929

-1.198.883

Davek od prihodkov, ki zmanj??ujejo dav??no osnovo in drugo

-7.458

-27.016

Davek od dobi??ka skupaj

3.846.936

5.439.882

Efektivna dav??na stopnja

16,5%

19,1 %

Odmerjeni davek predstavlja znesek davka, ki bi ga dru??ba pla??ala po 22 % dav??ni stopnji, izra??unan

glede na poslovni izid pred davki iz izkaza poslovnega izida, brez upo??tevanja dav??nih olaj??av in dav??no

nepriznanih odhodkov, skladno z dolo??bami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Efektivna

dav??na stopnja, izra??unana kot razmerje med odhodki za davek in ra??unovodskim poslovnim izidom,

zna??a za leto 2025 16,5 %, v letu 2024 je zna??ala 19,1 %. Spremembe v odlo??enih davkih leta 2025

se nana??ajo na dodatno oblikovane/porabo rezervacije za okolje, jubilejne nagrade in odpravnine ter

terjatve do kupcev.

Podjetje je izkazalo zmanj??anje terjatev za odlo??eni davek iz naslova za??asnih razlik. Zmanj??anje v

letu 2025 se nana??a na razliko med:

v EUR

Opis

Leto 2025

Leto 2024

Poraba rezervacij

-205.309

-102.501

Odprava oblikovanega popravka vrednosti terjatev

-436

-2.516

Oblikovane rezervacije

29.025

63.293

Skupaj

-176.720

-36.222

248

25 Vpliv podnebnih sprememb na ra??unovodske izkaze

Dru??ba razkriva u??inke podnebnih sprememb in trajnostnih u??inkov v svojih ra??unovodskih izkazih za

leto 2025, pri ??emer poseben poudarek namenja razpravi o ocenah in pomembnih presojah

poslovodstva v skladu z MRS 1 (MRS 1 zahteva razkritje informacij o predpostavkah in drugih glavnih

virih ocenjevalne negotovosti na koncu poro??evalskega obdobja, ki imajo pomembno tveganje za

prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti).

Po vsem svetu poteka prehod na neto ni??elno vrednost (Zeleni dogovor), kjer je so procesi razoglji??enja

ter elektrifikacije svetovnega gospodarstva klju??nega pomena, da bi se izognili resnim posledicam

pove??anja temperature za ve?? kot 1,5 ??C.

Preverba sredstev

Kot je opisano v pojasnilu 2 ??? Opredmetena osnovna sredstva projekcije denarnih tokov na osnovi

denar ustvarjajo??e enote, uporabljene pri preizkusih oslabitve dolgoro??nih sredstev, temeljijo na

najbolj??ih razpolo??ljivih v prihodnost usmerjenih informacijah in odra??ajo investicijske na??rte dru??be

2024???2028 za ohranjanje poslovne zmogljivosti, pripravljene na podlagi vrste gospodarskih razmer, ki

bi lahko obstajale v bli??nji prihodnosti v zvezi s podnebnimi spremembami in energetskim prehodom.

V projekcijah so bili upo??tevani pri??akovani u??inki zaradi cene elektri??ne energije, ki je posledica

za??etka delovanja fotovoltaike in novih proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, razvoja cen

plina, nafte in emisijskih kuponov ter pri??akovanega povpra??evanja.

Tveganje prehoda ??? emisije toplogrednih plinov

Ukrepi dru??be za omejitev vplivov tveganja prehoda vklju??ujejo (podrobneje opisano v

trajnostnostnem delu letnega poro??ila):

??? zmanj??evanje emisije obsega 1 (iz zajema emisij CO

2

): Inovacijska zmogljivost in tehnolo??ko

znanje dru??be omogo??ata, da ponudi ??istej??e in bolj trajnostne re??itve za zmanj??anje svojih

industrijskih emisij. Dru??ba se osredoto??a na tehnologije za podnebne re??itve in energetski

prehod.;

??? zmanj??anje obsega 2 predvsem z uporabo elektri??ne energije iz obnovljivih virov: postavitev

son??nih elektrarn bo zmanj??ala emisije iz obsega 2. Nalo??be v tehnologijo obnovljivih virov v

letu 2025 ni bilo (v letu 2024 0,9 milijona EUR), s ??imer bo prehod la??ji, saj bo zmanj??anje

emisij upravljano z obnovljivo energijo iz lastnih son??nih elektrarn (trenutna samooskrba

predstavlja 7 % (leta 2024 6%) celotne uporabljanje energije, cilj je 10 % do leta 2030).

Emisijski kuponi za CO

2

izpuste v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) se odra??ajo v

bilanci stanja po knjigovodski nabavni vrednosti po 1 EUR in so ovrednoteni med drugimi dolgoro??nimi

sredstvi (pojasnilo 4 ??? Druga dolgoro??na sredstva). Obra??unane obveznosti za izpuste CO

2

, ki so

potrebne za pokrivanje dosedanjih emisij, so prav tako vrednotene po 1 EUR. Kvote so pridobljene s

strani dr??ave za pokrivanje lastnih emisij in jih je mogo??e obdr??ati za pokrivanje emisij v naslednjih

letih. Pridobljeni kuponi presegajo njihovo predajo, kar bo realizirano vse do konca leta 2030. Za

pridobitev brezpla??nih kuponov je bila izdana odlo??ba za obdobje 2021???2025, na osnovi katere

ocenjujemo izdajo nove odlo??be za obdobje 2026-2030 (izdajala se pri??akuje v drugi polovici leta

2026), s katero bi naj dru??bi bila dodeljena celotna brezpla??na koli??ina emisijskih kuponov v vi??ini

156.043 glede na predvideno letno proizvodnjo (glej tabelo v nadaljevanju). Pri??akuje se, da se bo

dele?? brezpla??nih kuponov (kvot) v prihodnosti zmanj??al, vendar ne bistveno.

Stanje emisijskih kuponov po letih

2025

2026

2027

2028

2029

2030

Stanje 1. 1.

105.470

115.376

119.2023

130.701

140.628

149.054

Pridobitev (trenutna odlo??ba)

36.788

38.137*

36.498*

34.927*

33.426*

31.989*

Predaja/Prodaja*

26.882

34.310

25.000*

25.000

Stanje 31. 12.

115.376

119.203

130.701

140.628

149.054

156.043

* Ocena

249

Od leta 2026 do 2030 bo nov izra??un za novo obdobje. Predvidoma (ob enaki proizvodnji in porabi

toplote in goriva) jih bomo za leto 2026 in naprej prejeli cca 38.137. Ta vrednost se bo do leta 2030

po sedaj znanih informacijah vsako leto zmanj??ala za cca 4 %.

Sredstva in podnebna tveganja

Glavna sredstva dru??be, ki vplivajo na odtis CO

2

, so sredstva za proizvodnjo osnovne dejavnosti (glej

poglavje 2 Opredmetena osnovna sredstva). Sredstva se amortizirajo v ??asu trajanja njihove dobe

koristnosti, kar omejuje tveganje oslabitve. Za razoglji??enje obstoje??ih proizvodnih enot bodo ??ele v

prihodnjih letih (2024???2028) izvedene naslednje re??itve: uporaba sredstev z nizkimi emisijami

avtomobilov, baterijskimi hranilniki in elektromotorji. Ker so ta sredstva ??e neelektrificirana,

potrebujemo nalo??be za prehod, ki so opredeljene v strategiji dru??be 2024???2028 in zna??ajo 40

milijonov EUR.

Narejen je bil test oslabitve nadomestljive vrednosti na dan 31. 12. 2023 in presoja indikatorjev

oslabitve po stanju na dan 31. 12. 2025 (glej pojasnilo 2 Opredmetena sredstva). Zaradi te ponovne

ocene ni pri??lo do oslabitve sredstev. Glavna opredmetena sredstva dru??be, ki so izpostavljena

tveganju podnebnih sprememb in energetskega prehoda, so:

??? vozila na motorni pogon,

??? pridobivanje elektri??ne energije iz lastnih son??nih elektrarn,

??? zamenjava stare razsvetljave in obstoje??ih elektromotorjev.

V letu 2025 je dru??ba nabavila 7 vozil na e-pogon v vrednosti 261.711 EUR in 5 e ??? vili??arjev v skupni

vrednosti 181.550 EUR (leta 2024 je dru??ba nabavila 5 vozil na e-pogon v vrednosti 146.200 EUR in

5 vili??arjev na e-pogon v vrednosti 166.205 EUR), ni pa ??e nabavila baterijskega hranilnika, vendar so

podlage za prvo faza postavitve baterijskih hranilnikov pripravljene. Prav tako se je v letu 2025

zamenjevala stara razsvetljava z bolj u??inkovito s ciljem prihranka elektri??ne energije. V letu 2025 je

dose??eno zni??anje za 109MWh/leto. Zamenjanih je bilo 28 elektro motorjev z var??nej??imi; ocenjen

prihranek zna??a 299,8 MWh/leto.

Na dan 31. 12. 2025 knjigovodska vrednost e-vozil zna??a 389.344 EUR in knjigovodska vrednost e-

vili??arjev 307.922 EUR. Vozila na motorni pogon, elektromotorji in druge naprave, ki bodo zamenjani,

vklju??no z vsemi ostalimi sredstvi, so na dan 31. 12. 2025 ve??inoma amortizirani oziroma bodo v ??asu

njihove zamenjave zaradi zelenega prehoda popolnoma amortizirani in brez sedanje vrednosti. Prav

tako vse nadaljnje zamenjave ne bodo imele vpliva na odpise sedanje vrednosti oziroma izvedbo

slabitve, saj se bodo zamenjala tista sredstva, ki nimajo ve?? sedanje vrednosti in so dotrajana.

Proizvajalna oprema ali druga oprema tako zaradi klimatskih sprememb ne bo zamenjana, oz. se bo

zamenjala z okolju prijazno takrat, ko bo ??e zamenjano sredstvo amortizirano, zato vpliva na

ra??unovodske izkaze v kratkem ali dolgem obdobju ne bo iz naslova odpisov sedanje vrednosti teh

odpisanih sredstev.

Sredstva za obnovljive vire energije ??? fotovoltaika

Na dan 31. 12. 2025 je knjigovodska vrednost teh osnovnih sredstev zna??ala 4.510.049 EUR (na dan

31. 12. 2024 je zna??ala 3.944.129 EUR). Glavno zaznano tveganje je potencialno negativen prihodnji

razvoj son??nih virov, ki so klju??ne spremenljivke pri uspe??nosti te poslovne panoge. Dru??ba meni, da

prilo??nosti, ki izhajajo iz razoglji??enja svetovnega gospodarstva (rast obnovljivih virov energije,

nalo??be v pametna povezovalna omre??ja, elektrifikacija prometa, zeleni vodik itd.), odtehtajo

tveganja.

U??inki podnebnih sprememb

Pri pripravi ra??unovodskih izkazov, zlasti pri petletnem strate??kem na??rtu 2024-2028 in s tem izpeljavi

prihodnjih denarnih tokov za testiranje oslabitve, je bil upo??tevan potencialni vpliv prihodnjih

zakonodajnih zahtev, zlasti s tem povezanega prehoda na elektri??no mobilnost (zamenjava trenutnega

voznega oparka z e-vozili in postavljenimi polnilnicami, ki se polnijo iz ??e postavljenih son??nih elektrarn

??? slednje trenutno pokrivajo 7 % lastne energetske potrebe, plan do leta 2030 je je 10 % samooskrba).

250

Izpostavljenost podnebnim tveganjem

Glede na svojo geografsko lego je lahko dru??ba potencialno izpostavljena fizi??nim tveganjem,

povezanim s podnebnimi spremembami, kot so poplave (v letu 2024 in 2025 jih ni bilo), vro??inski

valovi, po??ari in su??e. Na dan 31. 12. 2025 je knjigovodska vrednost teh sredstev (klju??nega programa

Tio2) 61.475.578 EUR (leta 2024 59.541.095 EUR), ki so del sredstev dru??be, kot je navedeno v

pojasnilu 2 ??? Opredmetena osnovna sredstva. Potreb po oslabitvi sredstev ni.

Zaradi poplav iz leta 2023 in pri??akovanih podnebnih sprememb bo dru??ba v prihodnje imela vi??je

izdatke za zavarovanje premo??enja (kar se je ??e odrazilo na pove??anju stro??kov zavarovalnih premij

v letu 2025), vendar vi??ina ne bo imela bistvenega vpliva na izkazane ra??unovodske izkaze.

Predpostavka delujo??ega podjetja

Na podlagi trajnosti poslovanja subjekta na dolgi rok, ne obstaja nobena negotovost dru??be glede

sposobnosti, da v prihodnje zaradi tveganj, povezanih s podnebjem, deluje kot delujo??e podjetje, saj

ugotavlja, da podnebne spremembe ne bodo bistveno vplivale na napovedi denarnih tokov za 2024-

2028 (predpostavka delujo??ega podjetja v prihodnosti ni ogro??ena).

Pogodbe o nakupu energentov

Dru??ba ima za prihodnja leta zakupljene energente, to je elektri??no energijo in zemeljski plin, skladno

z zastavljeno strategijo upravljanja portfelja energentov. In sicer, gre za upravljanje miksa virov, kot

so pogodbe o dobavi zemeljskega plina v prihodnjih obdobjih in zaklepi s terminskimi produkti (do

vklju??no leta 2027), pogodbe o nakupu elektri??ne energije v prihodnjih obdobjih in zaklepi s

terminskimi produkti (do vklju??no leta 2027), PPA pogodba (do vklju??no leta 2029) in proizvodnja

elektri??ne energije iz lastnih virov. U??inki zakupov energentov in lastnih virov proizvodnje elektri??ne

energije so upo??tevani v projekcijah ra??unovodskih izkazov v petletni strategiji dru??be.

Amortizacija in druge izgube zaradi oslabitve

Zadeve, povezane s podnebjem, so prav tako pomembne za obravnavo z vidika MRS 16 in MRS 38,

ker lahko povzro??ijo morebitne spremembe zneska amortizacije ali amortizacijo, ki se pripozna v

teko??em obdobju ali prihodnjih obdobjih. Ker lahko nekatera sredstva zastarajo, postanejo nedostopna

ali predmet zakonskih omejitev zaradi podnebnih sprememb, sta torej ocenjena preostala (kon??na)

vrednost in pri??akovana ??ivljenjska doba sredstev potencialno prizadeti. Zaradi prehoda ni nobene

spremembe ocenjene preostale (kon??ne) vrednosti in pri??akovane ??ivljenjske dobe sredstev ter s tem

obra??unane amortizacije.

Napovedi poslovanja iz strate??kega na??rta dru??be za obdobje 2024???2028 z izra??unano EBITDA mar??o

in CAPEX vklju??ujejo tudi vplive cen energije, fotovoltaike in upo??tevano energetsko u??inkovitost z

energetsko var??no opremo ter var??evanjem z energijo.

Potencialni vplivi tveganja prehoda so bili analizirani v kontekstu zaklju??ka ra??unovodskih izkazov za

leto 2025 na podlagi zgoraj navedenih dejstev in predpostavk. Ugotovljen ni bil noben pomemben

vpliv, niti na dobo koristnosti, niti na vrednost sredstev, na portfelj strank, niti na denarne tokove,

ustvarjene z obstoje??imi dejavnostmi, ali na potrebno po oblikovanju rezervacij za tveganja in bodo??e

stro??ke.

VI. IZKAZ DENARNIH TOKOV

Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za

poslovno leto kot razliko med stanjema 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024. Sestavljen je po posredni metodi

iz izkaza finan??nega polo??aja na dan 31. 12. obra??unskega leta in izkaza finan??nega polo??aja na dan

31. 12. 2024 ter iz dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev prihodkov in odhodkov ter za ustrezno

raz??lenitev pomembnej??ih postavk. Teoreti??no mo??ne postavke niso prikazane, vrednosti pa so

izkazane za teko??e in preteklo obdobje.

VII. IZKAZ GIBANJA KAPITALA

Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala.

Teoreti??no mo??ne postavke niso prikazane. Spremembe lastni??kega kapitala se nana??ajo na sklep

251

skup????ine o razporeditvi bilan??nega dobi??ka predhodnega leta za izpla??ilo dividend lastnikom, ki so

bile ali bodo izpla??ane, in na nakup lastnih delnic. Na podlagi 14. to??ke 64. ??lena ZGD-1 je izkazu

gibanja kapitala dodana ugotovitev bilan??nega dobi??ka.

VIII. FINAN??NI INSTRUMENTI IN FINAN??NA TVEGANJA

Finan??na tveganja (likvidnostno in obrestno)

Likvidnostno tveganje

Dru??ba je poslovni partner, znan po pla??ilni disciplini tako na doma??em kot na tujem trgu, podjetje, ki

nima ban??nih dolgov in ima stabilne denarne tokove. Poslovanje dru??be je tradicionalno konservativno

z visokim denarnim tokom. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega na??rtovanje pri??akovanih

denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje, teko??e spremljanje pla??ilne sposobnosti kupcev in redno

izterjavo zapadlih terjatev. Bonitetna ocena je AAA, dru??ba je v letu 2025 ponovno prejemnik

platinaste bonitetne ocene (Dun & Bradstreet). V tabelah v nadaljevanju so prikazane finan??ne in

poslovne obveznosti glede na rok zapadlosti.

Zapadlost poslovnih obveznosti na dan 31. 12. 2025

v EUR

Knjigovodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

Skupaj

Do pol leta

Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov

21.206.587

Druge obveznosti

37.816

Skupaj

21.244.403

Pri zapadlosti drugih obveznosti podjetja upo??teva obveznost do dobaviteljev brez predujmov ter druge

obveznosti, ki ne zajemajo obveznosti za davke, ali obveznosti do dr??ave in do zaposlenih.

Zapadlost poslovnih obveznosti na dan 31. 12. 2024

v EUR

Knjigovodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

Skupaj

Do pol leta

Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov

30.982.718

Druge obveznosti

35.555

Skupaj

31.018.273

Zapadlost finan??nih obveznosti na dan 31. 12. 2025

v EUR

Knjigovodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

Skupaj

do pol leta

Asignacije, cesije

60.832

Skupaj

60.832

Zapadlost finan??nih obveznosti na dan 31. 12. 2024

v EUR

Knjigovodska vrednost

Pogodbeni denarni tokovi

Skupaj

do pol leta

Asignacije, cesije

29.915

Skupaj

29.915

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje pomeni mo??nost izgub zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Podjetje

nima dolgoro??nih finan??nih obveznosti in iz tega naslova nima vzpostavljenih ukrepov. ??e bi se to

dejstvo spremenilo, bi vzpostavili primerne ukrepe za obvladovanje tovrstnega tveganja.

252

Zaradi ugodnega finan??nega stanja dru??ba z namenom pove??evanja finan??nih prihodkov pri bankah

sklepa depozitne pogodbe s pozitivnimi obrestnimi merami. Na dan bilance stanja 31. 12. 2025 depoziti

z dospelostjo do enega leta zna??ajo 7.000.000 EUR. Prav tako dru??ba z namenom u??inkovite rabe

vi??kov denarnih sredstev le-te plasira v nalo??be zakladnih menic s kratkoro??no dobo dospelosti, ki na

zadnji dan leta 2025 zna??ajo 38.444.342 EUR.

??e bi se ban??na obrestna mera zni??ala za 1 %, bi to pomenilo zni??anje finan??nih prihodkov za 454.443

EUR, ??e pa bi se pove??ala za 1 %, bi se finan??ni prihodki pove??ali za 454.443 EUR na letni ravni.

Kreditno tveganje

Klju??no kreditno tveganje dru??be je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.

Tveganje je omejeno, saj poslujemo prete??no z dolgoletnimi partnerji, ki so pogosto znana

tradicionalna evropska industrijska podjetja z visoko boniteto. V zadnjih letih smo zaznavali, da je

pla??ilna disciplina v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi relativno slaba, vendar v prihodnjem

obdobju na tem geografskem podro??ju ne pri??akujemo ve?? te??av oziroma se je potencial tveganja

pomembno zni??al. S preureditvijo/pre??i????enjem portfelja strate??kih poslovnih podro??ij podjetja,

konkretno gre za ukinitev programa grafi??nih repromaterialov, programa valjane titan-cinkove

plo??evine, programa antikorozijskih premazov in programa gradbenih materialov, se je izpostavljenost

kreditnemu tveganju pomembno zni??ala, kar dokazujeta podatek o zapadlosti terjatev in dejstvo, da

prakti??no nimamo ve?? dodatnega oblikovanja popravkov vrednosti terjatev zaradi dvoma v pla??ilo

oziroma nepla??ila izkazanih terjatev do kupcev.

Dru??ba ??e vrsto let izvaja interno kreditno kontrolo za posami??nega kupca, ki mu je dolo??ila

individualni kreditni limit, in sicer glede na pla??ilno disciplino, bonitetno oceno in dobro poslovanje z

dru??bo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja se je ??e dodatno pove??al sredi leta

2021 z nastopom zavarovanja terjatev pri zunanji instituciji, kjer se kreditni limiti dolo??ajo, spremljajo

in spreminjajo na dnevni bazi.

Poleg rednega spremljanja kreditnega limita za posameznega kupca se na dnevni bazi spremljajo

pla??ilna disciplina kupca in objave na Ajpesu v zvezi z objavo postopkov po Zakonu o finan??nem

poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako se s

trenutkom zapadlosti terjatve opominja kupca na zapadlost terjatve z opominom najprej telefonsko,

nato pa pisno; vse od dneva zapadlosti do popla??ila se obra??unajo zamudne obresti. Proces rednega

spremljanja in kontrole portfelja terjatev do kupcev je stalnica dru??be, ki rezultira v majhnem dele??u

odpisa ali slabitvi terjatev glede na dele?? v prodaji. Knjigovodska vrednost finan??nih sredstev, ki so

bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poro??anja naslednja:

v EUR

Pojasnila

31.12.2025

31.12.2024

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti preko drugega vseobsegajo??ega donosa

3

1.709.631

1.287.325

Finan??ne terjatve

7

38.456.959

47.214.859

Terjatve do kupcev

8

22.966.858

27.100.674

Denar in denarni ustrezniki

9

19.122.785

17.731.407

SKUPAJ

82.256.233

93.334.265

Na bilan??ni prese??ni dan 31. 12. 2025 ima dru??ba poleg 7.000.000 EUR depozitnega denarja ??e

dodatnih 12.122.785 EUR denarnih sredstev za zagotavljanje teko??ega poslovanja. Da bi dru??ba

zmanj??ala kreditno tveganje in izpostavljenost pri bankah, ima sredstva razporejena med pet bank,

ki imajo odli??no boniteto in dobro bilan??no vsoto.

Dru??ba ima zdravo strukturo terjatev do kupcev, kar je razvidno v tabeli zapadlost terjatev po rokih

zapadlosti in v tabeli gibanja popravka vrednosti kratkoro??nih terjatev do kupcev.

253

Gibanje popravkov vrednosti kratkoro??nih terjatev do kupcev

v EUR

Leto 2025

Stanje

31.12.2025

Oblikovan popravek

vrednosti 2025

Pla??ane

odpisane terjatve

Stanje

31.12.2025

Kupci v dr??avi

273.233

88

0

273.320

Kupci v tujini

363.720

67.510

1.982

429.247

SKUPAJ

636.952

67.597

1.982

702.568

v EUR

Leto 2024

Stanje

31.12.2023

Popravek

2024

Oblikovan popravek

vrednosti 2024

Odpisi popravka

vrednosti preteklih let

Pla??ane

odpisane terjatve

Stanje

31.12.2024

Kupci v dr??avi

266.985

0

6.248

0

273.233

Kupci v tujini

394.858

-38.470

18.766

9.452

1.983

363.720

SKUPAJ

661.844

-38.470

25.013

9.452

1.983

636.952

Terjatve do kupcev po rokih zapadlosti

v EUR

Skupina terjatev po zapadlosti

Bruto vrednost

31.12.2025

Popravek 31.12.2025

Bruto vrednost

31.12.2024

Popravek 31.12.2024

Nezapadlo

19.027.876

1.900

21.758.815

4.298

??e zapadlo do 15 dni

3.232.088

323

4.776.348

919

??e zapadlo od 16 do 60 dni

440.092

5.077

402.918

440

??e zapadlo od 61 do 180 dni

202.322

96.071

30.602

30.202

??e zapadlo nad 180 dni

767.049

599.199

768.943

601.093

SKUPAJ

23.669.426

702.568

27.737.626

636.952

v EUR

Skupina terjatev po zapadlosti

Bruto vrednost

31.12.2024

Popravek 31.12.2024

Bruto vrednost

31.12.2023

Popravek 31.12.2023

Nezapadlo

21.758.815

4.298

24.024.487

16.944

??e zapadlo do 15 dni

4.776.348

919

2.913.989

2.050

??e zapadlo od 16 do 60 dni

402.918

440

432.721

1.180

??e zapadlo od 61 do 180 dni

30.602

30.202

109.582

23.954

??e zapadlo nad 180 dni

768.943

601.093

618.259

617.716

SKUPAJ

27.737.626

636.952

28.099.038

661.843

Vse terjatve do kupcev so od 1. 6. 2021 zavarovane pri zunanji instituciji. Na dan 31. 12. 2025 je pri

zunanji instituciji (zavarovalnica Coface PKZ, d. d.) zavarovanih 94 % terjatev (konec leta 2024 prav

tako 94 %), z drugo obliko zavarovanja (akreditiv, avans) 1 % terjatev (konec leta 2024 3 %) in le 5

% vseh terjatev ni zavarovanih (konec leta 2024 3 %). Pri nezavarovanih terjatvah gre predvsem za

stalne kupce, ki imajo zavarovane terjatve, vendar so presegli limit zavarovanja, kjer ocenjujemo, da

tveganja nepopla??anih terjatev ni oz. je nepomembno. Dru??ba koncentracijo terjatev ugotavlja s

pomo??jo informacijskih orodij in vnesenih limitov v sistem. Informacijski sistem spremljanja terjatev

nam omogo??a sprotno spremljanje zavarovanja terjatev, saj se sistem dnevno posodablja glede na

spremembe vrste zavarovanja in spremembe kreditnih limitov. Konec leta predstavlja 6 kupcev

titanovega dioksida iz Evropske unije 22 odstotni dele?? (leta 2024 je teh 6 kupcev predstavljalo 19 %)

v vseh terjatvah, ki so v celoti zavarovane. Kupci so razpr??eni po razli??nih trgih in s tem ni ve??je

izpostavljenosti dru??be zaradi posameznega kupca.

Valutno tveganje

Dru??ba nabavlja in prodaja na svetovnem trgu, zato je izpostavljena tudi tveganju razvoja neugodnih

medvalutnih razmerij, predvsem valutnega razmerja EUR/USD. Ker se glavnina prodaje izvaja v EUR,

je izpostavljenost pere??a predvsem pri dolarski nabavi titanonosnih surovin, izjemoma tudi ??vepla in

bakrovih spojin. Po obsegu bistveno manj??a je izpostavljenost na podro??ju dolarsko nominirane

prodaje.

Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi

kratkoro??no tveganje neugodnih sprememb te??aja dolarja omejujemo s standardizirano in

254

konsistentno uporabo finan??nih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Dosegamo tako reko??

popolno pokritost relevantnih poslovnih dogodkov, ki vklju??ujejo valutni par EUR/USD.

Izpostavljenost tveganju spremembe deviznih te??ajev

v EUR

31.12.2025

31.12.2024

EUR*

USD

EUR*

USD

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti prek

drugega vseobsegajo??ega donosa

1.709.631

0

1.287.325

0

Kratkoro??ne finan??ne terjatve

38.456.959

0

47.214.859

0

Terjatve do kupcev

22.627.210

399.087

26.086.389

1.059.110

Denar in denarni ustrezniki

19.122.785

0

17.731.407

0

Kratkoro??ne finan??ne obveznosti

-60.832

0

-29.915

0

Kratkoro??ne poslovne obveznosti do dobaviteljev

-15.811.309

-6.337.657

-17.429.009

-14.177.564

Izpostavljenost izkaza finan??nega polo??aja

(neto)

66.044.445

-5.938.571

74.861.056

-13.118.454

* EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju spremembe deviznih te??ajev.

Poleg funkcionalne valute EUR dru??ba uporablja ??e valuto USD (ameri??ki dolar), ki je bil uporabljen pri

prera??unu bilan??nih postavk na dan 31. 12. in je enak referen??nemu te??aju Evropske centralne banke,

in sicer ??tevilo ene nacionalne valute za 1 EUR na dan 31. 12. 2025 zna??a 1,175 ter na dan 31. 12.

2024 zna??a 1,0389.

Analiza ob??utljivosti

Sprememba vrednosti valute USD za 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2025 oziroma 31. 12. 2024 bi

poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za

obe leti narejena na enak na??in, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere,

ostanejo nespremenjene. Pri izra??unu vpliva spremembe te??aja ameri??kega dolarja je upo??tevano

stanje terjatev in obveznosti, ki so nominirane v dolarjih.

v EUR

31.12.2025

31.12.2024

Sprememba valute USD

1%

-1%

1%

-1%

Vpliv na poslovni izid pred davki

-50.041

50.041

125.002

-125.002

Vsaka nadaljnja sprememba te??aja ameri??kega dolarja za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno

spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.

Upravljanje kapitala

Primarni cilj upravljanja kapitala dru??be je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih

kazalnikov financiranja, s ??imer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja ??im ve??jo

vrednost za svoje delni??arje.

Dru??ba ??eli z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem

okolju. Dividende izpla??uje skladno z dividendno politiko. Dru??ba nima posebnih ciljev glede lastni??tva

zaposlenih in nobenega programa delni??kih opcij. V letih 2024 in 2025 ni bilo sprememb v na??inu

upravljanja kapitala. Za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finan??nega vzvoda, ki prikazuje dele??

neto zadol??enosti v kapitalu. Neto zadol??enost vklju??uje finan??ne in poslovne obveznosti, zmanj??ane

za denar in njegove ustreznike s finan??nimi terjatvami (zakladne menice).

v EUR

31.12.2025

31.12.2024

Finan??ne obveznosti

60.832

29.915

Poslovne in druge kratkoro??ne obveznosti

26.993.345

37.343.286

Denar in denarni ustrezniki ter finan??ne terjatve

-57.579.744

-64.881.522

Neto zadol??enost

-30.525.567

-27.508.321

Kapital

216.755.086

211.036.476

Kazalnik finan??nega vzvoda

-16%

-15%

255

IX. PO??TENA VREDNOSTI

V tabeli v nadaljevanju so prikazane knjigovodske in po??tene vrednosti finan??nih sredstev in finan??nih

obveznosti. V tabelo niso vklju??ena razkritja glede po??tene vrednosti finan??nih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po po??teni vrednosti, ko je knjigovodska vrednost dovolj dober pribli??ek po??tene

vrednosti.

v EUR

31.12.2025

31.12.2024

Knjigovodska vrednost

Po??tena vrednost

Knjigovodska vrednost

Po??tena vrednost

Finan??na sredstva po po??teni vrednosti prek

drugega vseobsegajo??ega donosa

1.709.631

1.287.325

Kratkoro??ne finan??ne terjatve

38.456.959

47.214.859

Terjatve do kupcev

22.966.858

27.100.674

Denar in denarni ustrezniki

19.122.785

17.731.407

Finan??ne obveznosti

-60.832

-29.915

Obveznosti do dobaviteljev

-21.206.587

-30.982.718

Skupaj

60.988.814

62.321.632

Finan??ne terjatve in obveznosti so glede na izra??un po??tene vrednosti razvr????ene v tri skupine:

??? 1. skupina sredstev: sredstva po tr??ni ceni (metodo vrednotenja glej poglavje 3 Finan??na

sredstva po po??teni vrednosti preko drugega vseobsegajo??ega donosa);

??? 2. skupina sredstev: sredstva, ki niso uvr????ena v prvo skupino, njihova vrednost se dolo??a

neposredno ali na podlagi primerljivih tr??nih podatkov;

??? 3. skupina sredstev: sredstva, za katera tr??nih podatkov ni mogo??e pridobiti.

v EUR

Po??tena vrednost sredstev

31.12.2025

31.12.2024

1. skupina

2. skupina

3. skupina

Skupaj

1. skupina

2. skupina

3. skupina

Skupaj

Finan??na sredstva po po??teni

vrednosti prek drugega

vseobsegajo??ega donosa

0

1.709.631

0

1.709.631

0

1.287.325

0

1.287.325

Skupaj sredstva merjena po

po??teni vrednosti

0

1.709.631

0

1.709.631

0

1.287.325

0

1.287.325

Sredstva, za katere je po??tena

vrednost razkrita

Kratkoro??ne finan??ne terjatve

38.456.959

0

38.456.959

47.150.115

0

64.744

47.214.859

Terjatve do kupcev

0

22.966.858

0

27.100.674

Denar in denarni ustrezniki

0

19.122.785

0

17.731.407

Skupaj sredstva, za katere je

po??tena vrednost razkrita

38.456.959

0

42.089.643

80.546.602

47.150.115

0

44.896.825

92.046.940

Skupaj

38.456.959

1.709.631

42.089.643

82.256.233

47.150.115

1.287.325

44.896.825

93.334.265

Dru??ba ima kapitalske nalo??be v delnice in dele??e dru??be elektrogospodarstva (Elektro Celje in elektro

Maribor) EMB, ki niso uvr????ene na aktivni trg in za katere ni razpolo??ljivih kotacij. Zaradi odsotnosti

opazljivih tr??nih cen so te nalo??be razvr????ene v hierarhijo po??tene vrednosti ??? Skupina 2. Po??tena

vrednost teh nalo??b se dolo??a z uporabo razli??nih razpolo??ljivih ekonomskih podatkov, odvisno od

razpolo??ljivosti zanesljivih podatkov (??isti dobi??ek dru??be, dividendna donosnost, ROE, PVB (materialni

segmenti elektro gospodarstva) panoge.

v EUR

Po??tena vrednost obveznosti

31.12.2025

31.12.2024

1. skupina

2. skupina

3. skupina

Skupaj

1. skupina

2. skupina

3. skupina

Skupaj

Finan??ne obveznosti

0

60.832

0

29.915

Obveznosti do dobaviteljev

0

21.206.587

0

30.982.718

Obveznosti iz pogodb s kupci

0

Skupaj obveznosti za katere je

razkrita po??tena vrednost

0

21.267.419

0

31.012.633

Predpostavke za dolo??anje po??tene vrednosti nalo??b in drugih postavk so navedene v uvodnih

pojasnilih v poglavju III. Pomembne ra??unovodske usmeritve.

256

X. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI ??? PODATKI O SKUPINAH OSEB

Udele??ba Uprave v kapitalu

Konec leta 2025 je imela ena ??lanica Uprave v lasti 2.360 delnic dru??be kar predstavlja 0,029 odstotka

celotnega kapitala dru??be oziroma 0,029 odstotka glasovalnih pravic. Predsednik uprave je imel konec

leta v lasti 2025 50 delnic, kar predstavlja 0,001 odstotka celotnega kapitala dru??be in s tem

glasovalnih pravic. Predsednik uprave je v letu 2025 prodal 2.350 delnic. ??lani Nadzornega sveta delnic

na bilan??ni prese??ni dan niso imeli.

31. 12. 2025

??tevilo delnic

Dele?? v kapitalu (%)

Ale?? Skok

50

0,001

Nikolaja Podgor??ek Seli??

2.360

0,029

31. 12. 2024

??tevilo delnic

Dele?? v kapitalu (%)

Ale?? Skok

2.400

0,030

Nikolaja Podgor??ek Seli??

2.360

0,029

Bruto prejemki skupin oseb

v EUR

Leto 2025

Leto 2024

??lani Uprave

755.824

731.700

??lani Nadzornega sveta dru??be

133.381

155.213

Skupaj bruto prejemki skupin oseb

889.205

886.913

Zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe

3.745.089

2.919.788

Skupaj bruto prejemki skupin oseb in prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za

katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe

4.634.294

3.806.701

Prejemki ??lanov Uprave v letu 2025

v EUR

Ime in priimek

Funkcija

(predsednik, ??lan)

Fiksni

prejemki bruto

(1)

Variabilni prejemki ???

bruto na podlagi

kvantitativnih meril

Bonitete

Drugi

prejemki

Skupaj bruto

Ale?? Skok

Predsednik

300.191

73.660

5.086

4.536

383.473

Nikolaja Podgor??ek Seli??

Namestnica

predsednika

266.013

58.692

5.208

4.536

334.449

Filip Ko??elnik (do 5.11.2025)*

??lan

18.424

4.766

2.273

4.536

29.999

Nika Veronovski (od 10.11.2025)*

??lanica

3.150

0

217

4.536

7.903

Skupaj

587.778

137.118

12.784

18.144

755.824

*Zneski predstavljajo samo pla??ila za opravljanje funkcije delavskega direktorja.

Prejemki ??lanov Uprave v letu 2024

v EUR

Ime in priimek

Funkcija

(predsednik, ??lan)

Fiksni

prejemki bruto

(1)

Variabilni prejemki ???

bruto na podlagi

kvantitativnih meril

Bonitete

Drugi

prejemki

Skupaj bruto

Ale?? Skok

Predsednik

306.918

69.692

6.723

4.262

387.595

Nikolaja Podgor??ek Seli??

Namestnica

predsednika

244.550

55.941

6.863

4.262

311.616

Filip Ko??elnik

??lan

19.680

6.363

2.247

4.199

32.489

Skupaj

571.148

131.996

15.833

12.723

731.700

257

Prejemki ??lanov Nadzornega sveta v letu 2025

v EUR

Ime in priimek

Funkcija (predsednik, namestnik, ??lan,

zunanji ??lan komisij)

Pla??ilo za

opravljanje

funkcije ???

bruto letno (1)

Sejnine NS in

komisij ??? bruto

letno (2)

Skupaj

bruto

Potni

stro??ki

Skupaj

prejemki

Toma?? Berlo??nik

??lan NS (20.6.2024) in predsednik NS

(23.7.2024)

22.500

1.650

24.150

570

24.720

Melita Malgaj

??lanica NS (20.6.2024), names. pred. NS in

predsed. RK (23.7.2024)

22.125

2.970

25.095

610

25.705

Bo??tjan Furlan

??lan NS (20.6.2024), ??lan RK (23.7.2024)

18.750

2.695

21.445

570

22.015

Dubravka Derossi Ur??i??

??lanica NS (24.12.2024)

14.073

1.650

15.723

471

16.194

Ale?? Stevanovi??

??lan NS in RK (8.3.2023)

18.750

2.970

21.720

0

21.720

Matej Pompe

??lan NS (od 18.6.2025)

6.792

825

7.617

0

7.617

Gobbo Mario

predsednik NS (od 26.05.2020 do

22.07.2024), ??lan NS do 23.12.2024

927

0

927

0

927

Ko??tomaj Jo??e

??lan NS (do 17.06.2025)

8.208

275

8.483

0

8.483

Koro??ec Gregor

zunanji ??lani

0

6.000

0

6.000

Skupaj

112.125

19.035

131.160

2.221

133.381

NS = Nadzorni svet; RK = Revizijska komisija; KK = Kadrovska komisija

Prejemki ??lanov Nadzornega sveta v letu 2024

v EUR

Ime in priimek

Funkcija (predsednik, namestnik, ??lan,

zunanji ??lan komisij)

Pla??ilo za

opravljanje

funkcije ???

bruto letno (1)

Sejnine NS in

komisij ??? bruto

letno (2)

Skupaj

bruto

Potni

stro??ki

Skupaj

prejemki

Toma?? Berlo??nik

??lan NS (20.6.2024) in predsednik NS

(23.7.2024)

9.390

1.100

10.490

356

10.846

Melita Malgaj

??lanica NS (20.6.2024), names. pred. NS in

predsed. RK (23.7.2024)

9.255

1.540

10.795

436

11.231

Bo??tjan Furlan

??lan NS (20.6.2024), ??lan RK (23.7.2024)

8.049

1.540

9.589

531

10.120

Gobbo Mario

predsednik NS (od 26.05.2020 do

22.07.2024), ??lan NS do 23.12.2024

22.656

2.365

25.021

22.983

48.004

Gaber????ik Luka

namestnik pred. NS (od 01.07.2020 do

04.07.2024)

10.350

1.540

11.890

277

12.167

Kastelic David

??lan NS + predsednik RK (od 18.06.2020

do 18.06.2024)

11.401

1.925

13.326

481

13.807

Svolj??ak Mitja

??lan NS + ??lan KK (od 16.06.2021 do

28.02.2024)

4.634

495

5.129

0

5.129

Ko??tomaj Jo??e

??lan NS (od 18.06.2020) + ??lan RK

(do 22.07.2024)

17.188

3.300

20.488

0

20.488

Stevanovi?? Ale??

??lan NS (od 8.3.2023)

16.341

3.080

19.421

0

19.421

Koro??ec Gregor

zunanji ??lani

0

4.000

0

4.000

Skupaj

109.264

20.885

130.149

25.064

155.213

NS = Nadzorni svet; RK = Revizijska komisija; KK = Kadrovska komisija

Bonitete ??lanov Uprave vklju??ujejo boniteto, povezano z uporabo slu??benega osebnega vozila tudi

v zasebne namene, in morebitne druge bonitete. Povra??ila stro??kov vklju??ujejo povra??ila za stro??ke

prevoza na delo in prehrano med delom.

6.1.7 Pomembnej??i poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu

poslovnega obdobja

Po datumu bilance stanja ni bilo zabele??enih nobenih pomembnih dogodkov, ki bi imeli vpliv na

ra??unovodske izkaze, izkazane na dan 31. 12. 2025.

Vendar pa opozarjamo, da bodo aktualni dogodki na Bli??njem vzhodu imeli neposredni in posredni

vpliv na vi??je stro??ke surovin, energentov in transporta, ki se bodo v dru??bi odra??ali bodisi v vi??jih

cenah vhodnih surovin (ki so neposredno ali posredno del oskrbnih verig na bli??njem vzhodu in/ali

predelave nafte (rafinerije) in/ali stro??kov energentov), vi??jih stro??kov energentov (zemeljski plin,

malo manj elektrika) ter vi??ji stro??ki ladijskega in cestnega transporta (preko vi??jih cen goriva,

258

spremenjenih trgovskih poti, zavarovanja in rizikov). Dodatno velja omeniti ??e morebitno vi??jo inflacijo

in vpliv na vse cene izdelkov in storitev.

Razvoj nadaljnjih dogodkov in vplivov na poslovanje, je pogojen od verjetnosti nadaljevanja in trajanja

trenutne situacije na Bli??njem vzhodu, kar dnevno spremljamo in aktivno prilagajamo na??e nabavne

aktivnosti in odlo??itve.

6.1.8 Izjava ??lanov poslovodstva in oseb, odgovornih za sestavo letnega

poro??ila

Navedeni in podpisani ??lani poslovodstva ter osebe, odgovorne za sestavo letnega poro??ila v smislu

2. odstavka 134. ??lena ZTFI-1, potrjujemo, da je po na??em najbolj??em vedenju:

I. ra??unovodsko poro??ilo skladno z ustreznim ra??unovodskim poro??anjem, to so Mednarodni standardi

ra??unovodskega poro??anja. Tak??no daje resni??en in po??ten prikaz sredstev, obveznosti, poslovnega

izida in finan??nega polo??aja dru??be;

II. v poslovnem poro??ilu je zajet po??ten prikaz razvoja in izidov poslovanja dru??be ter njenega

finan??nega polo??aja, vklju??no z opisom bistvenih vrst tveganja, ki jim je dru??ba izpostavljena.

S tem dne 14. 4. 2026 Uprava Letno poro??ilo 2025 sprejme in potrdi.

Uprava dru??be

Predsednik Uprave

??lanica Uprave ??? namestnica

??lan Uprave ???

predsednika Uprave ???

delavska direktorica

tehni??na direktorica

Ale?? SKOK,

Nikolaja PODGOR??EK SELI??

dr. Nika VERONOVSKI

univ. dipl. in??. kem. teh.,

MBA ??? ZDA

univ. dipl. in??. kem. in??., spec.

Osebe, odgovorne za sestavo Letnega poro??ila

Vodja ra??unovodske slu??be

Vodja trajnostnega tima

mag. Karmen FUJS,

univ. dipl. ekon.

mag. Bernarda PODGOR??EK KOVA??,

univ. dipl. in??. kem. teh.

1/5

PORO??ILO NEODVISNEGA REVIZORJA

Delni??arjem gospodarske dru??be CINKARNA Celje, d.d.

PORO??ILO O REVIZIJI RA??UNOVODSKIH IZKAZOV

Mnenje

Revidirali smo ra??unovodske izkaze dru??be CINKARNA Celje, d.d. (dru??ba), ki vklju??ujejo izkaz finan??nega

polo??aja na dan 31. decembra 2025 ter izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajo??ega donosa, izkaz

gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj kon??ano leto ter pojasnila k ra??unovodskim izkazom, vklju??no s

pomembnimi informacijami o ra??unovodskih usmeritvah.

Po na??em mnenju so prilo??eni ra??unovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih po??tena predstavitev finan??nega

polo??aja dru??be CINKARNA Celje, d.d. na dan 31. decembra 2025 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov

za tedaj kon??ano leto v skladu z Mednarodnimi standardi ra??unovodskega poro??anja, kot jih je sprejela EU (v

nadaljnjem besedilu tudi MSRP EU).

Podlaga za mnenje

Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) ??t. 537/2014 Evropskega

parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega

interesa (???Uredba (EU) ??t. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta???. Na??e odgovornosti na podlagi teh pravil so

opisane v tem poro??ilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo ra??unovodskih izkazov. V skladu z

Mednarodnim kodeksom etike za ra??unovodske strokovnjake (vklju??no z Mednarodnimi standardi neodvisnosti),

ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za ra??unovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) kot se

uporablja za revizije ra??unovodskih izkazov subjektov javnega interesa ter eti??nimi zahtevami, ki se nana??ajo na

revizijo ra??unovodskih izkazov subjektov javnega interesa v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od dru??be in,

da smo izpolnili vse druge eti??ne zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.

Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za na??e revizijsko mnenje.

Klju??na revizijska zadeva

Klju??ne revizijske zadeve so tiste, ki so po na??i strokovni presoji najpomembnej??e pri reviziji ra??unovodskih izkazov

teko??ega obdobja. To zadevo smo upo??tevali pri reviziji ra??unovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju

na??ega mnenja o teh ra??unovodskih izkazih in o tej klju??ni revizijski zadevi ne izra??amo lo??enega mnenja. Za

zadevo, ki jo posebej navajamo v nadaljevanju, v tem smislu opisujemo njeno obravnavo v okviru revizije.

Izpolnili smo vse svoje obveznosti, ki so opisane v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo ra??unovodskih

izkazov, vklju??no s tistimi, ki so povezane s temi zadevami. Zato je revizija vklju??evala izvedbo postopkov, ki smo

jih dolo??ili na podlagi na??e ocene tveganja pomembno napa??ne navedbe v ra??unovodskih izkazih. Rezultati na??ih

revizijskih postopkov, vklju??no s postopki, ki smo jih opravili v zvezi z zadevami, ki jih navajamo v nadaljevanju,

slu??ijo kot podlaga za na??e revizijsko mnenje o prilo??enih ra??unovodskih izkazih.

2/5

Rezervacije za okolje

Na dan 31. decembra 2025 zna??ajo rezervacije za okolje

12.746 tiso?? EUR (na dan 31. december 2024 14.302 tiso??

EUR), kot je razkrito v pojasnilu 13 - Druge rezervacije.

Vi??ina rezervacij za okolje je dolo??ena na podlagi

poslovodskih presoj in ocen glede vrste, obdobja nastanka in

vi??ine stro??kov, ki bodo predvidoma potrebni za pla??ilo

dolgoro??nih obveznosti iz naslova odstranjevanja odpadkov

in sanacije odlagali???? in naprav ter zakonske osnove za

rezervacije. Presojo, ki je potrebna za oceno tak??nih stro??kov,

dodatno ote??uje dejstvo, da je bilo aktivnosti v povezavi s

sanacijo ali izku??enj s tak??nimi dejavnostmi, na podlagi

katerih bi lahko poslovodstvo primerjalo ocene prihodnjih

stro??kov, omejeno.

Glede na to, da lahko spremembe predpostavk pomembno

vplivajo na vi??ino rezervacij za okolje v ra??unovodskih izkazih,

smo revizijske postopke osredoto??ili na to podro??je.

Zaradi navedenega so rezervacije za okolje pomembne za

na??o revizijo in zato smo to podro??je opredelili kot klju??no

revizijsko zadevo.

Pridobili smo razumevanje postopka oblikovanja

rezervacij za okolje ter ovrednotili in preizkusili zasnovo s

tem povezanih kontrol.

V zvezi s pripoznanimi rezervacijami za okolje smo

preverili obstoj pravnih in posrednih zavez, ki zahtevajo

obnovo in sanacijo posameznih lokacij odlagali???? in

naprav.

Preverili smo poslovodsko oceno vi??ine potrebnih

rezervacij za okolje po stanju na dan 31. december 2025,

ki je bila pripravljena na osnovi presoj zunanjih

strokovnjakov v teko??em in v preteklih letih o potrebnih

aktivnostih za sanacijo odlagali???? in naprav in s tem

povezane ocene potrebnih stro??kov.

Pri tem smo presodili o ustreznosti uporabljenih

predpostavk, kot so pri??akovana stopnja rasti cen ter

diskontna stopnja in ocen poslovodstva glede

terminskega izvajanja aktivnosti pri izra??unu potrebnih

rezervacij za okolje po stanju na dan 31. december 2025.

Med drugim smo za preveritev ustreznosti zneska

izkazanih rezervacij presojali tudi projektno

dokumentacijo ter ??tudijo tehni??nih strokovnjakov, na

osnovi katere je poslovodstvo oblikovalo te rezervacije.

Za znesek pove??anj dolgoro??nih rezervacij smo preverili

in presodili o ocenah stro??kov vezanih na pri??akovane

prihodnje potrebne aktivnosti za sanacijo, ki so osnovane

in ovrednotene s pomo??jo zunanjih strokovnjakov.

Presodili smo tudi o usposobljenosti in objektivnosti

zunanjih strokovnjakov, ki jih je v ta namen anga??iralo

poslovodstvo in ki so pripravili ocene stro??kov.

Na vzorcu izbranih ??rpanj dolgoro??nih rezervacij smo

testirali podporno dokumentacijo za ??rpanje, kot na primer

prejete ra??une, sklenjene pogodbe z izvajalci, za??asne

situacije in rekapitulacije del s strani izvajalcev, ter

preverili, ali je ??rpanje dolgoro??nih rezervacij utemeljeno.

Presodili smo tudi ustreznost pregleda in odobritve

aktivnosti, ovrednotenja in evidentiranja sprememb vi??ine

v zvezi z dolgoro??nimi rezervacijami za okolje s strani

uprave dru??be.

Pregledali smo poro??ila o pravdnih postopkih in o

skladnosti dru??be z veljavnimi predpisi na okoljskem

podro??ju ter pridobili neodvisna pravna pisma.

Ocenili smo ustreznost razkritij v pojasnilu 13 - Druge

rezervacije in njihovo skladnost z MSRP EU.

3/5

Druge informacije

Druge informacije obsegajo informacije v letnem poro??ilu, razen ra??unovodskih izkazov in na??ega mnenja o teh

ra??unovodskih izkazih. Poslovodstvo je odgovorno za te druge informacije.

Na??e mnenje o ra??unovodskih izkazih ne vklju??uje drugih informacij in zato o njih ne izra??amo nikakr??nega

zagotovila ali sklepa.

V zvezi z revizijo ra??unovodskih izkazov je na??a odgovornost, da te druge informacije preberemo in presodimo, ali

so druge informacije pomembno neskladne z ra??unovodskimi izkazi ali na??im poznavanjem, pridobljenim pri

revidiranju, ali kako druga??e zgledajo pomembno napa??ne. Poleg tega je na??a odgovornost da ocenimo, ali so

bile druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, v vseh pomembnih pogledih pripravljene v skladu z veljavnim

zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, usklajene z zakonom ali

predpisi glede formalnih zahtev in postopkov za pripravo drugih informacij z vidika pomembnosti in, ali bi

neskladnost s temi zahtevami lahko vplivala na presoje, zasnovane na teh drugih informacijah.

Na podlagi opravljenih postopkov poro??amo, kolikor lahko ocenimo, da:

??? so druge informacije, ki opisujejo dejstva predstavljena v ra??unovodskih izkazih, v vseh pomembnih

pogledih usklajene z ra??unovodskimi izkazi; in

??? da so druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, na katero smo izdali lo??eno revizorjevo poro??ilo dne

14. april 2026, pripravljene v skladu z veljavnim zakonom in predpisi.

Poleg tega je na??a odgovornost da, na podlagi na??ega poznavanja in razumevanja dru??be, ki smo ga pridobili

med revizijo, poro??amo o tem, ali druge informacije vsebujejo pomembno napa??no navedbo. Na podlagi

opravljenih postopkov v zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili nobenih pomembnih napa??nih navedb.

Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje za ra??unovodske izkaze

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in po??teno predstavitev teh ra??unovodskih izkazov v skladu z

Mednarodnimi standardi ra??unovodskega poro??anja, kot jih je sprejela EU in za t??ko notranje kontroliranje, kot je

v skladu z odlo??itvijo poslovodstva potrebno, da omogo??i pripravo ra??unovodskih izkazov, ki ne vsebujejo

pomembno napa??ne navedbe zaradi prevare ali napake.

Poslovodstvo je pri pripravi ra??unovodskih izkazov dru??be odgovorno za oceno njene sposobnosti, da nadaljuje

kot delujo??e podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujo??im podjetjem in uporabo predpostavke delujo??ega

podjetja kot podlago za ra??unovodenje, razen ??e namerava poslovodstvo dru??bo likvidirati ali zaustaviti poslovanje,

ali ??e nima druge mo??nosti, kot da napravi eno ali drugo.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad procesom priprave ra??unovodskih izkazov dru??be ter potrditev

letnega poro??ila.

Revizorjeva odgovornost za revizijo ra??unovodskih izkazov

Na??i cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so ra??unovodski izkazi kot celota brez pomembno napa??ne

navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poro??ilo, ki vklju??uje na??e mnenje. Sprejemljivo zagotovilo

nudi visoko stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z mednarodnimi standardi

revidiranj, vedno odkrila pomembno napa??no navedbo, ??e ta obstaja. Napa??ne navedbe lahko izhajajo iz prevare

ali napake, ter se smatrajo za pomembne, ??e je upravi??eno pri??akovati, da posami??no ali skupaj, vplivajo na

gospodarske odlo??itve uporabnikov, sprejete na podlagi teh ra??unovodskih izkazov.

Med izvajanjem revidiranja v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno

nezaupljivost. Prav tako:

??? prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napa??ne navedbe v ra??unovodskih izkazih, bodisi zaradi

napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter

pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za na??e mnenje. Tveganje,

da ne bomo odkrili napa??ne navedbe, ki izvira iz prevare, je vi??je od tistega, povezanega z napako, saj

prevara lahko vklju??uje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napa??no razlago ali izogibanje

notranjih kontrol;

??? pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnimi za revizijo z namenom oblikovanja revizijskih

postopkov, ki so okoli????inam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o u??inkovitosti notranjih

kontrol dru??be;

??? presodimo ustreznost uporabljenih ra??unovodskih usmeritev in sprejemljivost ra??unovodskih ocen ter z

njimi povezanih razkritij poslovodstva;

4/5

??? na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov in okoli????in,

ki zbujajo dvom v sposobnost dru??be, da nadaljuje kot delujo??e podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti

poslovodske uporabe predpostavke delujo??ega podjetja, kot podlage ra??unovodenja. ??e sprejmemo

sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dol??ni v revizorjevem poro??ilu opozoriti na ustrezna razkritja

v ra??unovodskih izkazih ali, ??e so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo

na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poro??ila. Vendar kasnej??i dogodki ali

okoli????ine lahko povzro??ijo prenehanje dru??be kot delujo??ega podjetja;

??? ovrednotimo splo??no predstavitev, strukturo, vsebino ra??unovodskih izkazov vklju??no z razkritji, in ali

ra??unovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na na??in, da je dose??ena po??tena

predstavitev.

Pristojne za upravljanje med drugim obve????amo o na??rtovanem obsegu in ??asu revidiranja in o pomembnih

revizijskih ugotovitvah vklju??no s pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med na??o revizijo.

Obenem smo pristojnim za upravljanje predlo??ili na??o izjavo, da smo izpolnili vse eti??ne zahteve v zvezi z

neodvisnostjo ter jih obvestili o vseh razmerjih in drugih zadevah, za katere bi se lahko upravi??eno menilo, da

vplivajo na na??o neodvisnost, in jih seznanili s tem povezanimi nadzornimi ukrepi.

Od vseh zadev, s katerimi smo seznanili pristojne za upravljanje, smo zadeve, ki so bile najpomembnej??e pri

reviziji ra??unovodskih izkazov teko??ega obdobja, dolo??ili kot klju??ne revizijske zadeve.

PORO??ILO O DRUGIH ZAKONSKIH IN REGULATORNIH ZAHTEVAH

DRUGE ZAHTEVE V ZVEZI Z VSEBINO REVIZORJEVEGA PORO??ILA V SKLADU Z UREDBO (EU) ??T.

537/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

Imenovanje in potrditev revizorja

Za zakonitega revizorja revidirane dru??be smo bili imenovani na skup????ini dru??be 21. maja 2025, predsednik

nadzornega sveta pa je pogodbo o revidiranju podpisal dne 27. avgusta 2025. Pogodba je bila sklenjena za

obdobje 3 let. Celotno neprekinjeno obdobje na??ega sodelovanja z dru??bo, vklju??no s predhodnimi podalj??anji

(podalj??anje prvotnega obdobja za katerega smo bili imenovani za revizorja dru??be) in ponovnimi imenovanji za

zakonitega revizorja dru??be, zna??a 7 let.

V imenu revizijske dru??be Ernst & Young d.o.o. sta za opravljeno revizijo odgovorni poobla????eni revizorki Sanja

Ko??ir Nika??inovi?? in Mateja Repu??i??.

Skladnost z dodatnim poro??ilom revizijski komisiji

Na??e mnenje o ra??unovodskih izkazih v tem poro??ilu je skladno z dodatnim poro??ilom revizijski komisiji dru??be, ki

smo ga izdali na isti dan kot revizijsko poro??ilo.

Nerevizijske storitve

Za revidirano dru??bo nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega ??lena

Uredbe (EU) ??t. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta, in smo pri opravljanju revizije zagotovili na??o

neodvisnost od revidirane dru??be.

Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki so razkrite v letnem poro??ilu in ra??unovodskih izkazih, nismo za dru??bo

in njene odvisne dru??be opravili nobenih drugih storitev.

REVIZORJEVO PORO??ILO O SKLADNOSTI RA??UNOVODSKIH IZKAZOV V ELEKTRONSKI OBLIKI Z

ZAHTEVAMI DELEGIRANE UREDBE ??T. 2019/815 O ENOTNI ELEKTRONSKI OBLIKI PORO??ANJA

Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem, ali so revidirani ra??unovodski izkazi dru??be CINKARNA

Celje, d.d. za poslovno leto, ki se je kon??alo 31. decembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: revidirani ra??unovodski

izkazi), pripravljeni upo??tevajo?? zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 in

spremenjene Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/815 z dne 11. novembra 2020 o dopolnitvi Direktive

2004/109/ES Evropskega Priloga 1 parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehni??nimi standardi za dolo??itev

enotne elektronske oblike poro??anja, veljavne za leto 2025 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).

Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje

5/5

Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih ra??unovodskih izkazov v elektronski

obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za t??ko notranje kontroliranje, kot je v skladu z odlo??itvijo

poslovodstva potrebno, da omogo??i pripravo revidiranih ra??unovodskih izkazov v elektronski obliki na na??in, da ne

vsebujejo pomembno napa??ne navedbe zaradi prevare ali napake.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad pripravo revidiranih ra??unovodskih izkazov v elektronski obliki

v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.

Revizorjeva odgovornost

Na??a odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep o tem, ali so revidirani

ra??unovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Na?? posel dajanja sprejemljivega

zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 (prenovljen) ??? Posli dajanja

zagotovil razen revizij ali preiskav ra??unovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za

Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel na??rtujemo in izvajamo

tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.

Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti ter eti??nimi zahtevami Uredbe EU ??t. 537/2014 in

Mednarodnega kodeksa etike za ra??unovodske strokovnjake (vklju??no z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki

ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za ra??unovodske strokovnjake (Kodeks IESBA). Kodeks je

zasnovan na temeljnih na??elih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dol??ne skrbnosti, zaupnosti

in strokovnega vedenja. Na??e podjetje deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK)

1 in skladno z njim vzdr??uje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vklju??no z dokumentiranimi politikami in

postopki glede skladnosti z eti??nimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi

zahtevami.

Povzetek opravljenega dela

V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:

??? prepoznali in ocenili smo tveganje pomembne neskladnosti revidiranih ra??unovodskih izkazov z

zahtevami Delegirane uredbe zaradi napake ali prevare;

??? pridobili smo razumevanje notranjega kontroliranja, ki je pomembno za posel dajanja sprejemljivega

zagotovila, da bi oblikovali postopke, ki so ustrezni v danih okoli????inah, vendar pa ne za izra??anje mnenja

o u??inkovitosti notranjega kontroliranja;

??? ocenili smo, ali prejeti revidirani ra??unovodski izkazi izpolnjujejo zahteve Delegirane uredbe, veljavne na

dan poro??anja;

??? pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so revidirani ra??unovodski izkazi, ki so vklju??eni v letno poro??ilo

izdajatelja prikazani v pravilni elektronski obliki XHTML.

Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za na?? sklep.

Sklep

Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po na??em mnenju revidirani ra??unovodski izkazi

dru??be CINKARNA Celje, d.d. za poslovno leto, ki se je kon??alo 31. decembra 2025 in ki so vklju??eni v letno

poro??ilo, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.

Ljubljana, 14. april 2026

Sanja Ko??ir Nika??inovi?? Mateja Repu??i??

Direktorica, Poobla????ena revizorka Poobla????ena revizorka

Ernst & Young d.o.o.

Dunajska 111, Ljubljana

1/4

PORO??ILO NEODVISNEGA REVIZORJA O OMEJENEM ZAGOTOVILU O IZJAVI O

TRAJNOSTNOSTI

Delni??arjem gospodarske dru??be CINKARNA Celje, d.d.

Sklep o omejenem zagotovilu

Izvedli smo posel dajanja omejenega zagotovila na Izjavo o trajnostnosti dru??be CINKARNA Celje, d.d.

(??dru??ba??) vklju??ene v poglavje Izjava o trajnostnosti poslovnega poro??ila (??Izjava o trajnostnosti??) na dan 31.

decembra 2025 in za tedaj kon??ano leto.

Na podlagi izvedenih postopkov in pridobljenih dokazov nismo opazili ni??esar, zaradi ??esar bi verjeli, da Izjava o

trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih ni pripravljena v skladu s 70 c. ??lenom in 70 ??. ??lenom Zakona o

gospodarskih dru??bah (ZGD-1), ki v slovenski pravni red prena??a ??len 19(a) / 29(a)

Direktive EU 2013/34/EU),

vklju??no s:

??? skladnostjo z Evropskimi standardi poro??anja o trajnostnosti (ESRS), vklju??no s tem, da je proces, ki

ga je dru??ba izvedla za opredelitev informacij, poro??anih v Izjavi o trajnostnosti (??Proces??), v skladu

z opisom iz pojasnila 5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih

vplivov, tveganj in prilo??nosti [ESRS 2 IRO-1];

??? skladnostjo razkritij v pojasnilu 5.2.1. Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in

nalo??bah ??? ESRS 2 poglavju o okoljskih informacijah izjave o trajnostnosti z 8. ??lenom Uredbe EU

2020/852 (??Uredba o taksonomiji??);

??? skladnostjo z zahtevami glede priprave Izjave o trajnostnosti v obliki, kot jo dolo??ata 58. ??len ZGD-1

in 3. ??len ESEF uredbe ??t. 2019/815 (??Delegirana uredba??).

Podlaga za sklep

Posel dajanja omejenega zagotovila smo izvedli v skladu z Mednarodnim standardom poslov dajanja zagotovil

MSZ 3000 (prenovljen), Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav ra??unovodskih informacij iz preteklosti, ki

ga je izdal Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil.

Postopki pri poslu dajanja omejenega zagotovila se po naravi in ??asu razlikujejo in so manj obse??ni kot pri poslu

dajanja sprejemljivega zagotovila. Posledi??no je raven zagotovila, pridobljenega pri poslu dajanja omejenega

zagotovila, bistveno ni??ja od zagotovila, ki bi bilo pridobljeno, ??e bi bil opravljen posel dajanja sprejemljivega

zagotovila.

Menimo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za na?? sklep. Na??e odgovornosti v skladu s tem

standardom so podrobneje opisane v poglavju na??ega poro??ila Odgovornosti revizorja.

Na??a neodvisnost in obvladovanje kakovosti

Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in eti??nimi zahtevami Mednarodnega kodeksa etike za

ra??unovodske strokovnjake (vklju??no z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za mednarodne

standarde etike za ra??unovodske strokovnjake (International Ethics Standards Board for Accountants). Kodeks je

zasnovan na temeljnih na??elih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dol??ne skrbnosti, zaupnosti

ter strokovnega vedenja.

Na??e podjetje deluje v skladu z Mednarodnimi standardi upravljanja kakovosti (MSUK) 1 in skladno z njimi vzdr??uje

celovit sistem obvladovanja kakovosti, vklju??no z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z eti??nimi

zahtevami, poklicnimi standardi in veljavnimi pravnimi ter regulativnimi zahtevami.

Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje za izjavo o trajnostnosti

Poslovodstvo je odgovorno za oblikovanje in izvajanje procesa za prepoznavanje informacij, navedenih v izjavi o

trajnostnosti v skladu s standardi ESRS, in za razkritje tega postopka v pojasnilu [ESRS 2 IRO-1] Izjave o

trajnostnosti. Ta odgovornost vklju??uje:

2/4

??? razumevanje okoli????in, v katerih potekajo dejavnosti in poslovni odnosi dru??be, ter razvijanje razumevanja

njenih prizadetih dele??nikov;

??? opredelitev dejanskih in potencialnih vplivov (negativnih in pozitivnih), povezanih s trajnostnimi zadevami,

ter tveganj in prilo??nosti, ki vplivajo ali za katere se lahko upravi??eno pri??akuje, da bodo vplivali na finan??ni

polo??aj, finan??no uspe??nost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stro??ke kapitala dru??be na kratki,

srednji in dolgi rok;

??? oceno pomembnosti ugotovljenih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih s trajnostnimi zadevami, z

izbiro in uporabo ustreznih pragov ter

??? ustvarjanje predpostavk, ki so v danih okoli????inah razumne.

Poslovodstvo je nadalje odgovorno za pripravo Izjave o trajnostnosti v skladu z 70 c. ??lenom in 70 ??. ??lenom

Zakona o gospodarskih dru??bah, ki izvaja ??len 19(a) / 29(a)

Direktive EU 2013/34/EU, vklju??no s:

??? skladnostjo z ESRS;

??? pripravo razkritij v pojasnilu 5.2.1. Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in nalo??bah ???

ESRS 2 v poglavju o okoljskih informacijah Izjave o trajnostnosti skladno z 8. ??lenom Uredbe EU

2020/852 (??Uredba o taksonomiji??);

??? zasnovo, vzpostavitvijo in vzdr??evanjem tak??nih notranjih kontrol, za katere vodstvo meni, da so potrebne

za pripravo Izjave o trajnostnosti, ki ne vsebuje pomembno napa??nih navedb zaradi prevare ali napake,

in

??? izbiro in uporabo ustreznih metod poro??anja o trajnostnosti ter oblikovanje predpostavk in ocen o

posameznih trajnostnih razkritjih, ki so v danih okoli????inah razumne.

Poslovodstvo dru??be je odgovorno tudi za pripravo Izjave o trajnostnosti v skladu s tehni??nimi zahtevami,

povezanimi z enotno elektronsko obliko, kot dolo??eno v ??lenu 58 ZGD-1 in ??lenu 3 Delegirane Uredbe. Ta

odgovornost vklju??uje zasnovo, vzpostavitev in vzdr??evanje takih notranjih kontrol, ki omogo??ijo pripravo Izjave o

trajnostnosti, ki ni pomembno neskladno z zahtevami 58. ??lena ZGD-1 in 3. ??lena Delegirane Uredbe.

Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad procesom poro??anja o trajnostnosti dru??be.

Naravne omejitve povezane s pripravo Izjave o trajnostnosti

Sodila, narava izjave o trajnostnosti in odsotnost dolgoletnih uveljavljenih avtoritativnih smernic, standardnih

na??inov uporabe in praks poro??anja omogo??ajo sprejetje razli??nih, vendar sprejemljivih metodologij merjenja, kar

lahko povzro??i razlike med dru??bami. Sprejete metodologije merjenja lahko vplivajo tudi na primerljivost trajnostnih

zadev, o katerih poro??ajo razli??ne organizacije in iz leta v leto znotraj organizacije, saj se metodologije razvijajo.

Pri poro??anju o v prihodnost usmerjenih informacijah v skladu z ESRS mora poslovodstvo pripraviti v prihodnost

usmerjene informacije na podlagi razkritih predpostavk o dogodkih, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, in mo??nih

prihodnjih ukrepih dru??be. Dejanski rezultat bo verjetno druga??en, saj se pri??akovani dogodki pogosto ne zgodijo

v skladu s pri??akovanji.

Poslovodstvo dru??be pri dolo??anju razkritij v Izjavi o trajnostnosti interpretira nedefinirane pravne in druge izraze.

Nedefinirane pravne in druge izraze je mogo??e razlagati razli??no, vklju??no s pravno skladnostjo njihove

interpretacije, in so zato predmet negotovosti.

Sklicevanja na zunanje vire ali spletne strani v Izjavi o trajnostnosti niso vklju??eni v na??e postopke pregleda Izjave

o trajnostnosti. Zato o njih ne podajamo nobenega zagotovila. Na?? sklep v zvezi s to zadevo ni prilagojen.

Okoljsko poro??anje, kot ga uporabljajo vse dru??be, vklju??uje informacije, ki temeljijo na scenarijih, povezanih s

podnebjem, ki vklju??ujejo naravno negotovost zaradi nepopolnega znanstvenega in ekonomskega znanja o

verjetnosti, ??asu ali u??inku mo??nih prihodnjih fizi??nih in prehodnih vplivov, povezanih s podnebjem. V izogib dvomu,

obseg na??ega posla in na??e odgovornosti ni vklju??eval izvajanja postopkov, potrebnih za kakr??nokoli zagotovilo o

zanesljivosti, pravilni sestavi ali to??nosti informacij, usmerjenih v prihodnost.

3/4

Vse meritve emisij v dobavni verigi, navedene v Izjavi o trajnostnosti, lahko vklju??ujejo informacije, ki jih zagotovijo

dobavitelji in viri tretjih oseb. Na??i postopki niso vklju??evali pridobivanja zagotovila glede informacij, ki so jih

posredovali dobavitelji ali tretje osebe.

Izjava o trajnostnosti lahko vklju??uje metrike, ki izhajajo iz prijavljenih dogodkov v zvezi z zaposlenimi in

podizvajalci. Zato na??e testiranje morda ne bo odkrilo napa??nih navedb v zvezi s popolnostjo, na primer v primerih,

ko so se dogodki morda zgodili, vendar o njih niso poro??ali.

Revizorjeva odgovornost

Na?? cilj je na??rtovati in izvesti posel dajanja zagotovil za pridobitev omejenega zagotovila o tem, ali Izjava o

trajnostnosti ne vsebuje pomembno napa??nih navedb zaradi prevare ali napake, ter izdati poro??ilo o omejenem

zagotovilu, ki vklju??uje na?? sklep. Napa??ne navedbe lahko nastanejo zaradi prevare ali napake in se ??tejejo za

pomembne, ??e je mogo??e razumno pri??akovati, da bodo posamezno ali skupaj vplivale na odlo??itve uporabnikov,

sprejete na podlagi Izjave o trajnostnosti kot celote.

V okviru posla dajanja omejenega zagotovila v skladu s standardom MSZ 3000 (prenovljen) izvajamo strokovno

presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost ves ??as posla.

Na??e odgovornosti v zvezi s Izjavo o trajnostnosti v povezavi s Procesom vklju??ujejo:

??? pridobivanje razumevanja Procesa, vendar ne z namenom podajanja sklepa o u??inkovitosti procesa,

vklju??no z izidom Procesa;

??? upo??tevanje, ali opredeljene informacije obravnavajo veljavne zahteve po razkritju iz standarda ESRS,

in

??? na??rtovanje in izvajanje postopkov za ovrednotenje, ali je proces skladen z opisom procesa dru??be, kot

je razkrito v pojasnilu 5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,

tveganj in prilo??nosti [ESRS 2 IRO-1].

Na??e druge odgovornosti v zvezi z Izjavo o trajnostnosti vklju??ujejo:

??? pridobitev poznavanja kontrolnega okolja, procesov in informacijskih sistemov dru??be, ki so pomembni za

pripravo Izjave o trajnostnosti, vendar ne zajemajo ovrednotenja zasnove posameznih kontrolnih

dejavnosti, pridobivanja dokazov o njihovem izvajanju ali preizku??anja njihove operativne u??inkovitosti;

??? opredelitev razkritij, pri katerih lahko pride do pomembno napa??nih navedb zaradi prevare ali napake;

??? oblikovanje in izvajanje postopkov glede na razkritja v Izjavi o trajnostnosti, kjer lahko pride do pomembno

napa??nih navedb. Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napa??ne navedbe, ki so posledica prevare, je

ve??je, kot da se ne odkrijejo pomembno napa??ne navedbe, ki so posledica napake, saj prevare lahko

vklju??ujejo dogovarjanje, ponarejanje, na??rtne opustitve, zavajajo??e razlage ali pa izogibanje notranjim

kontrolam;

??? oceno, ali je Izjava o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljeno v obliki, kot jo zahtevata 58.

??len ZGD-1 in 3. ??len Delegirane Uredbe.

Povzetek opravljenega dela

Posel dajanja omejenega zagotovila vklju??uje izvajanje postopkov za pridobitev dokazov o Izjavi o trajnostnosti.

Narava, ??asovni okvir in obseg izbranih postopkov so odvisni od strokovne presoje, vklju??no z opredelitvijo razkritij,

pri katerih obstaja verjetnost, da bodo v Izjavi o trajnostnosti nastale pomembno napa??ne navedbe zaradi prevare

ali napake.

4/4

Pri izvajanju na??ega posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Procesom smo:

??? pridobili razumevanje Procesa s pomo??jo:

o izvajanja poizvedb za razumevanje virov informacij, ki jih uporablja poslovodstvo (npr.

vklju??evanje dele??nikov, poslovni na??rti in strate??ki dokumenti), ter

o pregledovanja notranje dokumentacije dru??be o njihovem Procesu; in

??? ocenili smo, ali so dokazi, pridobljeni z na??imi postopki o Procesu, ki ga izvaja dru??ba, skladni z opisom

procesa, dolo??enem v pojasnilu 5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih

vplivov, tveganj in prilo??nosti [ESRS 2 IRO-1].

Pri izvajanju na??ega posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi z Izjavo o trajnostnosti smo:

??? pridobili razumevanje postopkov poro??anja dru??be, ki so pomembni za pripravo Izjave o trajnostnosti,

tako da smo spoznali kontrolno okolje, procese in informacijske sisteme dru??be, ki so pomembni za

pripravo izjave o trajnostnosti, nismo pa ovrednotili zasnove posameznih kontrolnih dejavnosti, pridobili

dokaze o njihovem izvajanju ali preizkusili njihove uspe??nosti;

??? ocenili, ali so bistvene informacije, opredeljene v procesu za opredelitev informacij, o katerih se poro??a v

Izjavi o trajnostnosti, vklju??ene v Izjavo o trajnostnosti;

??? ocenili, ali sta struktura in predstavitev Izjave o trajnostnosti v skladu s standardi ESRS;

??? opravili poizvedbe pri ustreznem osebju in izvedli analiti??ne postopke v zvezi z izbranimi razkritji v Izjavi

o trajnostnosti;

??? izvedli postopke testiranja podatkov pri preizku??anju izbranih informacij v Izjavi o trajnostnosti;

??? ocenili metode, predpostavke in podatke za pripravo pomembnih ocen in v prihodnost usmerjenih

informacij ter na??in uporabe teh metod;

??? pridobili razumevanje procesa za opredelitev sprejemljivih in usklajenih gospodarskih dejavnosti po

Uredbi o taksonomiji za prihodke, nalo??be v osnovna sredstva in nalo??be v obratna sredstva ter ustreznih

razkritij v Izjavi o trajnostnosti;

??? ocenili postopke, metode in podatke o taksonomsko sprejemljivih in usklajenih gospodarskih dejavnostih,

ocenili skladnost z minimalnimi za????itnimi ukrepi s poizvedbami pri osebju ter izvedli vsebinske in

analiti??ne postopke za razkritja, usklajena z Uredbo o taksonomiji;

??? ocenili predstavitev in uporabo predlog taksonomije EU v skladu z ustreznimi zahtevami;

??? uskladili in zagotovili skladnost med poro??animi gospodarskimi dejavnostmi v skladu z Uredbo o

taksonomiji in postavkami ra??unovodskih izkazov, vklju??no z razkritji v povezanih pojasnilih;

??? ocenili, ali je Izjava o trajnostnosti pripravljena v obliki, kot jo dolo??ata 58. ??len ZGD-1 in 3. ??len Delegirane

uredbe.

Ljubljana, 14. april 2026

Sanja Ko??ir Nika??inovi?? Lidija ??inkovec

Direktorica, Poobla????ena revizorka Poobla????ena revizorka

Ernst & Young d.o.o.

Dunajska 111, Ljubljana

268

Priloga

AJP Avtomatsko javljanje po??ara

APM Alternativni pokazatelji uspe??nosti (Alternative

Performance Measures)

ARSO Agencija RS za okolje

BAT Best Available Techniques (najbolj??e razpolo??ljive

tehnike)

BI Business Intelligence

BNVT Bistri nevtralizat

BREF Best Available Techniques Reference Document

CC Cinkarna Celje

C??N Centralna ??istilna naprava

CICG Cinkarna Celje

CLP Uredba EU o razvr????anju, ozna??evanju in pakiranju

kemikalij

CMR Rakotvorne, mutagene ali za razmno??evanje

strupene snovi

CO

2

Ogljikov dioksid

CRM Critical Raw Materials (kriti??ne surovine)

CSRD Corporate Sustainability Reporting Directive

DDV Davek na dodano vrednost

DMA Double Materiality Assessment (dvojna ocena

pomembnosti ??? ESG)

DM Delovno mesto

EID Skupna poraba energije iz dejavnosti (MWh)/Neto

prihodki (EUR)

EM Enota mere

EMS Energy Management System

EN Evropski standard

EP Evropski parlament

E-RIPO Evropski register izpustov in prenosov

onesna??eval

ESEF European Single Electronic Format

ESG Environmental, Social and Governance

ES Evropska skupnost

ESMA European Securities and Markets Authority

ESRS European Sustainability Reporting Standards

ETS Emissions Trading System (sistem trgovanja z

emisijami)

EU Evropska unija

EU BMR Benchmark Regulation ??? EU uredba o referen??nih

vrednostih

FID Fiduciaran ra??un

FO Fizi??na oseba

FURS Finan??na uprava RS

GDPR General Data Protection Regulation

GHG Greenhouse Gases (toplogredni plini)

GHS Global Harmonized System (za razvr????anje kemikalij)

GRI Global Reporting Initiative

IED Industrial Emissions Directive

ILO International Labour Organization

IP Intelektualna lastnina (Intellectual Property)

IPCC Intergovernmental Panel on Climate Change

IPPC Integrated Pollution Prevention and Control

IRO Impact, risk, opportunity

ISV Integriran sistem vodenja

ISO International Organization for Standardization

KC Kemija Celje

K??N Komunalna ??istilna naprava

KS Krajevna skupnost

LCA Ocena ??ivljenjskega cikla

LED Light Emitting Diode

LOTO Lock Out, Tag Out (varnostni postopek pri strojnem

vzdr??evanju)

LTIFR Lost Time Injury Frequency Rate

MAR Market Abuse Regulation (uredba o zlorabi trga)

MB Masterbach

MNVP Ministrstvo za naravne vire in prostor

MOD Ministrstvo za obrambo

MOPE Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

MOP Ministrstvo za okolje in prostor

MRS Mednarodni ra??unovodski standardi

MSRP Mednarodni ra??unovodski standardi poro??anja

MW Megavat

NACE Statisti??na klasifikacija dejavnosti v EU

NUTS 2 Nomenclature of Territorial Units for Statistics

OPEX Obratovalni stro??ki

ONOB Odlagali????e nenevarnih odpadkov Bukov??lak

OP Organizacijski predpis

OPPN Ob??inski podrobni prostorski na??rt

O?? Osnovna ??ola

OVD Okljevarstveno dovoljenje

OVE Obnovljivi viri energije

PE Poslovna enota

PFAS Per- and polyfluoroalkyl substances

PFA ??? Perfluoroalkoksi

PO?? Podru??ni??na osnovna ??ola

PTFE Teflon

REACH Registration, Evaluation, Authorisation and

Restriction of Chemicals

ROA Return on Assets

ROE Return on Equity

ROS Return on Sales

RS Republika Slovenija

SE Son??na energija

SIST Slovenski in??titut za standardizacijo

SoC Substances of Concern

SV Severovzhod

SVHC Substances of Very High Concern

SVZO Slu??ba za varstvo, zdravje in okolje

TGP Toplogredni plini

TMP Trimetilpropan

TOC Total Organic Carbon

TP Transformatorska postaja

UL FGG Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni??tvo in

geodezijo

USD Ameri??ki dolar

UV Ultravijoli??ni

VC Vrednostna veriga

ZDA Zdru??ene dr??ave Amerike

ZGD Zakon o gospodarskih dru??bah

ZN Zdru??eni narodi

ZP Zemeljski plin

ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

ZTFI Zakon o trgu finan??nih instrumentov

ZVOP-2 Zakon o varstvu osebnih podatkov (verzija 2)

ZZPRI Zakon o za????iti prijaviteljev