Kemi??na industrija Celje, d. d.
Kidri??eva 26, SI-3001 Celje, Slovenija
Letno poro??ilo
dru??be Cinkarna Celje, d. d.,
za leto 2025
April 2026
1
Kazalo vsebine
1 Analiza razvoja in uspe??nost poslovanja ter polo??aj dru??be ...................................... 4
1.1 Zgo????en prikaz poslovanja in alternativnih meril uspe??nosti ........................................... 4
1.2 Pismo Uprave ........................................................................................................... 5
1.3 Poro??ilo Nadzornega sveta ......................................................................................... 8
1.4 Notranjerevizijsko poro??ilo........................................................................................ 11
1.5 Izpostavljeni dogodki ............................................................................................... 12
1.6 Predstavitev podjetja ............................................................................................... 15
1.6.1 Organizacijska struktura ........................................................................................ 15
2 Upravljanje podjetja ................................................................................................ 16
2.1 Izjava o upravljanju dru??be ...................................................................................... 16
2.2 Obvladovanje tveganj .............................................................................................. 18
2.3 Delovanje skup????ine in pravice delni??arjev ................................................................. 25
3 Strate??ke usmeritve in prihodnji razvoj ................................................................... 26
3.1 Strate??ki cilji in usmeritve ........................................................................................ 26
3.2 Na??rti za leto 2026 .................................................................................................. 26
3.3 Izvedene in na??rtovane investicije ............................................................................. 27
3.3.1 Izvedene investicije ............................................................................................... 27
3.3.2 Na??rtovane investicije ............................................................................................ 27
3.4 Razvoj in raziskave .................................................................................................. 28
4 Poslovanje ............................................................................................................... 29
4.1 Poslovni izid ............................................................................................................ 31
4.2 Odhodki in stro??ki.................................................................................................... 31
4.3 Sredstva in viri ........................................................................................................ 32
4.4 Delnice in dividende ................................................................................................. 35
5 Izjava o trajnostnosti .............................................................................................. 37
5.1 ESRS 2 Splo??na razkritja .......................................................................................... 37
5.1.1 [BP] Podlaga za pripravo ........................................................................................ 37
5.1.1.1 [BP-1] Splo??na podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti ............................... 37
5.1.1.2 [BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoli????inami ......................................... 38
5.1.2 [GOV] Upravljanje ................................................................................................. 42
5.1.2.1 [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ........................... 42
5.1.2.2 [GOV-2] Informacije, predlo??ene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom
podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo ................................... 48
5.1.2.3 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v sisteme spodbud ... 49
5.1.2.4 [GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu ........................................................... 49
5.1.2.5 [GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poro??anja o trajnostnosti ..... 50
5.1.3 [SBM] Strategija ................................................................................................... 51
5.1.3.1 [SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga ............................... 51
5.1.3.2 [SBM-2] Interesi in stali????a dele??nikov ........................................................ 61
5.1.3.3 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s
strategijo in poslovnim modelom ............................................................................... 63
5.1.4 [IRO] Upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti ........................................................ 71
5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in prilo??nosti ............................................................................................... 71
5.1.4.2 [IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti ... 72
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in nadzornih organov; str. 42 - 46 ........................ 77
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in nadzornih organov; str. 46 ............................... 77
[GOV-4] Izjava o skrbnem pregled; str.49 - 50 ........................................................... 77
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga; str. 51 .................................. 77
5.2 [E] Okoljske informacije ........................................................................................... 82
5.2.1 Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in nalo??bah ??? ESRS 2 ............. 82
5.2.1.1 Dele?? prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025 ................................ 84
5.2.1.2 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ............................................ 85
5.2.1.3 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025 .......... 87
5.2.1.4 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ............................................ 88
2
5.2.1.5 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025 .......... 90
5.2.1.6 Zbirne tabele o bistvenih prispevkih glede na dejavnost ................................ 91
5.2.1.7 Informacije iz ??lena 8 (6) in (7) o razkritju dejavnosti na podro??ju jedrske
energije in plina (priloga XII Delegirane uredbe Komisije EU 2022/1214). ...................... 92
5.2.2 [E1] Podnebne spremembe .................................................................................... 95
5.2.2.1 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v sisteme spodbud ... 95
5.2.2.2 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s
strategijo in poslovnim modelom ............................................................................... 95
5.2.2.3 [IRO-1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje pomembnih, s
podnebjem povezanih vplivov, tveganj in prilo??nosti .................................................. 100
5.2.2.4 [E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev podnebnih sprememb ............................ 105
5.2.2.5 [E1-2] Politike, povezane z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem
nanje 108
5.2.2.6 [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb ............. 110
5.2.2.7 [E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ...
............................................................................................................ 114
5.2.2.8 [E1-5] Poraba energije in me??anica .......................................................... 120
5.2.2.9 [E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih plinov ................. 121
5.2.2.10 [E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za zmanj??anje emisij
toplogrednih plinov, financirani z ogljikovimi dobropisi ............................................... 127
5.2.2.11 [E1-8] Interno dolo??anje cen ogljika ..................................................... 127
5.2.2.12 [E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih fizi??nih in prehodnih
tveganj ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s podnebjem ....................................... 127
5.2.3 [E2] Onesna??evanje ............................................................................................ 134
5.2.3.1 [E2 IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in prilo??nosti, povezanih z onesna??evanjem .................................................. 134
5.2.3.2 [E2-1] Politike v povezavi z onesna??enjem ................................................ 137
5.2.3.3 [E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesna??evanjem .......................................... 139
5.2.3.4 [E2-3] Cilji v zvezi z onesna??evanjem ....................................................... 141
5.2.3.5 [E2-4] Onesna??enje zraka, vode in podzemne vode .................................... 144
5.2.3.6 [E2-5] Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost
............................................................................................................ 147
5.2.3.7 [E2-6] Predvideni finan??ni u??inki pomembnih z onesna??evanjem povezanih
tveganj in prilo??nosti ............................................................................................. 150
5.2.4 [E3] Vodni viri .................................................................................................... 152
5.2.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in prilo??nosti, povezanih z vodnimi viri ......................................................... 152
5.2.4.2 [E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri .................................................... 153
5.2.4.3 [E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri ................................................. 154
5.2.4.4 [E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri .............................................................. 154
5.2.4.5 [E3-4] Odvzemi vode .............................................................................. 155
5.2.5 [E5] Raba virov in kro??no gospodarstvo ................................................................. 157
5.2.5.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj, povezanih z rabo virov in kro??nim gospodarstvom ........................................ 157
5.2.5.2 [E5-1] Politike v povezavi s kro??nim gospodarstvom ................................... 158
5.2.5.3 [E5-2] Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in kro??nim gospodarstvom .............. 159
5.2.5.4 [E5-3] Cilji v zvezi z rabo virov in kro??nim gospodarstvom .......................... 160
5.2.5.5 [E5-4] Pritok virov .................................................................................. 161
5.2.5.6 [E5-5] Odtok virov ................................................................................. 161
5.3 [S] Socialne informacije ......................................................................................... 164
5.3.1 [S1] Lastna delovna sila ....................................................................................... 164
5.3.1.1 [SBM-3] Bistveni vplivi, tveganja in prilo??nosti ........................................... 164
5.3.1.2 [S1-1] Politike povezane z lastno delovno silo ............................................ 166
5.3.1.3 [S1???2] Procesi vklju??evanja lastnih delavcev in njihovih predstavnikov pri
obravnavi vplivov .................................................................................................. 169
5.3.1.4 [S1???3] Procesi za odpravljanje negativnih vplivov in kanali za izra??anje skrbi
lastne delovne sile ................................................................................................. 170
5.3.1.5 [S1???4] Ukrepi za obravnavo bistvenih vplivov na lastno delovno silo ter pristopi
k obvladovanju tveganj in izkori????anju prilo??nosti ter njihova u??inkovitost .................... 171
5.3.1.6 [S1???5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in prilo??nosti .......................... 175
5.3.1.7 [S1???6] Zna??ilnosti zaposlenih v podjetju ................................................... 175
5.3.1.8 [S1???7] Zna??ilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja......... 177
3
5.3.1.9 [S1???8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog........................... 177
5.3.1.10 [S1???9] Kazalniki raznolikosti ................................................................ 178
5.3.1.11 [S1???10] Dostojne pla??e ....................................................................... 178
5.3.1.12 [S1???11] Socialna za????ita ........................................................................... 179
5.3.1.13 [S1???12] Invalidi ....................................................................................... 179
5.3.1.14 [S1???13] Kazalniki usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti ...................... 180
5.3.1.15 [S1???14] Kazalniki zdravja in varnosti .......................................................... 180
5.3.1.16 [S1???15] Kazalniki usklajevanja poklicnega in zasebnega ??ivljenja ................... 182
5.3.1.17 [S1???16] Kazalniki prejemkov (pla??na vrzel in skupni prejemki) ..................... 182
5.3.1.18 [S1???17] Incidenti, prito??be in resni vplivi na ??lovekove pravice ...................... 183
5.3.2 [S3] Prizadete skupnosti ...................................................................................... 184
5.3.2.1 [S3-SBM3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s
strategijo in poslovnim modelom................................................................................ 184
5.3.2.2 [IRO - 1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in prilo??nosti na podro??ju S3 .......................................................................... 185
5.3.2.3 [S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi ........................................... 186
5.3.2.4 [S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi ......... 188
5.3.2.5 [S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke ................................................................ 188
5.3.2.6 [S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti
ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkori????anju pomembnih prilo??nosti v zvezi s
prizadetimi skupnostmi ter u??inkovitost navedenih ukrepov .......................................... 189
5.3.2.7 [S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov,
napredovanjem pozitivnih vplivov ter obvladovanjem tveganj in prilo??nosti ..................... 192
5.4 [G1] Poslovno ravnanje .......................................................................................... 195
5.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in
prilo??nosti .............................................................................................................. 195
5.4.2 [G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura ..................................... 196
5.4.3 [G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji ................................................................ 198
5.4.4 [G1-3] Prepre??evanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja ................................ 200
5.4.5 [G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali podkupovanja .................................................. 200
5.4.6 [G1-6] Pla??ilne prakse ......................................................................................... 201
6 Ra??unovodsko poro??ilo .......................................................................................... 202
6.1 Ra??unovodski izkazi ............................................................................................... 202
6.1.1 Izkaz finan??nega polo??aja dru??be .......................................................................... 202
6.1.2 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ............................................. 204
6.1.3 Izkaz drugega vseobsegajo??ega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ..................... 205
6.1.4 Izkaz gibanja kapitala in ugotovitev bilan??nega dobi??ka ........................................... 206
6.1.5 Izkaz denarnih tokov ........................................................................................... 207
6.1.6 Pojasnila k ra??unovodskim izkazom ....................................................................... 208
6.1.7 Pomembnej??i poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega obdobja .............. 257
6.1.8 Izjava ??lanov poslovodstva in oseb, odgovornih za sestavo letnega poro??ila ............... 258
7 Revizorjevo mnenje ............................................................................................... 259
4
1 Analiza razvoja in uspe??nost poslovanja ter polo??aj dru??be
1.1 Zgo????en prikaz poslovanja in alternativnih meril uspe??nosti
Dru??ba Cinkarna Celje, d. d. (v nadaljevanju dru??ba), za prikaz uspe??nosti preteklega poslovanja
uporablja poleg drugih meril, tudi alternativna merila uspe??nosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA.
Izbrana merila poslovanja razkrivajo uspe??nost in u??inkovitost poslovanja dru??be v oziru cikli??nosti
pigmentne industrije.
Tabela 1: Zgo????en prikaz poslovanja in alternativnih meril uspe??nosti
POSLOVANJE v 000 EUR
2025
2023
2022
Prihodki od prodaje
198.801,28
176.464,29
227.153,12
Dobi??ek iz poslovanja (EBIT)
1
22.226,71
12.722,75
53.175,64
Dobi??ek iz poslovanja, pove??an za amortizacijo (EBITDA)
2
36.097,93
25.078,12
65.326,33
??isti poslovni izid
19.469,55
12.653,41
43.396,47
Nekratkoro??na sredstva (konec obdobja)
121.392,52
114.522,70
108.559,53
Kratkoro??na sredstva (konec obdobja)
139.844,09
145.392,97
142.388,47
Kapital (konec obdobja)
216.755,09
221.230,46
209.010,15
Nekratkoro??ne obveznosti (konec obdobja)
17.427,34
18.844,14
18.831,72
Kratkoro??ne obveznosti (konec obdobja)
27.054,18
19.841,07
23.106,14
Investicije
19.525,40
19.825,30
10.546,50
KAZALNIKI
Dele?? EBIT v prihodkih od prodaje v %
11,18
7,21
23,41
Dele?? EBITDA v prihodkih od prodaje v %
18,16
14,21
28,76
??isti dobi??ek v prihodkih od prodaje (ROS) v %
9,79
7,17
19,10
Donosnost kapitala (ROE)
3
v %
9,10
5,88
21,74
Donosnost sredstev (ROA)
4
v %
7,31
4,95
17,61
Dodana vrednost na zaposlenega
5
106.613
80.305
131.431
??TEVILO ZAPOSLENIH
Konec leta / obdobja
726
742
775
Povpre??je konec leta / obdobja
724
754
776
PODATKI O DELNICI *
Skupno ??tevilo delnic
8.079.770
8.079.770
8.079.770
??tevilo lastnih delnic
299.874
264.650
264.650
??tevilo delni??arjev
3.199
2.651
2.321
??isti poslovni izid na delnico v EUR
6
2,41
1,57
5,37
Dividendna donosnost
7
5 %
n.p.
10 %
Bruto dividenda na delnico v EUR
1,80
n.p.
8
3,19
Te??aj delnice konec obdobja v EUR
31,50
20,50
23,00
Knjigovodska vrednost delnice v EUR
9
26,83
27,38
25,87
Tr??na kapitalizacija v 000 EUR (konec obdobja)
254.513
165.635
185.835
1
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja.
2
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja, pove??ana za amortizacijo. Odra??a uspe??nost poslovanja.
3
??isti dobi??ek/povpre??no stanje lastni??kega kapitala v obdobju. Kazalnik odra??a u??inkovitost dru??be pri ustvarjanju ??istega poslovnega izida glede na
kapital. Donos na kapital je tudi kazalnik uspe??nosti poslovodstva pri pove??anju vrednosti dru??be za lastnike.
4
??isti dobi??ek/povpre??no stanje sredstev v obdobju. Kazalnik odra??a u??inkovitost dru??be pri ustvarjanju ??istega poslovnega izida glede na sredstva.
Donos na sredstva je tudi kazalnik uspe??nosti poslovodstva pri u??inkovitosti uporabe sredstev za ustvarjanje dobi??ka.
5
Poslovni izid iz poslovanja, pove??an za amortizacijo in stro??ke dela, deljeno s povpre??nim ??tevilom zaposlenih po v??tetih urah. Kazalnik produktivnosti,
ki odra??a, kak??na je povpre??na novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v dru??bi.
6
??isti dobi??ek/skupno ??tevilo izdanih delnic.
7
Vi??ina dividende/vrednosti delnice (na dan skup????inskega sklepa).
8
V letu 2023 izpla??ila dividend zaradi dodeljene energetske pomo??i dru??bi v skladu z ZPGOPEK ni bilo.
9
Kapital konec obdobja/skupno ??tevilo izdanih delnic.
5
1.2 Pismo Uprave
Kontinuirano ve?? kot 150-letno poslovanje je dru??ba sodobno in v prihodnost usmerjeno kemijsko
podjetje, pri??akala v zelo dobri kondiciji, z ambicioznimi cilji trajnostnega poslovanja. Kot del
kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik evropskega in slovenskega gospodarstva, se
zavedamo svoje prilo??nosti, odgovornosti ter izzivov v kontekstu zelene, nizkooglji??ne in kro??ne
preobrazbe evropske industrije ter dinami??nosti industrije pigmenta.
V preu??evanem obdobju smo ustvarili prihodke od prodaje v vi??ini 198,8 mio EUR. Skupna vrednost
izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla vi??ino 185,0 mio EUR, kar je na ravni leta 2024. V letu
2025 so bile razmere na trgu zahtevne in precej nepredvidljive, predvsem zaradi slab??e
konkuren??nosti na trgih izven EU, kar se je odrazilo v ni??jih prodanih koli??inah in posledi??no tudi v
nekoliko ni??ji prodaji, kljub temu da so bile prodajne cene vi??je. Na trgih EU se je pritisk dodatno
okrepil, ker se je del zahodne konkurence (globalno sicer razpr??ene) bolj usmerjal na evropski trg,
saj je bila podobno kot mi manj konkuren??na na neza????itenih trgih. Antidumpin??ki ukrepi na uvoz
kitajskega TiO??? so sicer veljali vse leto, vendar se je izkazalo, da za zdaj ne zagotavljajo pri??akovane
za????ite pred cenovnim pritiskom. Kitajski proizvajalci so namre?? prete??ni del tarif absorbirali in
prilagodili izhodne cene, hkrati pa aktivno i????ejo poti na evropski trg. Ob vztrajnem prese??ku
kapacitet v industriji (predvsem kitajskega izvora) ter bolj umirjenem povpra??evanju je to ??e naprej
pritiskalo na prodajne cene in mar??e, dodatno pa je razmere zaostrilo tudi povi??anje stro??kov ??vepla,
ki je negativno vplivalo na stro??kovno strukturo proizvajalcev.
??isti dobi??ek je dosegel vrednost 19,5 mio EUR in zna??a 84,3 % dose??enega ??istega dobi??ka v letu
2024, ko je le-ta dosegel vrednost 23,1 mio EUR. Poslovni izid iz poslovanja pove??an za amortizacijo
oziroma EBITDA je dosegel 36,1 mio EUR in zna??a 18,2 % od dose??ene prodaje. V primerjavi z letom
poprej je EBITDA ni??ji za 8,8 %.
Jedro poslovanja dru??be ostaja pigment titanovega dioksida, pri ??emer se osredoto??amo na nenehno
izbolj??evanje njegove kakovosti in razvoj trajnostnih aplikacij. Kljub vlogi manj??ega proizvajalca, ki
sledi tr??nim gibanjem, smo presegli pri??akovanja z u??inkovitim izkori????anjem prilo??nosti. Na??o
strategijo vodi osredoto??enost na donosne trge, kakovostne kupce in dolgoro??na partnerstva.
Kazalniki gospodarskega razpolo??enja v obmo??ju evra v zadnjem ??etrtletju nakazujejo postopno
nadaljevanje rasti aktivnosti, saj sta tako sestavljeni PMI kot kazalnik gospodarske klime dosegla
najvi??je ravni po sredini leta 2023, z izbolj??anjem zaupanja v vseh dejavnostih in med potro??niki.
Kljub temu ECB za letos pri??akuje nekoliko ni??jo rast BDP v obmo??ju evra, pribli??no 1,2 %, potem
ko je bila rast v preteklem letu za??asno podprta z okrepljenim izvozom pred uvedbo vi??jih carin,
glavno gonilo rasti pa ostaja zasebna potro??nja ob vi??jih realnih pla??ah in visoki zaposlenosti, ob
podpori nalo??b ter ve??jih infrastrukturnih in obrambnih izdatkov, zlasti v Nem??iji. V Sloveniji je
gospodarsko aktivnost lani ob ??ibki industriji in izvozu poganjalo predvsem gradbeni??tvo in potro??nja
gospodinjstev, medtem ko je proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostala medletno ni??ja, izvoz pa je
izgubljal tr??ne dele??e na trgu EU, kar ka??e na vztrajne pritiske na konkuren??nost. Ti so se v letu
2025 ??e okrepili zaradi rasti stro??kov dela, zlasti v gradbeni??tvu in predelovalnih dejavnostih, ??eprav
se je ob koncu leta poslab??evanje kazalnikov cenovne konkuren??nosti umirilo. Skupaj to pomeni, da
okrevanje ostaja krhko in neenakomerno, z visokimi tveganji, povezanimi s trgovinskimi napetostmi,
geopolitiko in finan??nimi trgi, medtem ko bi lahko pozitivna presene??enja prinesli predvsem ve??ji
javni investicijski cikli in reforme za dvig produktivnosti.
V tak??nem makroekonomskem okolju je industrija TiO
2
??etrto ??etrtletje 2025 zaklju??ila v zadr??anem
razpolo??enju. V Evropi so se pogodbe za zadnji kvartal ??e drugo ??etrtletje zapored zni??ale kljub
insolventnosti konkurenta in izpadom dela kapacitet, saj ??ibko povpra??evanje iz gradbeni??tva in
premazov ter zni??anj zalog kupcev ob koncu leta nista dopu????ala uravnote??enja trga. Ponudba je
ostajala ve?? kot zadostna, deloma tudi zaradi preusmerjanja koli??in z manj donosnih, netarifnih trgov
6
na za????itene trge EU, kar je dodatno krepilo cenovni pritisk. Podobna dinamika je bila prisotna tudi
v ZDA, kjer so se pogodbe v zadnjem kvartalu zni??ale ??e peti?? zapored. V Aziji je trg zaznamovala
zelo konkuren??na kitajska ponudba, nizke spot cene in prese??ek kapacitet, pri ??emer so bili poskusi
zvi??evanja cen v zaklju??ku leta predvsem stro??kovno motivirani, zaradi rasti cen kisline, vendar brez
jasne podpore na strani kon??nih trgov, zlasti ob nadaljnjem kr??enju nepremi??ninskih investicij na
Kitajskem.
Zahodni proizvajalci so se v teh razmerah spoprijemali z nadaljnjim zni??anjem mar??, zato so se v
zadnjem kvartalu in ob prehodu v leto 2026 osredoto??ali predvsem na ohranjanje pozitivnega
denarnega toka, visoko izkori????enost kapacitet in stro??kovno disciplino. Dodatne pritiske
predstavljajo hibridne me??anice z zni??ano vsebnostjo TiO???, ki ostajajo pod pragovi za tarifne
omejitve, kar postavlja pod vpra??aj dolgoro??no u??inkovitost za????itnih ukrepov in pove??uje
konkuren??ni pritisk na evropskem trgu. Vstop v prvo ??etrtletje 2026 tako poteka v znamenju previdne
stabilizacije na nizkih ravneh, ob posameznih napovedih zmernih cenovnih prilagoditev, katerih
uveljavitev je mo??no odvisna od dejanskega izbolj??anja povpra??evanja. Kratkoro??no se pri??akuje
predvsem sezonsko dopolnjevanje zalog, medtem ko bo morebitno okrevanje trga TiO??? po??asno,
neenakomerno in tesno povezano z razvojem razmer v gradbeni??tvu, premazih in ??ir??em
industrijskem ciklu, kar zahteva previdno upravljanje obratnih sredstev in kapacitet tudi v prihodnjih
mesecih.
Na podro??ju dela z zaposlenimi in upravljanja kadrovskih potencialov smo v letu 2025 nadaljevali z
optimizacijo organizacijske strukture, da bi zagotavljali nemoteno delovanje dru??be ter ustvarjanja
pogojev za varno, zdravo in u??inkovito delo zaposlenih. Sledimo na??elom uravnote??ene in
motivirajo??e pla??ne politike ter skrbimo za primerno raven zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ob
hkratnem nadzoru stro??kov dela. Vpeljujemo informacijsko podporo za sistemati??en razvoj
kompetenc in izbolj??evanje organizacijske klime, s socialnimi partnerji pa smo pripravili osnutek
prenove kompeten??nega in pla??nega modela, ki bo omogo??al ve??jo preglednost in dolgoro??no
vzdr??nost sistema nagrajevanja.
V letu 2025 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme namenili 19,5 mio
EUR, pri ??emer smo investicijske odlo??itve usmerjali selektivno in preudarno. Vlagali smo predvsem
v programe in projekte s potencialom rasti ter v proizvodne investicije, ki prispevajo k zni??evanju
operativnih stro??kov, zagotavljanju rentabilnega obsega proizvodnje, izbolj??anju kakovosti izdelkov,
skladnosti z zakonodajo in ve??ji energetski u??inkovitosti. Investicijska aktivnost je bila tako kljub
zahtevnim tr??nim razmeram usmerjena v dolgoro??no konkuren??nost in stabilnost poslovanja.
Razvojna dejavnost je ve??inoma sledila zastavljeni petletni strategiji ob sprotnem prilagajanju novim
tr??nim okoli????inam. Razvojne aktivnosti smo izvajali ciljno, na podlagi zaznanih prilo??nosti, lastnega
strokovnega znanja ter ob upo??tevanju trendov in pri??akovanj kupcev, s poudarkom na podro??jih,
kjer lahko ustvarjamo vi??jo dodano vrednost.
Na podro??ju prostorskih in okoljskih tveganj smo izvajali ve?? medsebojno povezanih projektov, s
katerimi celovito obvladujemo dolgoro??na tveganja in zagotavljamo stabilno poslovno okolje. Med
pomembnej??imi so projekt alternativne oskrbe z vodo, uskladitev prostorskih aktov na napravah za
zapolnjevanje rde??e sadre Za Travnik in Bukov??lak ter projekti za zagotavljanje stabilnosti pregradnih
teles.
Pri na??rtovanju in izvajanju vseh aktivnosti posku??amo dosledno upo??tevati na??ela trajnostnega
razvoja in kro??nega gospodarstva. V okviru zagotavljanja trajnostnega razvoja proizvodnje
titanovega dioksida smo nadaljevali projekte celovitega obvladovanja voda in predelave odpadne
kisline ter se dodatno posvetili vrednotenju rde??e sadre. So??asno smo si, ob vi??ji proizvodnji, glede
na preteklo leto, zastavili in izvajali nove aktivnosti na podro??jih zmanj??evanja oglji??nega odtisa,
7
rabe obnovljivih virov energije in ponovne rabe materialov, ob cilju dolgoro??ne stro??kovne in okoljske
vzdr??nosti.
V nadaljnjih poglavjih poro??ila so podrobneje predstavljeni rezultati po posameznih poslovnih
podro??jih ter celovit prikaz finan??nega polo??aja in poslovanja dru??be.
Uprava dru??be Cinkarna Celje, d. d.
8
1.3 Poro??ilo Nadzornega sveta
V letu 2025 je Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti izvajal aktiven in odgovoren nadzor nad
poslovanjem dru??be ter delovanjem Uprave. Pri tem se je osredoto??al predvsem na zagotavljanje
dolgoro??ne stabilnosti poslovanja, obvladovanje klju??nih operativnih in okoljskih tveganj ter na
vpra??anja kadrovskega nasledstva in razvoja vodstvene strukture dru??be. Posebna pozornost je bila
namenjena spremljanju teko??ega poslovanja, investicijskim odlo??itvam ter pripravi in potrditvi
poslovnih na??rtov.
Nadzorni svet je leto 2025 ocenil kot vsebinsko zahtevno, vendar stabilno. Svojo vlogo je razumel
ne le kot formalni nadzor, temve?? tudi kot aktiven in konstruktiven dialog z upravo, z namenom
pravo??asnega prepoznavanja tveganj, razjasnjevanja odprtih vpra??anj in podpore upravi pri
odlo??itvah, pomembnih za dolgoro??ni razvoj dru??be.
V letu 2025 je Nadzorni svet zasedal na ??estih sejah, od tega na petih rednih in eni izredni seji. ??lani
Nadzornega sveta so na sejah obravnavali predlo??ena gradiva in pojasnila Uprave ter po potrebi
pridobivali dodatne informacije in mnenja, tudi s pomo??jo zunanjih strokovnjakov.
Nadzorni svet je ob koncu leta 2025 deloval v sestavi predsednika Toma??a Berlo??nika ter ??lanov
Melite Malgaj, Bo??tjana Furlana, Dubravke Derossi Ur??i??, Ale??a Stevanovi??a in Mateja Pompeta, od
katerih sta bila slednja predstavnika zaposlenih. Sestava Nadzornega sveta je omogo??ala u??inkovito
izvajanje nadzorne funkcije ter strokovno obravnavo klju??nih vpra??anj poslovanja in razvoja dru??be.
V letu 2025 so nastale spremembe med predstavniki zaposlenih v Nadzornem svetu. Po izteku
mandata dosedanjemu ??lanu Jo??etu Ko??tomaju je funkcijo ??lana Nadzornega sveta kot predstavnik
delavcev prevzel Matej Pompe, ki ga je imenoval Svet delavcev.
Nadzorni svet je v letu 2025 redno spremljal poslovanje dru??be, s poudarkom finan??ne uspe??nosti,
investicijskih aktivnostih in uresni??evanju poslovnih na??rtov. Uprava je sproti in celovito seznanjala
Nadzorni svet z razvojem klju??nih poslovnih kazalnikov ter z morebitnimi odstopanji od na??rtovanih
ciljev, kar je Nadzornemu svetu omogo??alo pravo??asno obravnavo in odzivanje.
Posebna pozornost je bila namenjena obvladovanju klju??nih tveganj, s katerimi se dru??ba
spoprijema. Nadzorni svet se je podrobno seznanil s tveganjem pomanjkanja tehnolo??ke vode in
mo??nimi re??itvami ter spremljal tudi druga pomembna operativna, tr??na in okoljska tveganja.
Obravnava tveganj je potekala v povezavi s trajnostno strategijo dru??be, pri ??emer je Nadzorni svet
poudarjal pomen dolgoro??ne stabilnosti in odpornosti poslovnega modela.
Nadzorni svet je v letu 2025 spremljal uresni??evanje srednjero??ne strategije dru??be ter obravnaval
klju??ne razvojne usmeritve za prihodnja obdobja. Poseben poudarek je bil namenjen krepitvi
konkuren??nega polo??aja dru??be, pove??anju tr??nih dele??ev in rasti fizi??nega obsega poslovanja, ob
hkratnem ohranjanju finan??ne stabilnosti.
Pomemben del razprav je bil namenjen razvojnim in raziskovalnim aktivnostim ter izvajanju
investicij. Nadzorni svet je aktivno spremljal potek klju??nih razvojnih nalog in investicijskih projektov,
pri ??emer je posebno pozornost namenjal njihovi vsebinski utemeljenosti, skladnosti z razvojnimi cilji
ter izvajanju znotraj potrjenih finan??nih okvirov in ??asovnic.
Nadzorni svet je obravnaval in potrdil na??rt poslovanja za leto 2026 ter ocenil, da so zastavljeni cilji
realni, finan??no vzdr??ni in v skladu s strate??kimi usmeritvami dru??be. Ocenjuje tudi, da dru??ba s
konservativnim finan??nim pristopom, stabilnim poslovnim modelom in ciljno usmerjenimi razvojnimi
vlaganji ustvarja trdno podlago za nadaljnjo rast in prilagajanje prihodnjim izzivom poslovnega
okolja. Poudarki bodo torej namenjeni izbolj??anju oziroma dvigu konkuren??nega polo??aja, pove??anju
9
tr??nih dele??ev in dvigu fizi??nega obsega poslovanja. Vzporedno s tem se bo preu??evala mo??nost
dodatne diverzifikacije produktnega portfelja.
V letu 2025 je Nadzorni svet sprejel novo Politiko prejemkov, s katero je uredil na??ela, merila in
postopke dolo??anja prejemkov Uprave in Nadzornega sveta. Politika poudarja povezavo prejemkov
z odgovornostmi, uspe??nostjo, trajnostnim poslovanjem in dolgoro??nim razvojem dru??be.
Nadzorni svet je imenoval predsednika Uprave za novo polno mandatno obdobje ter imenoval ??lanico
uprave ??? tehni??no direktorico za mandat do 31. marca 2027, ob upo??tevanju dejstva, da se bo po
izteku mandata upokojila. V tem okviru je Nadzorni svet predsednika Uprave spodbudil k
pravo??asnemu za??etku postopkov za zagotavljanje ustreznega nasledstva ter nemoten prenos znanj,
izku??enj in odgovornosti.
Nadzorni svet se je v drugi polovici leta 2025 redno seznanjal z napredkom kadrovskega postopka
in spremljal uvajanje potencialnega kandidata za ??lana Uprave ter potrdil nadaljnje uvajanje
kandidata.
Ob izteku mandata ??lanu Uprave ??? delavskemu direktorju Filipu Ko??elniku, ki se po izteku mandata
ni odlo??il za ponovno kandidaturo, je svet delavcev v skladu z zakonskimi pristojnostmi nadzornemu
svetu predlagal Niko Veronovski za ??lanico Uprave ??? delavsko direktorico, ki jo je Nadzorni svet
imenoval v Upravo.
Nadzorni svet je v okviru svojih pristojnosti obravnaval in podal soglasje k na??rtu dela notranje
revizije za leto 2026. Seznanil se je z letnim poro??ilom o delu te slu??be ter se ob obravnavi polletnih
poro??il seznanjal z delovanjem notranje revizije, njenimi klju??nimi ugotovitvami, podanimi priporo??ili
ter uresni??evanjem priporo??il. S potrditvijo strategije notranje revizije je potrdil strate??ke cilje
njenega razvoja za obdobje 2026 - 2028.
Nadzorni svet je v letu 2025 spremljal vklju??evanje trajnostnih vidikov v poslovanje dru??be ter
obravnaval izvajanje trajnostne strategije in klju??ne aktivnosti na podro??ju okolja, dru??bene
odgovornosti in upravljanja, vklju??no z DMA. Posebno pozornost je namenjal okoljskim vpra??anjem,
povezanim z naravo dejavnosti dru??be, obvladovanju okoljskih tveganj in skladnosti z veljavnimi
regulatornimi zahtevami. Ob tem se je Nadzorni svet seznanjal z napredkom na podro??ju
trajnostnega poro??anja ter z ukrepi, usmerjenimi v zmanj??evanje okoljskih vplivov, u??inkovito rabo
virov in odgovorno ravnanje v odnosu do zaposlenih, lokalnega okolja in drugih dele??nikov.
Trajnostne teme je obravnaval kot sestavni del poslovnega odlo??anja in dolgoro??ne stabilnosti
dru??be.
Revizijska komisija Nadzornega sveta je v letu 2025 opravljala svojo vlogo kot osrednji strokovni
organ Nadzornega sveta na podro??ju finan??nega poro??anja, notranjih kontrol, notranje revizije in
sodelovanja z neodvisnim revizorjem. Delovala je v ustrezni sestavi, ki je zagotavljalastrokovnost in
neodvisnost, ter se v letu 2025 sestala na ??estih sejah.
Revizijska komisija se je redno seznanjala z medletnimi rezultati poslovanja dru??be ter posebno
pozornost namenjala finan??nim in ra??unovodskim podatkom, kakovosti ra??unovodskega poro??anja
ter vsebini medletnih in letnih poslovnih poro??il, pri ??emer se je sproti seznanjala tudi s klju??nimi
tveganji dru??be in njihovim obvladovanjem. Ob tem je spremljala tudi delovanje notranje revizije,
obravnavala njena poro??ila o opravljenih notranjerevizijskih pregledih, spremljala uresni??evanje
priporo??il ter obravnavala obdobna poro??ila o delu funkcije notranje revizije. Z vodjo notranje revizije
je sodelovala pri oblikovanju strategije funkcije notranje revizije ter s tem podprla Nadzorni svet pri
podaji pri??akovanj glede njenega nadaljnjega razvoja.
10
V okviru svojih pristojnosti se je revizijska komisija seznanila z rezultati obvezne revizije
ra??unovodskih izkazov, izjave o trajnostnosti, revizorjevim poro??ilom in pismom poslovodstvu ter
presojala neodvisnost in nepristranskost zunanjega revizorja. Revizor je poleg obvezne revizije
opravil tudi pregled skladnosti ra??unovodskih izkazov v elektronski obliki (ESEF) ter pregled poro??ila
o prejemkih organov vodenja in nadzora.
Revizijska komisija se je na podlagi obravnave revizorjevega poro??ila seznanila z ugotovitvami, da
je Letno poro??ilo dru??be Cinkarna Celje, d. d. za leto 2025 pripravljeno v skladu z zahtevami Zakona
o gospodarskih dru??bah in Mednarodnimi standardi ra??unovodskega poro??anja ter da ra??unovodski
izkazi v vseh pomembnih pogledih po??teno prikazujejo finan??ni polo??aj, poslovni izid in denarne
tokove dru??be. Na podlagi obravnave revizorjevega neodvisnega poro??ila o omejenem zagotovilu o
izjavi o trajnostnosti se je Revizijska komisija seznanila tudi z ugotovitvami, da je Izjava o
trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljena v skladu s 70 c. ??lenom in 70 ??. ??lenom Zakona
o gospodarskih dru??bah (ZGD-1) in da je trajnostnostno poro??ilo v skladu z zahtevami evropskih
standardov za trajnostno poro??anje (ESRS).
Na podlagi obravnave poro??il revizijske komisije je Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti preveril
Letno poro??ilo dru??be in predlog uporabe bilan??nega dobi??ka ter na podlagi vpogleda v relevantne
podlage in dodatna pojasnila ter na tej podlagi presodil njihovo skladnost z veljavnimi zakonskimi
zahtevami. Prav tako je preveril revizorjevo poro??ilo. Nadzorni svet po kon??ni obravnavi letnega
poro??ila nima pripomb.
Nadzorni svet je na redni seji dne 14. 4. 2026 potrdil Letno poro??ilo dru??be Cinkarna Celje, d. d., za
leto 2025.
Predsednik Nadzornega sveta
Toma?? Berlo??nik
11
1.4 Notranjerevizijsko poro??ilo
Storitve notranjega revidiranja izvaja Slu??ba za notranjo revizijo, ki je samostojna organizacijska enota,
funkcijsko odgovorna nadzornemu svetu, organizacijsko pa Upravi dru??be. Njena vloga, obseg dela,
vrste storitev ter pooblastilo so opredeljeni v Notranjerevizijski temeljni listini, ki je bila prenovljena ob
uvedbi Globalnih standardov notranjega revidiranja.
Namen notranje revizije je okrepiti sposobnost dru??be, za ustvarjanje, za????ito in ohranjanje vrednosti
s podajanjem neodvisnih, nepristranskih zagotovil. Z upo??tevanju strokovnih pravil in sistemati??nim
ocenjevanjem sistema notranjih kontrol pomaga dru??bi pri izbolj??evanju kontrolnih postopkov ter
procesov upravljanja in s tem pri doseganju njenih ciljev.
V letu 2025 je delo Slu??be za notranjo revizijo potekalo na podlagi odobrenega letnega na??rta.
Opravljenih je bilo sedem rednih notranjerevizijskih pregledov, pri ??emer je bil zadnji zaklju??en v
naslednjem letu. Zajeta so bila podro??ja znotraj proizvodnih poslovnih enot in procesi na ravni dru??be.
V skladu z na??rtom je bil v sodelovanju z zunanjim ve????akom opravljen pregled na podro??ju
pripravljenosti dru??be na skladnost z Zakonom o informacijski varnosti (ZInfV-1). Za prepoznane
mo??nosti izbolj??anja so bila podana priporo??ila, razvr????ena glede na stopnjo tveganja. Njihovo
uresni??evanje smo v nadaljevanju redno spremljali in preverjali. Informacije o uresni??evanju
notranjerevizijskih priporo??il so vklju??ene v redna obdobna poro??ila o delovanju slu??be, namenjena
Upravi, revizijski komisiji in Nadzornemu svetu.
Izbolj??ave so se uvajale tudi na podro??ju funkcije notranje revizije. Med pomembnej??imi je bila priprava
in sprejem strategije za obdobje 2026 - 2028, ki z opredeljeno vizijo, cilji, pobudami in klju??nimi
aktivnostmi usmerja delovanje funkcije notranje revizije in njeno nenehno izbolj??evanje. Podlago za
nadaljnji razvoj predstavljajo tudi aktivnosti iz programa zagotavljanja in izbolj??anja kakovosti, ki
vklju??uje notranje in zunanje presoje. V okviru notranjih aktivnosti je bila na za??etku leta 2025 izdelana
samoocenitev skladnosti z zahtevami Globalnih standardov notranjega revidiranja, v na??rt dela za leto
2026 pa je vklju??ena izvedba zunanje neodvisne presoje kakovosti.
Mag. Mateja Rupnik,
vodja Slu??be za notranjo revizijo
12
1.5 Izpostavljeni dogodki
Cinkarna Celje, d. d. v Antwerpnu za izbolj??anje pogojev za evropsko industrijo
Dru??ba se je februarja v Antwerpnu udele??ila dogodka s predsednico Evropske komisije. Na dogodku
se je zbranih 400 poslovnih voditeljev, med njimi tudi predsednik Uprave, Ale?? Skok, pogovarjalo s
predsednico Ursulo von der Leyen o takoj??njih ukrepih pred mar??evskim sre??anjem Evropskega
sveta. Osrednja to??ka dogodka je bil seveda t.i. Clean Industrial Deal, industrijski dogovor za
okrepitev konkuren??nosti EU in podporo razoglji??enju, posebej energetsko intenzivnih industriji. Cilj
je ustvariti konkuren??nej??o, trajnostno in odpornej??o evropsko industrijo.
Zaklju??en 17. nate??aj za osnovne in srednje ??ole
V okviru 17. nate??aja dru??be so mladi raziskovali, kako dru??ba na razli??ne na??ine zmanj??uje vpliv na
okolje in zvi??uje odgovornost do okolja, v katerem deluje. Sodelovalo je ve?? kot 430 u??encev in
dijakov iz 24 ??ol v regiji. V dru??bi smo vsako leto znova navdu??eni nad ??tevilnimi mladimi, ki
prepletajo ustvarjalnost in kemijo. U??enci in dijaki so izdelali ??tevilne dru??abne igre na temo
trajnostnih ukrepov. Zaklju??ne prireditve se je letos udele??ilo ve?? kot 100 sodelujo??ih na nate??aju.
Uspe??no izveden Dan odprtih vrat
V juniju smo v dru??bi na svojih lokacijah v Celju in Mozirju uspe??no izvedli Dan odprtih vrat. Dogodek
je ??tevilnim obiskovalcem omogo??il vpogled v ve?? kot 150-letno zgodovino dru??be, sodobno
tehnologijo, trajnostne prakse ter predvsem delo ljudi, ki vsakodnevno prispevajo k razvoju in
uspehu dru??be. Obiskovalci so si lahko ogledali sodobne proizvodne procese in spoznali na??a izjemna
prizadevanja na trajnostnem podro??ju, saj bomo v leto??njem letu skoraj 20 milijonov evrov investicij
v ve??ji meri namenili posodobitvi proizvodnje, trajnostnemu razvoju in razvoju kro??nega
gospodarstva. Dogodek je bil tako odli??na prilo??nost za dialog med dru??bo in lokalno skupnostjo, ki
je klju??nega pomena za nadaljnji skupni razvoj in uspeh.
Uspe??no izvedena vaja za????ite in re??evanja v sklopu regijske vaje
V maju je bila v dru??bi izvedena zahtevna vaja za????ite in re??evanja, ki je potekala v okviru regijske
vaje 'Potres v Zahodno ??tajerski regiji'. Gasilci dru??be so z enotami za????ite in re??evanja izvajali
postopke PIRS (prepoznati, izolirati, re??iti, sanirati). Namen tak??nih vaj je preveriti hitro odzivnost,
usklajeno delovanje in u??inkovito komunikacijo med vsemi sodelujo??imi. Na vaji je sodelovalo 100
pripadnikov iz enot Gasilske enote dru??be, Poklicne gasilske enote Celje, Enote za Radiolo??ko,
kemijsko in biolo??ko za????ito, Nujne medicinske pomo??i, PGD Slovenske Konjice, PGD ??tore in PGD
Roga??ka Slatina. Vaja je potrdila visoko stopnjo strokovne usposobljenosti vseh sodelujo??ih enot ter
dobro sodelovanje s slu??bami za????ite in re??evanja, kar je klju??no za zmanj??anje posledic nesre?? v
kemi??nih obratih.
Na sejmu Abrafati v Braziliji
Na leto??njem sejmu Abrafati Show v S??o Paulu v Braziliji smo se prvi?? predstavili kot razstavljavci.
To predstavlja pomemben strate??ki korak za vstop dru??be na ju??noameri??ki trg. Sejem Abrafati velja
za osrednji dogodek barvne in premazne industrije v Latinski Ameriki in zdru??uje vodilne proizvajalce
surovin, strokovnjake, raziskovalce in distributerje. Z udele??bo na sejmu smo strokovni javnosti
predstavili na?? najpomembnej??i proizvod, titanov dioksid (TiO???). Pomembno smo poudarili njegov
klju??ni pomen v industriji premazov, barv in drugih materialih, kjer so kakovost, stabilnost in
trajnostni vidiki vse bolj v ospredju. Sejem je zaznamovala pestra kombinacija predstavitve
tehnolo??kih re??itev ter strokovnih vsebin v okviru spremljevalnega kongresa. Prisotnost na sejmu
Abrafati Show je tako okrepila na??o prepoznavnost, potrdila pomembnost TiO??? na globalnem trgu in
nam omogo??ila, da z neposrednim stikom samozavestneje gradimo na?? polo??aj v Latinski Ameriki.
13
Zlato priznanje EcoVadis za trajnostno poslovanje
V avgustu smo prejeli presti??no zlato medaljo v okviru ocenjevanja EcoVadis, s ??imer se je na??a
dru??ba uvrstila med najbolj??ih 5 % globalno ocenjenih podjetij na podro??ju trajnostnega poslovanja.
Metodologija temelji na mednarodnih trajnostnih standardih in upo??teva ve?? kot 200 nabavnih
kategorij in ve?? kot 175 dr??av. Ocena EcoVadis temelji na 21 kazalnikih na ??tirih podro??jih: okoljski
vpliv, poslovna etika, spo??tovanje delovnih in ??lovekovih pravic ter trajnostna nabava. Pomen
presti??ne nagrade EcoVadis je najbolj zaupanja vreden globalni ocenjevalec trajnosti podjetij. Od
leta 2007 je bilo v ocenjevanje odgovornega delovanja na prej omenjenih podro??jih vklju??enih ??e
ve?? kot 150.000 podjetij v svetovnih dobavnih verigah. Priznanja EcoVadis ne nagrajujejo le
kratkoro??nih dose??kov, temve?? dolgoro??ne in celostne trajnostne strategije, podprte s
transparentnim poro??anjem in nenehnimi izbolj??avami.
Cinkarna Celje, d. d., med elitnimi 1,5 % podjetij v Sloveniji ??e 8. leto zapored
??e osmi?? zapored smo prejemniki certifikata Platinaste bonitetne odli??nosti AAA. Ta najvi??ja
bonitetna ocena potrjuje, da se na??e podjetje uvr????a med zgornjih 1,5 % najbolj zanesljivih,
kredibilnih in finan??no stabilnih podjetij v Sloveniji. Dolgotrajno ohranjanje platinaste odli??nosti ka??e
na na??e dosledno izpolnjevanje najvi??jih standardov in je priznanje, ki ga prejmejo le podjetja z
dolgoletno nadpovpre??no bonitetno oceno. Pomeni dodatno zagotovilo na??im kupcem, partnerjem in
zaposlenim, da poslujemo uspe??no, odgovorno in s pogledom v prihodnost. Podjetja s platinasto
bonitetno odli??nostjo poslujejo izjemno ter izpolnjujejo stroga merila za doseganje nizke verjetnosti
za nastanek negativnih dogodkov v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Odlo??itev Evropskega sodi????a, ki razveljavlja klasifikacijo TiO
2
kot nevarne snovi
V dru??bi smo v poletnih dneh prejeli odlo??itev Evropskega sodi????a, ki je pritrdilo Zdru??enju
proizvajalcev titanovega dioksida (TDMA - The Titanium Dioxide Manufacturers Association) ter
razveljavilo uvrstitev dolo??enih oblik TiO
2
s seznama nevarnih snovi.Odlo??itev prito??benega sodi????a
je dokon??na.
Ta sodba pomeni, da bo TiO
2
po zaklju??ku regulativnega postopka odstranjen s seznama nevarnih
snovi v EU. V dru??bi pozdravljamo to odlo??itev, ki temelji na obse??nih znanstvenih dokazih. Ti
nedvomno potrjujejo, da je uporaba TiO
2
varna za ljudi.
Sodba Evropskega sodi????a bo tako poenostavila regulativne zahteve ter omogo??ila stabilnej??e
regulatorno okolje industriji. Le stabilno regulatorno okolje namre?? ustvarja dobre pogoje za dobro
poslovno na??rtovanje, odprtost za razvoj ter inovacije.
Sodelovanje z regulatorji ob hkratni podpori znanstvenim raziskavam pa ostaja med na??imi
prednostnimi nalogami. Le s skupnimi prizadevanji za varno, odgovorno in u??inkovito rabo surovin,
kot je TiO
2
, ki je klju??na za ??tevilne industrije, lahko zagotovimo trajnostni razvoj ter hkrati razvijamo
konkuren??nost in inovativnost evropske industrije.
Dru??ba ostaja zavezana tako k spo??tovanju najvi??jih okoljskih in varnostnih standardov kot k
celovitemu trajnostnemu razvoju. Tak??ne na znanosti temelje??e odlo??itve pa postavljajo dodaten
temelj za dolgoro??no stabilnej??o in odgovorno prihodnost.
Najavljen ??e 18. nate??aj za osnovne in srednje ??ole
Na nate??aju za ??olsko leto 2025/2026 i????emo junaka ali junakinjo, ki s ??isto energijo, reciklirano
mo??jo in domi??ljijo varuje na?? planet, ljudi in podjetja ter kako superjunak / superjunakinja ??e danes
pomaga dru??bi in okolju. Tokratni nate??aj ponuja obilo kreativnih mo??nosti za izra??anje, saj lahko
otroci in mladi izbirajo med likovno ali literarno kategorijo.
14
Mo?? skupnosti. Dru??bena odgovornost in podpora lokalni skupnosti.
Verjamemo, da je trajnostni uspeh tesno povezan z dru??beno odgovornostjo in aktivno podporo
okolju, v katerem delujemo. Sponzorstva, donacije ter partnerstva z lokalnimi organizacijami in
dru??tvi so klju??ni del na??e strategije dru??bene odgovornosti. Zavedamo se, da lahko s skupnimi
mo??mi soustvarjamo bolj??e pogoje za ??port, kulturo, izobra??evanje ter druge pobude v na??i
skupnosti. Ponosni smo na ??tevilna sodelovanja, ki prispevajo k razvoju talentov, krepitvi dru??benih
vezi in trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. ??tevilna tak??na partnerstva krepijo prepoznavnost
ob??in in regije, kjer delujemo ter potrjujejo, da zdru??ene mo??i podjetja in lokalnega okolja ustvarjajo
zgodbo, ki odmevajo po Sloveniji in ??ir??e.
Cinkarna Celje, d. d. z novo delavsko direktorico
V novembru je Nadzorni svet podjetja na predlog Sveta delavcev za ??lanico Uprave - delavsko
direktorico imenoval dr. Niko Veronovski. Nova ??lanica Uprave - delavska direktorica, dr. Nika
Veronovski, je v dru??bi zaposlena ve?? kot 15 let. Je doktorica znanosti s podro??ja tehni??kega varstva
okolja. Kot strokovnjakinja ima dolgoletne izku??nje s podro??ja povr??inskih modifikacij, razvoja in
karakterizacije novih materialov ter njihove uporabe. Pri svojem delu se posve??a tudi optimizaciji
proizvodnih procesov in izbolj??evanju kon??nih lastnosti pigmenta titanovega dioksida (TiO???), ki je
glavni proizvod podjetja. Dr. Nika Veronovski je nasledila Filipa Ko??elnika, ki ostaja del dru??be in bo
izku??nje usmerjal v odnose z vlagatelji ter nadaljnjo krepitev zaupanja z dele??niki.
Krepitev dialoga z lokalno skupnostjo. Uspe??no izpeljan Dru??beni sosvet.
V decembru smo izvedli sejo Dru??benega sosveta, novega posvetovalnega telesa za konstruktivnej??i
dialog z lokalno skupnostjo. Dru??beni sosvet je bil ustanovljen v za??etku leta 2025, njegovo delovanje
pa se je za??elo jeseni 2025 z uvodnim usklajevalnim sre??anjem, kjer so bili postavljeni temelji za
sodelovanje. Glavni namen ustanovitve in delovanja dru??benega sosveta je omogo??iti redni dialog s
klju??nimi dele??niki iz Mestne ob??ine Celje ter ob??in ??tore in ??entjur, s ciljem spodbujanja sobivanja
gospodarstva z lokalnimi skupnostmi, vzajemnega razumevanja ter ustvarjanja dodane vrednosti z
iskanjem izvedljivih re??itev za izbolj??anje kakovosti bivanja v okolju. ??lani sosveta so se seznanili z
aktivnostmi dru??be, njenimi na??rti in strategijo trajnostnega razvoja dru??be. Dru??ba je transparentno
predstavila vse trajnostne ukrepe, zmanj??evanje vplivov na okolje, investicije v lokalno okolje,
podporo mladim in ??portnim ter dru??beno odgovornim projektom. Poseben poudarek pa je bil tudi
na dosedanjih aktivnostih, povezanih s sodelovanjem in komunikacijo z lokalnimi skupnostmi. Seje
in aktivnosti dru??benega sosveta predstavljajo pomemben korak k transparentnej??emu dialogu s
prebivalci. Tak??na oblika dialoga omogo??a neposreden vpogled v delovanje podjetja in prispeva k
trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. ??lani sosveta so poudarili pozitiven napredek podjetja na
podro??ju trajnosti, sodelovanja z lokalno skupnostjo in dru??bene odgovornosti. Dru??beni sosvet bo
tudi v prihodnje prostor rednega in odprtega dialoga, namenjenega krepitvi sodelovanja ter
skupnemu iskanju re??itev za trajnostni razvoj, hkrati pa bo zagotavljal dolgoro??en in strukturiran
dialog z lokalnimi skupnostmi ter krepil medsebojno zaupanje in razumevanje.
15
1.6 Predstavitev podjetja
Dru??ba s svojo 150-letno tradicijo neprekinjenega delovanja sodi med najbolj trdo??iva podjetja
slovenskega gospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujo??a dejavnost podjetja
metalurgija, z zagonom proizvodnje pigmenta titanovega dioksida leta 1973 in njeno poznej??o
??iritvijo pa se dru??ba uvr????a med podjetja kemijsko predelovalne panoge.
Tabela 2: Osnovni identifikacijski podatki dru??be
Dru??ba
Cinkarna, kemi??na industrija Celje, d. d.
Skraj??ano ime
Cinkarna Celje, d. d.
Sede??
Kidri??eva ulica 26, 3000 Celje, Slovenija
Telefon ??? centrala
03 427 60 00
E-naslov
info@cinkarna.si
Spletna stran
www.cinkarna.si
Odgovorna oseba
Ale?? Skok, predsednik Uprave
Dislocirana poslovna enota
Kemija Mozirje
Sede??
Ljubija 11, 3330 Mozirje
Telefon
Lastni??tvo
03 837 09 00
Prikazano v ra??unovodskem poro??ilu
1.6.1 Organizacijska struktura
Organizacijska struktura zajema Upravo dru??be, pet poslovnih enot in deset strokovnih slu??b. Z
za??etkom leta 2025 sta se Slu??ba za varstvo okolja in Slu??ba za varnost in zdravje pri delu zdru??ili
v Slu??bo za varnost, zdravje in okolje.
16
2 Upravljanje podjetja
2.1 Izjava o upravljanju dru??be
G1-1: 7
Dru??ba je organizirana kot delni??ka dru??ba s sede??em v Celju. Dru??ba ima dvotirni sistem vodenja
??? z Upravo dru??be in Nadzornim svetom. Dru??bo vodi Uprava v dobro dru??be, samostojno in na
lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja dru??bo ter je odgovorna skup????ini in Nadzornemu
svetu.
G1-1: 7-8
Podatke o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij predstavljamo v
poglavju [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov.
G1???2:12, 13, 14
Dru??ba pri svojem poslovanju uporablja Slovenski kodeks upravljanja javnih delni??kih dru??b, ki sta
ga v decembru 2021 sprejela Ljubljanska borza in Zdru??enje nadzornikov Slovenije. V skladu s
poslovno odlo??itvijo Uprave dru??be, dru??ba upo??teva Kodeks z izjemo pojasnjenih odstopanj. Zaradi
specifik upravljanja konkretne dru??be se na podro??jih, ki odstopajo od kodeksa, dosledno upo??teva
zakonska podlaga (ZGD-1, ZTFI-1, Uredba o zlorabi trga (MAR), itd.). V nadaljevanju podajamo
pregled in pojasnila odstopanj od posameznih dolo??il Kodeksa.
G1???1:9
To??ka 5.6 ??? Skladnost sestavin izjave o upravljanju z dolo??ili ZGD-1 je preveril zunanji revizor v
okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti ni bila opravljena.
G1-1:10
To??ka 6 ??? Nadzorni svet je v sodelovanju z Upravo dru??be oblikoval Politiko prejemkov organov
vodenja in nadzora v skladu z relevantno zakonodajo in priporo??ili dobre prakse na tem podro??ju ter
jo podal skup????ini v odobritev. Skup????ina je dokument potrdila.
G1-1:11
To??ka 10.1 ??? Dru??ba ima koncentrirano lastni??tvo, kjer imata dva najve??ja delni??arja ve?? kot 20 %
glasovalnih pravic. Prav tako je ve??inski del delni??arjev iz Slovenije.
G1???1:9???10
To??ka 16 ??? V obdobju poro??anja Nadzorni svet in Revizijska komisija Nadzornega sveta nista izvedla
formalnega vrednotenja svojega dela. Leto 2025 je bilo prvo celotno leto delovanja Nadzornega sveta
v sestavi po zadnji spremembi ??lanov, zato je bilo formalno vrednotenje na??rtovano za naslednje
poro??evalsko obdobje. Nadzorni svet in Revizijska komisija na??rtujeta, da bo vrednotenje dela
izvedeno v letu 2026, pri ??emer bosta upo??tevala veljavna priporo??ila in ustrezno metodologijo za
vrednotenje u??inkovitosti nadzornih svetov..
G1???6:31-32
To??ka 26 ??? Dru??ba ??e nima vnaprej vzpostavljenih postopkov glede poslov s povezanimi osebami za
presojo, ali je v ospredju posel, ki bo opravljen v okviru rednega opravljanja dejavnosti dru??be in
pod tr??no obi??ajnimi pogoji. Dru??ba sicer v obdobju poro??anja ne bele??i primerov sklepanja poslov s
povezanimi osebami, vendar pa ima seznam povezanih oseb.
G1???2:15
To??ka 30 ??? Dru??ba nima opredeljene strategije komuniciranja dru??be kot sestavnega dela Politike
upravljanja. Za komuniciranje dru??be oziroma transparentnost poslovanja skrbijo Uprava dru??be in
strokovne slu??be. Javne objave (SEOnet in spletne strani dru??be) so v skladu z zakonskimi zahtevami
in vsebujejo informacije, ki omogo??ajo vlagatelju vrednostnih papirjev presojo polo??aja in oceno
vplivanja poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja.
Politika raznolikosti je javno dostopna na spletni strani in je predstavljena v poglavju G1 v Izjavi o
trajnosti, kot tudi drugi kodeksi in politike, ki jih dru??ba pri svojem delovanju upo??teva.
17
Za obvladovanje tveganj, ki vplivajo na uspe??nost doseganja ciljev je vzpostavljen sistem operativnih
in nadzornih notranjih kontrol na vseh ravneh in podro??jih poslovanja. To so cilji:
??? u??inkovitosti in uspe??nosti poslovanja,
??? zanesljivosti ra??unovodskega poro??anja,
??? skladnosti z zakonskimi in internimi predpisi.
Kontrolne aktivnosti in odgovorni nosilci so zapisani v internih aktih (opis delovnih mest, pooblastila,
organizacijski predpisi, pravilniki, poslovniki).
V podjetju zagotavljamo:
??? ra??unovodski nadzor, ki obsega presojanje pravilnosti ra??unovodskih podatkov in
odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti. Izvajanje je v pristojnosti Ra??unovodske slu??be in
Finan??ne slu??be;
??? preverjanje zanesljivosti obra??unskih podatkov, ki se izvaja s popisom sredstev in dolgov
(inventuro). Popis izvaja stalna popisna komisija v skladu z letnim terminskim na??rtom
popisov. Za posamezne vrste popisov ali izredne popise lahko Uprava dru??be imenuje tudi
posebne popisne komisije;
??? presojanje odmikov uresni??enih velikosti od na??rtovanih, ki lahko poka??ejo pomanjkljivosti
pri izvajanju, prav tako pri na??rtovanju ciljev. Aktivnosti se izvajajo v okviru Ra??unovodske
slu??be;
??? notranji nadzor nad izvajanjem predpisanih postopkov s podro??ja nabave, skladi????enja in
porabe materiala ter s podro??ja proizvodnje, skladi????enja in prodaje proizvodov (nadzor
uporabe in odobritve predpisane dokumentacije, analiziranje morebitnih odstopanj in
predlaganje ukrepov). Aktivnosti se izvajajo v okviru Ra??unovodske slu??be in vodstva
podjetja;
??? notranje nadzore v ra??unalni??ko podprtem informacijskem sistemu, ki se nana??ajo na
vodenje, infrastrukturo, varovanje, nakupovanje, razvijanje in vzdr??evanje programske
podpore, zagotavlja Slu??ba informatike. Za popolnost in to??nost zajemanja in obdelovanja
podatkov skrbijo kontrole v posameznih aplikacijah oziroma kontrole pri uporabnikih
programskih re??itev;
??? sistem notranjih kontrol se dopolnjuje tudi s sistemom izvajanja presoj po pridobljenih
standardih ISO;
??? notranjo presojo delovanja procesov, ki jo izvajajo za to usposobljeni notranji presojevalci,
da preverijo, ali se dejavnosti izvajajo v skladu z zahtevami sistemov vodenja in ali je uveden
sistem vodenja ustrezen ter u??inkovit za doseganje zastavljenih ciljev. Zunanje presoje izvaja
izbrana certifikacijska hi??a;
??? revidiranje letnih ra??unovodskih izkazov, ki ga izvaja zunanja revizijska hi??a,
??? enkrat letno preverjanje delovanja operativnih in nadzornih notranjih kontrol na podlagi
sklepa Uprave dru??be. Uprava s sklepom opredeli odgovornega izvajalca, podro??ja nadzora
in terminski na??rt izvedbe nadzora.
Slu??bo za notranjo revizijo smo vzpostavili v letu 2016. Na podlagi sprejete temeljne listine,
metodologije dela, strokovnih pravil in letnega na??rta dela deluje od leta 2017. Njen namen je v
okviru opravljanja notranjerevizijskih poslov preveriti in presoditi primernost in u??inkovitost sistema
notranjih kontrol pri uresni??evanju pomembnih ciljev dru??be.
Odstopanja, ki so ugotovljena v posameznih oblikah notranjih kontrol, analizirajo odgovorne osebe
in vodstvo podjetja ter na tej osnovi spro??ajo ukrepe za odpravo oziroma prepre??evanje vzrokov za
nastanek tveganj, ki so ali bi lahko povzro??ila odstopanja od zastavljenih pravil in ciljev podjetja.
Obvladovanje tveganj je podrobneje predstavljeno v naslednjem poglavju.
18
2.2 Obvladovanje tveganj
Proces upravljanja tveganj je klju??ni proces in temelj Integriranega sistema vodenja (ISV).
Obvladovanje tveganj v dru??bi poteka sistemati??no v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov,
tveganj in prilo??nosti, ki dolo??a organizacijo, odgovornosti, metodologijo ter na??in izvajanja in
spremljanja ukrepov.
Sistem upravljanja s tveganji vklju??uje prepoznavanje tveganj, oceno in razvrstitev tveganj,
izvajanje ukrepov, nadzor in poro??anje. Na podlagi monitoringa in analiz zunanjega in notranjega
okolja dobimo vhodne podatke za opredelitev klju??nih tveganj in prilo??nosti, kar je klju??nega pomena
za na??e operativno, takti??no in strate??ko na??rtovanje, skladno s cilji trajnostnega razvoja.
V lu??i poro??anja v skladu s CSRD smo na??emu dosedanjemu na??inu obravnavanja tveganj dodali
oceno trajnostnih vplivov s tveganji in prilo??nostmi, ki izhajajo iz njih. Na??in ocenjevanja trajnostnih
vplivov, tveganj in prilo??nosti smo prepoznali skozi proces ocene dvojne pomembnosti (DMA).
Ob koncu leta 2024 smo po vzoru Evropskih standardov poro??anja, kjer je prepoznavanje vplivov
usmerjeno v vnaprej opredeljene trajnostne teme, podteme in podpodteme ta na??in implementirali
tudi na podro??je ocenjevanja tveganj.
Na Odboru za upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti smo opredelili pomembna podro??ja finan??nih
u??inkov na podjetje, ki jih nedvoumno opi??emo s temami, podtemami in tudi podpodtemami. Hkrati
s temi spremembami smo izvedli ve??jo spremembo pri ocenjevanju tveganj na podro??ju predmetov
dela, kjer pri oceni tveganja vrednotimo skupino klju??nih surovin in energentov.
Nivoji upravljanja posameznih tveganj, prilo??nosti ostajajo enaki in so odvisni od stopnje finan??nega
u??inka na podjetje.
Vplive, tveganja in prilo??nosti obvladujemo z izvedbenimi cilji ali nalogami, izvajanje katerih sledimo
s poro??ili in/ali zapisniki. Vplive, tveganja in prilo??nosti spremljamo kontinuirno, skrbni pregled pa v
okviru Odbora izvajamo enkrat na kvartal. Sledi poro??anje na ??ir??em strokovnem kolegiju Uprave.
O klju??nih vplivih, tveganjih in prilo??nostih kvartalno seznanjamo Upravo in Nadzorni svet.
O tveganjih delovanja podjetja in njihovem obvladovanju komuniciramo tudi z zunanjo javnostjo, in
sicer v medletnih in letnih poro??ilih, t.j. na tri mesece. Poro??ila so javno objavljena na portalu SEO-
net in na spletni strani podjetja www.cinkarna.si.
Pregled klju??nih tveganj ??? preostalo tveganje v nadaljevanju je aktualiziran in opredeljen na stanje
in pri??akovanja na prese??ni datum poro??anja.
19
Slika 1: Shematski prikaz procesa upravljanja in identifikacije VTP
Klju??na preostala tveganja smo prepoznali na naslednjih podro??jih:
1. Predmeti dela
2. Digitalna transformacija
3. Kadrovski viri
4. Celokupna u??inkovitost opreme (OEE)
5. Proizvodi
6. Vodni viri
7. Varnost
8. Zakonodajna skladnost
9. Finan??na tveganja
1 Predmeti dela
Na podro??ju nabave surovin se sre??ujemo s tremi vrstami tveganj. Izpad proizvodnje in posledi??no
na??rtovanih prihodkov lahko povzro??i izpad dobave predmetov dela pri strate??kih dobaviteljih, prav
tako pa tudi nepredvidena podalj??anja dobavnih rokov v celotni dobavni verigi. Tveganje predstavlja
tudi porast cen v primerih, ko povpra??evanje prese??e ponudbo.
20
Skrbimo za pravo??asno na??rtovanje potreb in naro??anje surovin, upo??tevamo izkustvene ??asovne
rezerve in po potrebi pove??ujemo minimalne zaloge. Za vse strate??ke surovine neprestano
posodabljamo poslovni primer in kontrolno listo glede na spremembe na trgu, cene surovin, poslovne
potrebe podjetja in druge zunanje dejavnike.
I????emo, testiramo in uvajamo nove vire surovin v proizvodnjo. Alternativne vire surovin tudi
vrednotimo v smislu izdelave katalogov verificiranih alternativnih surovin in dobaviteljev. Ciljno
usmerjeno gradimo dolgoro??ne in stabilne partnerske odnose. Vzdr??ujemo redne stike tudi z
dobavitelji, s katerimi operativno ne poslujemo, vendarle pa predstavljajo kakovostno potencialno
alternativo.
Tveganja obvladujemo z uporabo ustrezne za????ite s pogodbo.
V zadnjem obdobju so se hkrati z zmanj??anjem koli??in teko??ega ??vepla na trgu izrazito povi??ale cene
tako teko??ega kot trdnega ??vepla. Cenovno in koli??insko tveganje v okviru mo??nost obvladujemo s
??irjenjem kroga dobaviteljev.
2 Digitalna transformacija
Z digitalizacijo lahko zmanj??ujemo tveganja za izgubo koli??inske proizvodnje, prevelike stro??ke
vzdr??evanja, napak pri ro??nem vpisovanju podatkov, zmanj??ujemo stro??ke za administrativna dela,
bolje obvladujemo varnostna tveganja.
V podjetju to tveganje zmanj??ujemo z izvajanjem ve?? izvedbenih ciljev, ki pove??ujejo stopnjo
digitalizacije in informatizirajo ter poenostavljajo poslovne procese (nadgradnja modulov v poslovni
analitiki Power BI in v Moja Cinkarna, dokumentni sistem, migracija programov Oracle Forms,
vpeljava sistema mSign, AI agent za prenos znanja, posodobitev vzdr??evalskega informacijskega
sistema in proizvodnega informacijskega sistema Spekter).
V tem tveganju kot podtemo obravnavamo tudi avtomatizacijo in kibernetsko varnost, ki se nana??ajo
na morebitne motnje v delovanju informacijskih sistemov, nepoobla????en dostop do podatkov, izgube
ali razkritja zaupnih informacij, kibernetskih napadov ter nedelovanja ali napa??nega delovanja
avtomatiziranih procesov, kar bi lahko negativno vplivalo na neprekinjenost poslovanja, varnost
podatkov, finan??ne rezultate, skladnost z zakonodajo ter ugled dru??be. Tveganje zmanj??ujemo z
virtualnim rezervnim okoljem, vpeljavo varnostnih orodij in rednim posodabljanjem kriti??ne strojne
in programske opreme.
3 Kadrovski viri
Podjetje se soo??a na eni strani z valom upokojevanja in na drugi s pomanjkanjem kakovostnega
kadra na trgu delovne sile. Dodatno tvegaje predstavlja odstotek bolni??kih odsotnosti.
Ob velikem ??tevilu upokojevanj predstavlja tveganje zagotavljanje ustreznih nasledstev in
neustrezne kompetence novo zaposlenih, saj se za pridobivanje le-teh potrebuje ve?? ??asa.
Vzpostavili smo sistem kadrovanja, v katerem sta za vsako delovno mesto predpisana program
usposabljanja in mentor.
Popisujemo vsa specifi??na in splo??na znanja v podjetju, prenavljamo sistem vklju??evanja novo
zaposlenih in preverjanje obstoje??ih znanj za zaposlene.
21
Izdelali in potrdili smo nov kompeten??ni model. V njem smo natan??no popisali potrebne kompetence
za vsa delovna mesta. Na osnovi tega izvajamo sistemati??no izobra??evanje s pomo??jo Akademije
vodenja za raven B-1 in za vse zaposlene s pomo??jo izobra??evalne platforme Smart Arena.
Izvajamo ??irok projekt Prenos znanja v klju??ni proizvodnji titanovega dioksida.
Popisali smo klju??na delovna mesta v podjetju, opredelili mo??ne naslednike ter opredelili ??as do
potrebnega nadomestila in potrebne dodatne kompetence.
Za najperspektivnej??e kandidate izvajamo razvojni vodstveni program Akademija vodenja ter
individualne coachinge.
Pri iskanju novih zaposlenih poleg klasi??nih na??inov iskanja kadrov uporabljamo re??itve rekrutiranja
po dru??benih omre??jih. Pove??ali smo sodelovanje z agencijami za posredovanje delovne sile ter za
posamezne primere sklepali pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev.
Razpisujemo kadrovske ??tipendije. Aktivno se udele??ujemo kariernih sejmov. Poglobili smo
sodelovanje s srednjimi ??olami. Dijakom in ??tudentom omogo??amo opravljanje obvezne prakse in
??tudentskega dela. V dru??bi ??tudentom omogo??amo opravljanje diplomskih in magistrskih ter
doktorskih nalog v podjetju.
Kontinuirano izvajamo organizacijske spremembe in se agilno prilagajamo novim okoli????inam.
Z uvajanjem timskega re??evanja nalog in komuniciranjem z zaposlenimi posku??amo pove??evati
zavzetost zaposlenih. Sistemati??no obravnavamo podro??je varnosti na dnevnih sestankih in
odpravljamo vzroke za nastanek po??kodb. V okviru mo??nosti zagotavljamo polivalentnost zaposlenih.
4 Celokupna u??inkovitost opreme (OEE)
V podjetju letne in strate??ke na??rte pripravljamo temelje?? na doseganju maksimalne izkori????enosti
naprav. Okvare in nena??rtovanivzdr??evalski posegi ter omejene skladi????ne kapacitete predstavljajo
tveganje za nedoseganje ??elenega cilja.
Tveganje v proizvodnji titanovega dioksida na procesu ??i????enja dimnih plinov smo ob??utno zmanj??ali
z uspe??nim zagonom ??etrtega elektrofiltra. Temu je ob koncu leta sledila obnova enega starega
elektrofiltra, na za??etku prihodnjega leta bo izvedena ??e zamenjava drugega. Med letom smo se
spoprijemali z zmanj??ano celokupno u??inkovitostjo opreme na podro??ju vakuumskega hlajenja,
kalcinacije in pranja gela. Tveganje smo obvladovali z izvedbo analize vzrokov, sistemskim pristopom
za re??evanje in uvedbo preventivnega vzdr??evanja oziroma sistemati??nega spremljanja stanja
kriti??nih mest.
V PE Kemija Celje tveganje predstavlja mo??nost okvare ob visoki zasedenosti proizvodne linije.
Tveganje smo obvladovali s posli, ki zahtevajo manj??o obremenitev linije, s pakiranjem v ve??jo
embala??o in pakiranjem pri podizvajalcih.
V PE Polimeri je tveganje za razpolo??ljivost predstavljala naprava za peskanje, ki smo jo v letu 2025
uspe??no zamenjali.
V PE Kemija Mozirje smo tveganje izpada proizvodnje zaradi okvare delovnih sredstev uspe??no
obvladovali z raz??irjenim preventivnim vzdr??evanjem in zagotavljanjem zaloge pomembnej??ih
rezervnih delov.
22
5 Proizvodi
Tako na podro??ju titanovega dioksida kot na podro??ju masterbatchev se zaradi poslab??anega
ekonomskega stanja v Evropi in vdora cenenih kitajskih vrst pigmenta, po uvedbi carin pa tudi
masterbatchev, opazno spreminja obseg prodaje na na??ih tradicionalnih trgih. Kot ukrep za
obvladovanje pove??ujemo prodajo pigmenta na skandinavske trge, ??irimo prodajno mre??o v ZDA in
raziskujemo pogoje za ??iritev na indijski in brazilski trg. Na podro??ju masterbatchev pa pove??ujemo
prodajo v segmentu zahtevnej??ih aplikacij.
Izvajamo tudi optimizacijo stro??kov.
6 Vodni viri
To je tveganje, povezano s podnebnimi spremembami, ki lahko povzro??i negativni vpliv na poslovanje
podjetja zaradi omejitev pri dobavi vode v su??nih obdobjih.
Podjetje kot pomembno tveganje zaradi su??e in hkrati prilo??nost za sledenje trajnostnim na??elom
poslovanja prepoznava v mo??nem pomanjkanju vode za napajanje proizvodnje titanovega dioksida.
Kot najbolj primerna, predvsem pa trajnostno naravnana, se je izkazala re??itev uporabe odpadne
vode iz Komunalne ??istilne naprave Celje (K??N). Ta vir je koli??insko trajno zadosten, potrebuje pa
dodatno ??i????enje. Ob njegovi uporabi se posledi??no izbolj??ata tako biolo??ko kot hidromorfolo??ko
stanje vodotoka.
Pilotni poskusi z eno vrste tehnologije na lokaciji K??N so zaklju??eni in predstavljajo podlago za
na??rtovanje opreme, v letu 2026 pa bomo pilotno testirali ??e alternativno tehnologijo. V sodelovanju
z Mestno ob??ino Celje je v teku postopek priprave OPPN za vgradnjo cevovoda. So??asno izdelujemo
tudi projektno dokumentacijo za gradnjo cevovoda.
Z razli??nimi ukrepi smo delno ??e pove??ali uporabo notranjih reciklov vode ter zagotovili mo??nost
kratkotrajnega zasilnega napajanja, kar prepre??uje potrebo po ustavitvi proizvodnje.
7 Varnost
Mo??ne padavine (poplave, plazovi) ali potres predstavljajo tveganje negativnega vpliva na poslovanje
podjetja zaradi po??kodb na pregradnih telesih, ki bi se lahko pokazale v delni poru??itvi in posledi??nem
poplavnem valu.
Redno poteka tehni??no opazovanje in izvajanje monitoringa na podro??ju visokih nasutih pregrad
(Bukov??lak in Za Travnikom).
Na osnovi rezultatov opazovanja izvajamo sistemati??ne in dolgoro??ne vzdr??evalne ukrepe za
zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles oz. po potrebi izvajamo ukrepe za odpravo posledic zaradi
neugodnih vremenskih razmer. Ena tak??nih je tudi spro??itev plazu po mo??nih avgustovskih padavinah
leta 2023 na spodnjem zahodnem delu visoke nasute pregrade Za Travnik. Plaz nadziramo z
meritvami. Izvedli smo nujni sanacijski poseg, ki mu bo sledila tudi celovita sanacija, za kar je
oblikovana okoljska rezervacija. Predpogoj za izvedbo sanacije je bila premestitev kablovoda, ki smo
jo v letu 2025 uspe??no izvedli.
Dogodek v obliki industrijske nesre??e predstavlja potencialno tveganje za negativni vpliv na
poslovanje podjetja. Ob koncu leta se je na na??em obmo??ju pri razkladanju rude pripetila ??elezni??ka
nesre??a, ki pa zaradi ustrezne organizacije dela ni povzro??ila izpada proizvodnje in negativnih vplivov
na okolje.
23
Tveganje obvladujemo s sistemati??nim vrednotenjem vplivov na okolje in zaposlene, periodi??nimi
ocenami po??arne ogro??enosti in s sistematiziranjem delovnih mest glede na oceno tveganj.
Na podro??ju omejevanja vplivov na okolje smo sistemati??no uvedli evropske okoljevarstvene
standarde z uveljavljanjem na??el Programa odgovornega ravnanja in harmonizirali svoje delovanje
z zahtevami direktive IED in SEVESO.
Izvajamo notranje presoje ustreznosti izvajanja ukrepov, zahtevanih v dovoljenju SEVESO, in
odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti.
Na podro??ju po??arne varnosti imamo organizirano lastno gasilsko enoto, prav tako je podjetje
ustrezno po??arno zavarovano.
Na podro??ju delovnih nesre?? je organizirana strokovna slu??ba, ki skrbi za nadzor spo??tovanja pravil
in ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Izvajamo redna usposabljanja in izobra??evanja zaposlenih.
Podjetje je zavarovano za od??kodninsko odgovornost.
Z zunanjimi izvajalci sklepamo pisne sporazume in jih izobra??ujemo. Anga??irali smo stalnega
koordinatorja za varno in zdravo delo. Uvedli smo navodila za delo za izvajanje vzdr??evalnih posegov
v smislu po??arne preventive, prepre??evanja nesre?? in izbolj??anja ??isto??e v delovnem okolju.
8 Zakonodajna skladnost
Podjetje odpadno rde??o sadro iz proizvodnje titanovega dioksida zapolnjuje v napravo za
odstranjevanje odpadkov Za Travnik. Obstoje??i zazidalni na??rt (ZN) in gradbeno dovoljenje
omogo??ata zapolnjevanje do kote 300 m nm, ki bo po zadnjih projekcijah dose??ena v 5 - 6 letih.
Zaradi novo nastalih okoli????in in spoznanj med zapolnjevanjem izvedba, kot je bila zami??ljena s
projektom, v dolo??enih delih ni mo??na oziroma bi lahko vodila v poru??itev na??rtovanih objektov.
Drug negativni trenutek je tudi na??rtovano neustrezno odvodnjavanje, ki bi vodilo do ponovnega
delnega zalitja lokacije s padavinsko vodo.
Projektant je kot odziv na zgoraj opisane nove okoli????ine oziroma spoznanja skupaj s strokovno
podporo UL FGG Katedra za geotehniko pripravil novelacijo projekta Za Travnik. Le-ta predvideva
pove??ane koli??ine vgradnje rde??e sadre in druga??no obliko zapolnitve. Predvideni volumni so ??e
vpisani v okoljevarstveno dovoljenje, MOPE pa je izdal sklep, da za na??rtovano spremembo ni
potrebna ponovna presoja vplivov na okolje. Potrebna pa je sprememba zazidalnega na??rta in
gradbenega dovoljenja.
Pobudo za spremembo ZN smo oddali na vse tri zadevne ob??ine. Potreben je sprejem sklepa o
za??etku spremembe zazidalnega na??rta s strani vseh treh ob??in. Zaenkrat ena od ob??in temu ni
naklonjena.
Glede na zapis v odloku Ob??ine ??entjur bi dru??ba morala prenehati z zapolnjevanjem 27.10.2023.
Zaradi izlo??anja bele sadre in velikih posedkov, ki jih projekt zapolnjevanja ni predvidel navedeni rok
v praksi ni dosegljiv. Predstavnike Ob??ine ??entjur in KS Blagovna smo glede tega obve????ali ??e od
leta 2017, vendar so vztrajali pri razumevanju potrebe spo??tovanja navedenega datuma. Pridobili
smo pravno mnenje glede veljavnosti tak??nega odloka. Le-to ugotavlja, da je odlok neskladen z
veljavno zakonodajo, zato smo na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) poslali pobudo za
nadzor nad zakonitostjo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka ZN Za Travnik. Ministrstvo za
naravne vire in prostor je prijavo deloma odstopilo v obravnavo Ministrstvu za okolje, energijo in
podnebje (MOPE), ki se je strinjalo s pravnim mnenjem in Ob??ino ??entjur pozvalo k uskladitvi odloka
24
z veljavno zakonodajo v roku 90 dni. Ker tega ni storila je Vlada na predlog MOPE spro??ila postopek
ustavne presoje.
Dru??ba sicer s ciljem trajnostnega razvoja in kro??nega gospodarstva ter podalj??evanja
razpolo??ljivega ??asa za odlaganje razvija tudi postopke za zmanj??evanje koli??in rde??e sadre.
Nadaljujemo z izvajanjem korakov v smeri sprejema novega ustreznega prostorskega akta za
zapolnjevanje sadre na drugi lokaciji.
Na lokaciji Odlagali????a nenevarnih odpadkov Bukov??lak (ONOB) so bili v daljni preteklosti odlo??eni
tudi odpadki, iz katerih padavinska voda in podtalnica izlu??ujeta te??ke kovine. Te izcedne vode sicer
delno uspe??no zajemamo in vodimo v dru??bo na ??i????enje, delno pa uhajajo v okolje. Da bi ta vpliv
minimizirali podjetje izvaja obse??no sanacijo tega obmo??ja, za kar ima oblikovano tudi okoljsko
rezervacijo. Sanacija zajema oja??itev pregradnega telesa, obnovo drena??e in globokega cevovoda
(vse troje ??e izvedeno), izvedbo kanalet za odvajanje zalednih vod, obnovo C1 drena??e pod visoko
nasuto pregrado Bukov??lak, izvedbo tesnilne zavese in minimizirano propustnega pokrova ter
preusmeritvenega nasipa. V letu 2025 so potekala dela na obnovi drena??e C1, v letu 2026 pa bomo
za??eli z izgradnjo tesnilne zavese.
Na podro??ju kemikalij je vzpostavljena vrsta zahtev po skladnosti z razli??nimi zakonodajami v
dr??avah po svetu (REACH, registracija Cu pripravkov). Potekajo preverjanja potencialne ??kodljivosti
in posledi??nega umika izdelkov s trga (TMP, PFAS). Zaostrujejo se zahteve na podro??ju uporabe
plastike tako za stik z ??ivili kot mikroplastike.
Omenjena zakonodaja se dotika tudi na??ih izdelkov. Tveganje obvladujemo z razli??nimi pristopi.
Izvajamo potrebne registracijske postopke in i????emo zamenjavo za izdelke, katerih uporaba bo
morda omejena ali celo prepovedana.
9 Finan??na tveganja
Kreditno tveganje: Potencialno tveganje predstavlja mo??nost pove??anja odhodkov zaradi nepla??il
kupcev, pri katerih nimamo zavarovanih terjatev, kar predstavlja pribli??no 5 % terjatev. Kot za????ito
izvajamo interno kreditno kontrolo za posami??nega kupca, ki smo mu dolo??ili individualni kreditni
limit, in sicer glede na pla??ilno sposobnost.
Likvidnostno tveganje: Izpad pla??il v dogovorjenih rokih zaradi pla??ilne nezmo??nosti ali nediscipline
kupcev, lahko povzro??i likvidnostne te??ave. Tveganje upravljamo z zagotavljanjem stabilnega
denarnega toka. Poslovanje dru??be je tradicionalno konservativno z visoko vi??ino denarnih sredstev.
Upravljanje likvidnosti med drugim obsega na??rtovanje pri??akovanih denarnih obveznosti in njihovo
pokrivanje na dnevni, tedenski, mese??ni in letni ravni, teko??e spremljanje pla??ilne sposobnosti
kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Redno pridobivamo a??urirane informacije za natan??nej??e
planiranje denarnega toka. Denarni tok je izdelan podrobno, premi??ljeno in natan??no na tedenski,
mese??ni in letni ravni.
Valutno tveganje: Izpad prihodkov in vi??ji stro??ki zaradi valutnega razmerja evro/dolar pri nabavi
materialov in surovin v ameri??kih dolarjih (titanonosne surovine, delno bakrove spojine) je tretje
mo??no finan??no tveganje. V izogib realizaciji tega tveganja kontinuirno spremljamo gibanje in
napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD. V osnovi kratkoro??no tveganje neugodnih
sprememb te??aja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finan??nih
instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Prav tako redno pridobivamo natan??nej??e podatke za
vnaprej??nje nakupe deviz.
25
2.3 Delovanje skup????ine in pravice delni??arjev
Skup????ino skli??e Uprava dru??be na lastno pobudo, na zahtevo Nadzornega sveta ali delni??arjev
dru??be, ki predstavljajo dvajsetino osnovnega kapitala. Skup????ina se seznani z letnim poro??ilom in
veljavno odlo??a na seji z ve??ino oddanih glasov, zlasti o:
??? uporabi bilan??nega dobi??ka,
??? imenovanju ??lanov Nadzornega sveta,
??? podelitvi razre??nice ??lanom Uprave dru??be in Nadzornega sveta,
??? imenovanju revizorja idr.
S tri??etrtinskimi glasovi odlo??a zlasti v naslednjih zadevah:
??? spremembah statuta;
??? ukrepih za pove??anje in zmanj??anje osnovnega kapitala;
??? statusnih spremembah in prenehanju dru??be ter drugih primerih, ??e to dolo??a zakon ali
statut.
Delni??arji se lahko udele??ijo skup????ine in uresni??ujejo svojo glasovalno pravico le pod pogojem, da
so Upravi dru??be najavili svojo udele??bo na skup????ini v pisni obliki najpozneje konec ??etrtega dne
pred zasedanjem skup????ine. Na skup????ini ??tevilo glasov posameznega delni??arja dolo??ajo glasovi
delnic, ki so po stanju delni??ke knjige v njegovi lasti konec sedmega dne pred dnem zasedanja
skup????ine. Delni??arji lahko pravice iz delnic uresni??ujejo neposredno na skup????ini ali po
poobla????encih. Pooblastilo mora biti podano pisno in se vlo??i pri dru??bi. Praviloma se opravi ena
skup????ina na leto.
V letu 2025 je dne 21. 5. 2025 na sede??u dru??be potekala 29. redna skup????ina delni??arjev dru??be,
kjer so delni??arji:
??? potrdili Poslovnik o delu skup????ine delni??arjev in spremembo statuta;
??? sprejeli in potrdili Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora;
??? se seznanili z letnim poro??ilom Uprave za poslovno leto 2024, revizorjevim poro??ilom in
njegovi potrditvi ter s poro??ilom o prejemkih ??lanov Uprave in Nadzornega sveta dru??be v
letu 2024;
??? sprejeli sklep o uporabi bilan??nega dobi??ka za leto 2024;
??? Upravi in nadzornemu svetu podelili razre??nico za leto 2024;
??? se seznanili z imenovanjem ??lana Nadzornega sveta, Mateja Pompeta, predstavnika
zaposlenih, za petletno mandatno obdobje, ki se je za??elo 18. junija 2025. Skladno z
zakonom, voli predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu Svet delavcev dru??be.
26
3 Strate??ke usmeritve in prihodnji razvoj
3.1 Strate??ki cilji in usmeritve
Strategija dru??be bo ??e naprej usmerjena v zagotavljanje najvi??je mo??ne ravni koli??inske proizvodnje
in prodaje ter v izkori????anje potencialov najdonosnej??ih trgov pigmenta. Prihodnji razvoj dru??be
sestavljajo naslednji ??tirje temelji:
??? energetska transformacija,
??? digitalizacija,
??? trajnostni razvoj,
??? dvig kapacitet.
Usmerjenost prodaje se bo nadaljevala predvsem na evropske trge. Prisotnost dru??be se bo na
obstoje??ih trgih krepila na klju??nem strate??kem poslovnem podro??ju Titanov dioksid, kakor tudi na
spremljajo??ih podro??jih in programih Kemija Mozirje (Masterbatchi, Pra??kasti laki), Kemija Celje in
Polimeri.
Tudi v prihodnje bo dru??ba stremela k tvornemu sodelovanju z zaposlenimi, poslovnimi partnerji in
lokalno skupnostjo, da bi nadaljevala uspe??no poslovanje ter zagotovila ustrezne donose za lastnike.
Predvideno je nadaljevanje optimiziranja kadrovske strukture s prezaposlovanjem in pridobivanjem
novega mladega ter tehni??no usposobljenega kadra.
Nadaljevala se bodo tudi vlaganja v razvoj, izobra??evanje in nadaljnje izbolj??anje delovnega okolja
zaposlenih. V prihodnjih letih se bo nadaljeval investicijski cikel, potreben za stabilno teko??e
delovanje in rast. ??e naprej bomo iskali in vpeljevali dodatne na??ine zmanj??anja morebitnih
neza??elenih vplivov na okolje, pri ??emer bo dru??ba spo??tovala vse zahteve okoljske zakonodaje in
regulative. Zaostrovanje na tem podro??ju pa bi lahko predstavljalo dodatno tveganje.
Politika dividend bo stabilna. Za dividende bo izpla??anih 50 % ??istega poslovnega izida.
V novem petletnem strate??kem obdobju 2024???2028, ki upo??teva vrh cikla v letu 2028, so naslednji
strate??ki cilji:
??? povpre??ni prihodki od prodaje v vrednosti 228,9 mio EUR,
??? povpre??ni EBITDA v vrednosti 36,9 mio EUR,
??? povpre??ni ??isti dobi??ek v vrednosti 16,8 mio EUR.
Druge sestavine in usmeritve so podrobneje pojasnjene v Izjavi o trajnosti.
3.2 Na??rti za leto 2026
Na??rt za leto 2026 temelji na analizi trenutnih tr??nih razmer, makroekonomskih napovedi ter
specifi??nih dejavnikov v panogi titanovega dioksida. Klju??ne usmeritve vklju??ujejo optimizacijo
proizvodnje, prilagajanje prodajnih strategij ter nalo??be v trajnostni razvoj in energetsko
u??inkovitost.
V letu 2026 pri??akujemo pribli??no 194,3 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je skladno z gibanji v
panogi in pri??akovanimi tr??nimi cikli. ??isti poslovni izid naj bi dosegel 8 mio EUR, kar pomeni ni??ji
dobi??ek v primerjavi z letom 2025. Glavna razloga za ni??ji dobi??ek v prihodnjem letu sta ni??ja
povpre??na prodajna cena klju??nega proizvoda in vi??je nabavne cene surovin za proizvodnjo ??veplove
kisline.
27
Posledi??no se bo zni??ala tudi dobi??konosnost poslovanja. Na??rtovana EBITDA mar??a bi zna??ala 13
%, kar pomeni pribli??no 24,8 mio EUR EBITDA v letu 2026.
Na finan??nem podro??ju ostajamo konservativni ??? ne na??rtujemo zunanjih virov financiranja.
Investicijski obseg bo presegal povpre??je preteklih let z odpravo ozkih grl, energetsko u??inkovitostjo
in z zmanj??anjem vplivov na okolje. Dru??ba bo predlagala izpla??ilo dividend skladno z dividendno
politiko podjetja, in sicer 50 % ??istega dobi??ka preteklega leta, o ??emer bodo na skup????ini odlo??ali
delni??arji.
Poseben poudarek bomo namenili razvojnim projektom za izbolj??anje kakovosti, trajnostne re??itve
in racionalno rabo virov. Politika nagrajevanja zaposlenih bo prilagojena poslovnim rezultatom in
gospodarskim razmeram, s ciljem zagotavljanja dolgoro??ne stabilnosti in socialne varnosti
zaposlenih.
3.3 Izvedene in na??rtovane investicije
3.3.1 Izvedene investicije
V letu 2025 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme porabili 19,5 mio
EUR in s tem dosegli 98,4 % realizacijo poslovnega na??rta.
Tabela 3: Pregled nalo??b po posameznih podro??jih
Realizirano I.-XII. 2025
(v EUR)
Investicije
10.794.636
Osnovna sredstva
1.594.352
Nadomestna oprema
7.136.410
Skupaj
19.525.398
Na lokaciji v Celju smo vzpostavili 5 G omre??je. Implementirali smo sistem Kadris 4 Cloud namenjen
digitalizaciji kadrovskih, registracijskih in pla??nih procesov.
V skladu z zahtevami izhodi????nega poro??ila smo v letu 2025 za??eli izvajati postopno obnovo povr??in
in kanalizacije kjer se preva??ajo/pretakajo zadevno nevarne snovi.
Na podro??ju okoljskih rezervacij smo izvajali dela na drena??i C1, ob koncu leta pa so se z zamudo
zaradi zasedenosti izvajalca iz tujine za??ela tudi pripravljalna dela pri izgradnji tesnilne zavese.
Porabili smo 61,8 % na??rtovanih sredstev.
Tabela 4: Pregled nalo??b po posameznih strate??kih stebrih
Steber
Realizirano I.-XII. 2025
(v EUR)
Trajnost in energetske transformacije
6.715.328
Kakovost in ??iritev proizvodnje
5.265.076
Digitalizacija
595.862
Drugo
6.949.132
Skupaj
19.525.398
3.3.2 Na??rtovane investicije
28
Nalo??bena aktivnost v letu 2026 bo potekala po posameznih programih, in sicer glede na njihove
potrebe, zmo??nosti in dolgoro??no perspektivnost ter skladno s strate??kim na??rtom dru??be. Skupni
obseg investicij v letu 2026 je na??rtovan v vi??ini 17,2 mio EUR.
Ve??ji del nalo??b v investicije bo v skladu s trajnostno strategijo namenjenih projektom OVE (parna
turbina, baterijski hranilniki, elektrifikacija voznega parka).
Nadaljevali bomo z intenzivnimi vlaganji v zagotavljanje maksimalne kapacitete in kakovosti
pigmenta titanovega dioksida ob zmanj??evanju emisij in odpadnih materialov.
Nalo??be bodo potekale tudi na na??ih lokacijah Bukov??lak in Za Travnik. V Bukov??laku bomo
nadaljevali s sanacijo Odlagali????a nenevarnih odpadkov na Za Travniku pa s trajno sanacijo plazu, ki
se je spro??il v ??asu mo??nih padavin avgusta 2023. Za te namene bomo uporabili okoljsko rezervacijo.
3.4 Razvoj in raziskave
Hidrofilna&hidrofobna organska obdelava titanovega dioksida
Zaradi klasifikacije TMP kot reprotoksi??no smo morali poiskati ustrezno nadomestno surovino za
hidrofilne produkte, ki nima znaka nevarnosti in omogo??a enako disperzibilnost pigmenta. Z ustrezno
nadomestno surovino smo dosegli pri??akovan rezultat.
Na podro??ju hidrofobne obdelave smo na??li in implementirali aditiv, ki poleg zagotavljanja ustrezne
hidrofobne obdelave zmanj??uje tudi vsebnost totalnega ogljika v odpadnih vodah za 50 %, kar je
pomembno z vidika vpliva na emisije v vode.
Razvoj in dvig kakovosti pigmentov
Na??i cilji so usmerjeni v izbolj??anje dolo??enih parametrov (opaciteta, sijaj, disperzibilnost,
viskoznost), ki pri uporabi predstavljajo pigment vi??jega kakovostnega razreda. Izvedeni ukrepi so
??e prinesli izbolj??ave pri posameznih proizvodih, nadaljnje optimizacije pa so v teku, z namenom
sistemati??nega doseganja vseh ciljnih vrednosti.
Predelava odpadne kisline
Skladno z na??rti izvajamo aktivnosti s katerimi bomo dosegli zmanj??anje nastale koli??ine odpadne
sadre.
Vrednotenje rde??e sadre
Razvijamo mo??nosti uporabe rde??e sadre za proizvodnjo gradbenih materialov. Na osnovi
preliminarnih laboratorijskih rezultatov smo z zunanjimi izvajalci podpisali pogodbo za podrobnej??o
raziskavo na ??tirih podro??jih uporabe, ki bodo podlaga za opredelitev tehni??nih in ekonomskih
mo??nosti za izvedbo.
??i????enje odpadne vode iz K??N Tremerje
Naro??ili smo izdelavo pilotne naprave za testiranje ultra filtracije z drugim tipom membran. Testiranje
na lokacijio bomo za??eli spomladi 2026.
Razvoj postopka pridobivanja raztopine bakrovega sulfata iz pepelov
V okviru iskanja mo??nosti vklju??evanja cenej??ih in sekundarnih surovinskih virov smo preu??ili
uporabo odpadnega bakra iz pepelov. Trenutno je njihova uporaba omejena na proizvodnjo enega
produkta, pri ??emer nastaja natrijev klorid kot te??je obvladljiv stranski produkt. Z razvojem postopka
raztapljanja v drugem topilu ??elimo omogo??iti ??ir??o uporabo tega vira ter izbolj??ati okoljsko
u??inkovitost procesa. Dosedanji laboratorijski poskusi ??e ne dosegajo ciljnega izkoristka, zato bodo
nadaljnje optimizacije predmet prihodnjih aktivnosti.
29
4 Poslovanje
Skupna prodaja je v preu??evanem obdobju dosegla vrednost 198,8 mio EUR in je za 1 % ni??ja od
prodaje, dose??ene v primerljivem obdobju leta 2024. Skupna prodaja na tuji trg se je, glede na
preteklo leto, zni??ala za 1 %. Upad prodaje na tuje trge je nedvomno posledica slab??e prodaje
pigmenta na trge izven EU.
Tabela 5: Prodaja po trgih
2025
2024
??PY%
Slovenija
13.822.459
13.684.845
+1
EU
163.927.291
162.234.825
+1
Tretje dr??ave
16.427.125
19.080.093
-14
Tretje dr??ave - dolarski.trgi
4.624.406
5.285.650
-13
SKUPAJ
198.801.281
200.285.413
-1
Prodaja na trg EU je bila v letu 2025 za 1 % vi??ja kot v preteklem letu, pri ??emer so k rasti prispevale
tako vi??je prodane koli??ine pigmenta kot tudi rahlo ugodnej??e prodajne cene. Prodaja na doma??em
trgu je bila prav tako vi??ja za 1 % glede na leto 2024, predvsem zaradi ob??utno bolj??e prodaje PE
polimerov, povezane z ve??jimi projekti regionalne farmacevtske industrije. Skupna prodaja na trge
tretjih dr??av je bila medtem za 14 % ni??ja, pri ??emer smo zaradi cenovne nekonkuren??nosti v
dolo??enih bli??njevzhodnih regijah uspe??no preusmerili del koli??in na severnoameri??ki trg, zlasti v
ZDA. V srednjero??nem obdobju na??rtujemo okrepitev tr??enjskih aktivnosti na teh trgih, ki
predstavljajo prilo??nost za ve??jo geografsko razpr??enost in stabilizacijo prihodkov. Obseg in trajnost
tovrstne usmeritve bosta v veliki meri odvisna od nadaljnjega razvoja globalnih trgovinskih razmerij
in protekcionisti??nih ukrepov.
V preu??evanem obdobju je dele?? izvoza v skupni prodaji dosegel 93 %, kar pomeni 0,1- odstotne
to??ke manj kot v enakem obdobju lani. Klju??ni izdelek, pigment titanovega dioksida, ostaja gonilo
izvoza in temelj nadaljnje ??iritve na tujih trgih, kjer si prizadevamo utrjevati prisotnost predvsem na
stabilnih, regulativno za????itenih in dolgoro??no perspektivnih trgih.
Struktura prodaje po posameznih trgih se na ??etrtletni ravni prilagaja operativnim in
makroekonomskim razmeram, dolgoro??no pa jo usmerjajo razpr??itev tveganja, kriteriji donosnosti,
skladnosti s tr??enjsko strategijo ter ocene politi??ne in gospodarske stabilnosti. Krepitev
antidumpin??ke za????ite v EU dodatno utrjuje strate??ko osredoto??enost na varnej??e in dolgoro??no
vzdr??ne trge z vi??jo dodano vrednostjo, kjer podjetje vidi najve??ji potencial za stabilno poslovanje.
Vzporedno se tr??enjske aktivnosti usmerjajo tudi v dr??ave, ki uvajajo ali napovedujejo uvedbo
za????itnih ukrepov proti dumpin??kim praksam cenovno agresivnih konkurentov, kot sta Brazilija in
Indija, saj tak??ni trgi v prihodnje lahko predstavljajo prilo??nost za pove??anje konkuren??nosti
evropskih proizvajalcev.
Tabela 6: Prodaja po podro??nih odsekih
2025
2024
??PY%
Titanov dioksid
168.872.162
168.728.022
+0,1
- od tega pigment TiO
2
165.284.697
165.044.453
+0,1
Laki, mastri in tiskarske barve
14.663.429
16.140.315
-9
Agro program
10.117.320
11.150.638
-9
Polimeri
4.590.585
3.379.268
+36
Drugo
557.786
887.171
-37
SKUPAJ
198.801.281
200.285.413
-1
30
V obravnavanem obdobju je prodaja nosilnega programa pigmenta titanovega dioksida dosegla
vi??ino 168,9 mio EUR, kar predstavlja 0,1-odstotno rast glede na lansko obdobje. K rezultatu je v
prvi polovici leta pomembno prispevalo ugodnej??e cenovno okolje na evropskih trgih, saj se je
povpra??evanje v prvem ??etrtletju okrepilo hitreje od sezonskih pri??akovanj. V drugem ??etrtletju so
se ??e za??eli kazati prvi znaki umirjanja tr??ne aktivnosti, medtem ko je bilo v tretjem ??etrtletju
ohlajanje povpra??evanja izrazitej??e, kar je vplivalo na dinamiko prodaje in potrjuje postopno
slab??anje razmer v nadaljevanju leta. V tak??nih okoli????inah smo prodajne aktivnosti prilagajali
razmeram na posameznih trgih ter deloma nadome????ali izgubljene tr??ne dele??e na Bli??njem vzhodu
z ve??jo usmerjenostjo na severnoameri??ki trg in na trge, kjer protekcionisti??ni trendi ter dodatni
nadzorni ukrepi proti kitajskemu uvozu ustvarjajo ugodnej??e pogoje za zahodne proizvajalce.
Znotraj programov odseka TiO
2
je treba posebej izpostaviti odpadek pri proizvodnji TiO
2
CEGIPS,
katerega je v letu 2025 bilo prodanih 153,8 tiso?? ton. Ta koli??inska prodaja je ??e posebej pomembna,
saj s tem zmanj??ujemo koli??ino sadre, ki se suho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje sadre Za
Travnikom. S tem neposredno prispevamo k podalj??evanju ??ivljenjske dobe naprave .
V obravnavanem obdobju smo zabele??ili 9 % padec prodaje v programu laki in mastri, pri ??emer
je glavni razlog zahtevna tr??na situacija v tem segmentu. Povpra??evanje v tem delu verige ostaja
pod pritiskom zaradi ??ibke industrijske aktivnosti in zadr??anosti kupcev pri oblikovanju zalog.
Prodaja agro programa, ki vklju??uje bakrove fungicide, Pepelin, zeleno galico in Humovit, je v
preu??evanem obdobju padla za 9 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Na rezultat so
vplivale ni??je prodajne koli??ine, kjer pa je pomembno poudariti, da so bili sklenjeni posli z vi??jo
dodano vrednostjo. Prodajo Humovita ohranjamo na ravni preteklih let, vendar ostaja vezana
predvsem na doma??i in bli??nje trge. Zaradi dodatnih transportnih stro??kov izdelek te??je prodira na
bolj oddaljene trge, kar omejuje njegov geografski doseg in poudarja pomen optimizacije distribucije
na lokalni ravni.
V preu??evanem obdobju so se relativna razmerja med poslovnimi enotami ponovno prilagodila. Z
izjemo PE Titanov dioksid in PE Polimeri se je dele?? preostalih enot zni??al. PE Polimeri ostaja tesno
povezana z investicijsko dinamiko farmacevtskega in petrokemi??nega sektorja v regiji, kar potrjuje
strate??ko usmeritev v naro??ni??ko proizvodnjo z visoko stopnjo tehni??ne prilagodljivosti in
usmerjenostjo k specifi??nim potrebam kupcev. Ta model omogo??a diferenciacijo in krepitev
dolgoro??nih partnerstev, vendar je obenem ob??utljiv na nihanja v investicijskih ciklih industrije.
Prilagoditve v poslovnih modelih prina??ajo prestrukturiranje obsega in osredoto??enost posameznih
poslovnih enot, kar je ??e vplivalo na zmanj??anje njihovega ??tevila. V tem okviru pri??akujemo dodatno
rast relativnega pomena jedrnega programa proizvodnje titanovega dioksida, ki se bo v prihodnjih
obdobjih v strukturi delovanja ??e okrepil kot klju??ni vir ustvarjanja vrednosti.
V skladu z Uredbo (ES) ??t. 1893/2006, ki dolo??a statisti??no klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v
Evropski uniji (NACE), na??e dejavnosti sodijo v oddelek 20.2 ??? Proizvodnja pesticidov in drugih agro-
kemijskih izdelkov. Dru??ba opravlja dejavnosti v proizvodnji kemikalij, kar vklju??uje proizvodnjo
bakrovih fungicidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu za za????ito rastlin pred glivi??nimi boleznimi.
Prodaja je razvidna iz postavke Agro program. Dru??ba je v skladu z EU klasifikacijo gospodarskih
dejavnosti NACE uvr????ena v C 20 ??? Proizvodnja kemikalij in kemi??nih izdelkov, natan??neje v 20.12
??? Proizvodnja barvil in pigmentov. Na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2022/1288, ki dopolnjuje
Uredbo EU o nizkooglji??nih referen??nih vrednostih (EU BMR), se sektor proizvodnje kemikalij in
pigmentov uvr????a med visokooglji??ne panoge.
31
4.1 Poslovni izid
Tabela 7: Poslovni izid
2025
2024
??PY%
Poslovni prihodki
210.021.191
204.135.737
+3
Poslovni odhodki
187.794.486
177.471.493
+6
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
22.226.705
26.664.244
-17
Finan??ni prihodki
1.355.916
1.986.327
-32
Finan??ni odhodki
266.140
123.439
+116
POSLOVNI IZID pred davki
23.316.482
28.527.133
-18
Davek od dobi??ka
3.846.936
5.439.882
-29
??ISTI POSLOVNI IZID
19.469.546
23.087.250
-16
V letu 2025 je dose??en poslovni izid iz poslovanja v vi??ini 22,2 mio EUR. Ta rezultat zna??a 83 %
poslovnega izida iz poslovanja enakega obdobja leta 2024, ko je le ta zna??al 26,7 mio evrov.
Poslovanje dru??be je bilo sicer slab??e od lanskega, vendar pa presega rezultate poslovnega na??rta.
Na omenjeno preseganje na??rtovanega rezultata je vplivala predvsemdobra prodaja nosilnega
proizvoda. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel vrednost 36,1 mio EUR in
zna??a 18,2 % dose??ene prodaje. V primerjavi s preteklim letom je EBITDA ni??ji za 8,8 %.
Po obra??unu vpliva finan??nih prihodkov in odhodkov, je v letu 2025 izkazan poslovni izid pred
davki v vi??ini 23,3 mio EUR, v enakem obdobju lani pa je bil dose??en izid pred davki v vi??ini 28,5
mio EUR. Rezultat pred davki dosega 82 % rezultata preteklega leta.
V letu 2025 je podobno kot v letu 2024 dose??en pozitivni saldo iz financiranja in sicer v vi??ini 1,1
mio EUR (v letu 2024 je zna??al pozitivni saldo iz financiranja 1,9 mio EUR). Nastali saldo iz
financiranja izhaja iz pozitivnega salda prihodkov in odhodkov iz nalo??b in obresti v vi??ini 1,4 mio
EUR in negativnega salda te??ajnih razlik (terminski posli) in obresti v vi??ini 0,3 mio EUR, z uporabo
instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para $/EUR pri nabavi
titanonosnih rud. Pozitivni saldo iz naslova nalo??b pomeni u??inkovito uporabo in plasiranje vi??kov
denarja v donosne nalo??be.
??isti poslovni izid obra??unskega obdobja zna??a 19,5 mio EUR in je ni??ji od realiziranega v
enakem obdobju leta 2024 za 16 %, ko je zna??al 23,1 mio EUR. Upo??tevajo?? razvoj dogodkov v
mednarodnem gospodarstvu, na trgu pigmenta titanovega dioksida in predvsem rezultatov
konkurentov iz panoge titanovega dioksida, ocenjujemo, da je rezultat dober in nad na??rti. ??isti
poslovni izid zajema poslovni izid pred obdav??itvijo, obra??unan davek od dobi??ka v vi??ini 3,9 mio
EUR (efektivna dav??na stopnja zna??a 16,5 %).
4.2 Odhodki in stro??ki
V strukturi vseh stro??kov materialni stro??ki predstavljajo najve??ji dele?? in sicer 61,7 %. V strukturi
porabe surovin, embala??e in energije so glede na primerljivo obdobje leta 2024 opazna dolo??ena
odstopanja, pri ??emer je v relativnem smislu najizrazitej??e zvi??anje stro??kov energentov. To je treba
interpretirati tudi v kontekstu ni??je proizvodnje.
Nabavne cene titanonosnih surovin so v obravnavanem obdobju ostale pribli??no na ravneh preteklega
leta oziroma so bile ponekod celo nekoliko ni??je, medtem ko so se cene ??vepla, klju??nega vhodnega
materiala za proizvodnjo kisline, zvi??ale. ??eprav je bil obseg proizvodnje nekoliko ni??ji kot v letu
2024, se je skupni stro??ek surovin kljub temu pove??al za 3 %, predvsem zaradi vi??jih cen posameznih
podpornih kemikalij in drugih nabavnih vhodov.
32
V strukturi materialnih stro??kov proizvodnje ??e vedno prevladujejo surovine in materiali, ki
predstavljajo 82,8 %, sledita energija s 15,7 % in embala??a z 1,6 %. Struktura stro??kov dela je
razkrita v Pojasnilih k ra??unovodskim izkazom v poglavju 22 Poslovni odhodki. Bruto pla??e so se
oblikovale po dolo??ilih kolektivne pogodbe, upo??tevajo?? dogovore med sindikati in Upravo. Prevoz na
delo in prehrana med delom sta usklajena z veljavnimi predpisi. Stro??ki dela vklju??ujejo dodatno
pokojninsko zavarovanje, izpla??ila iz naslova uspe??nosti poslovanja, odpravnine, druge prejemke
zaposlenih, stro??ke za solidarnostno pomo??, jubilejne nagrade in druge postavke.
4.3 Sredstva in viri
Tabela 8: Sredstva in viri
31.12.2025
31.12.2024
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva
2.142.639
2.408.779
Opredmetena osnovna sredstva
116.232.009
111.699.615
Finan??na sredstva po po??teni vrednosti preko drugega
vseobsegajo??ega donosa
1.709.631
1.287.325
Druga dolgoro??na sredstva
115.376
105.470
Odlo??ene terjatve za davek
1.192.860
1.462.488
Skupaj nekratkoro??na (dolgoro??na sredstva)
121.392.516
116.963.678
Kratkoro??na sredstva
Zaloge
54.460.671
58.969.428
Finan??ne terjatve
38.456.959
47.214.859
Poslovne terjatve
26.096.057
30.243.586
Terjatve za davek iz dobi??ka
1.283.140
0
Denar in denarni ustrezniki
19.122.785
17.731.407
Druga kratkoro??na sredstva
424.474
230.760
Skupaj kratkoro??na sredstva
139.844.086
154.390.040
Skupaj sredstva
261.236.601
271.353.718
Dele?? nekratkoro??nih (dolgoro??nih) sredstev v strukturi vseh sredstev se je glede na stanje
konec leta 2024 pove??al za 3,4 odstotne to??ke in je zna??al 46,5 %. Najve??ja kategorija dolgoro??nih
sredstev ostajajo opredmetena osnovna sredstva (96 %). Njihova vrednost se je, za razliko med
investiranim zneskom v opredmetena osnovna sredstva in obra??unano dejansko amortizacijo leta
2025 glede na stanje konec leta 2024, pove??ala za 4 %. Dolgoro??ne finan??ne nalo??be v podjetja
elektro dejavnosti so se konec leta 2025 prevrednotile na po??teno vrednost in so zato bile izkazane
za 33 % vi??je glede na stanje predhodnega leta. Odlo??ene terjatve za davek se v letu 2025 zmanj??ale
za 18 % zaradi zmanj??anja dolo??enega dela dolgoro??nih okoljskih rezervacij iz naslova sanacijskih
postopkov. Druga dolgoro??na sredstva predstavljajo od dr??ave brezpla??no pridobljeni emisijski
kuponi. Njihovo stanje na dan 31. 12. 2025 je za 9,9 tiso?? EUR vi??je od stanja na dan 31. 12. 2024
kot posledica salda med pridobitvijo kuponov za leto 2025 in predajo ARSO za izpuste CO
2
za leto
2024 in za predvideno predajo za izpuste CO
2
za leto 2025.
Dele?? kratkoro??nih sredstev v strukturi vseh sredstev se je, glede na stanje konec predhodnega
leta, zni??al za 3,4 strukturne to??ke in je zna??al 53,5 %. V strukturi kratkoro??nih sredstev so
vrednostno najpomembnej??e kategorije zaloge (39 %), finan??ne terjatve (27 %), poslovne terjatve
skupaj z drugimi kratkoro??nimi sredstvi in terjatvami za davek od dobi??ka (20 %) in denarna sredstva
(14 %).
Zaloge so se v primerjavi s stanjem konec leta 2024 zmanj??ale za 8 %, pri ??emer se je vrednost
zalog materiala (upo??tevajo?? predujme) zmanj??ala za 24 %, vrednost zalog nedokon??ane
33
proizvodnje se je zmanj??ala za 4 %. Skupna vrednost zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga
podjetja pa se je pove??ala za 33 % (vse v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024).
Najpomembnej??i razlog pove??anja zalog gotovih izdelkov je ni??ja koli??inska prodaja pigmenta od
njegove proizvodnje v letu 2025 oz. zadnjem ??etrtletju leta 2025.
Kratkoro??ne finan??ne terjatve na dan 31. 12. 2025 so v glavnem nalo??be v zakladne menice s
kratkoro??no zapadlostjo z namenom u??inkovite rabe denarnih sredstev in so se glede na stanje konec
leta 2024 zmanj??ale za 19 %.
Kratkoro??ne poslovne terjatve zajemajo kratkoro??ne poslovne terjatve do kupcev ter kratkoro??ne
poslovne terjatve do drugih (predvsem do dr??ave za vstopni DDV) in terjatve za naslova davka od
dobi??ka. V primerjavi s stanjem konec leta 2024 so se poslovne terjatve zmanj??ale 14 %. Terjatve
do kupcev so se zmanj??ale za 15 % iz naslova ni??je prodaje, medtem ko so druge kratkoro??ne
terjatve na ravni stanja konec 2024. Terjatve za davek dobi??ka v vi??ini 1,3 mio EUR se nana??ajo na
razliko med preve?? vpla??animi akontacijami za davek od dobi??ka za leto 2025 in dejansko
obra??unanim davkom od dobi??ka za leto 2025. Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti ka??e
na dejstvo, da je starostna struktura terjatev ??e vedno kakovostna in zavarovana pri zunanji
instituciji ali z drugo obliko zavarovanja.
Denarna sredstva (in denarni ustrezniki) predstavljajo 14 % celotne vrednosti kratkoro??nih
sredstev, obseg denarnih sredstev se je glede na zadnji dan predhodnega leta pove??al za 8 %. Del
denarnih sredstev v vi??ini 7 mio EUR so kratkoro??ni ban??ni depoziti.
Druga kratkoro??na sredstva so vnaprej pla??ani stro??ki in dobave tistega blaga, kateremu
lastninsko pravico do razpolaganja dru??ba pridobi v letu 2026. Vrednost se je pove??ala za 84 %.
Tabela 9: Kapital in obveznosti
31.12.2025
31.12.2024
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Vpoklicani kapital
20.229.770
20.229.770
Kapitalske rezerve
44.284.976
44.284.976
Rezerve iz dobi??ka
125.036.192
125.078.814
Rezerva za po??teno vrednost
-1.354.842
-1.650.342
Zadr??ani dobi??ki
28.558.990
23.093.258
Skupaj kapital
216.755.086
211.036.476
Rezervacije za zaslu??ke zaposlencev
3.819.086
3.748.722
Druge rezervacije
12.746.394
14.302.270
Dolgoro??no odlo??eni prihodki
861.858
873.579
Skupaj nekratkoro??ne obveznosti
17.427.338
18.924.572
Finan??ne obveznosti
60.832
29.915
Poslovne obveznosti
24.885.606
36.124.537
Obveznosti za davek iz dobi??ka
0
4.019.469
Druge kratkoro??ne obveznosti
2.107.739
1.218.750
Skupaj kratkoro??ne obveznosti
27.054.177
41.392.670
Skupaj kapital in obveznosti
261.236.601
271.353.718
Vrednost kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2025 predstavlja 83 %,
kar je 5,2 odstotne to??ke ve?? kot konec leta 2024. Znesek kapitala se je v primerjavi s stanjem konec
leta 2024 pove??al za 3 %. Pove??anje (5,7 mio EUR) se nana??a na saldo med ??istim dobi??kom leta
2025 v vi??ini 19,5 mio EUR, izdatki za nakupe lastnih delnic v vi??ini 42.622 EUR in izpla??ilom dividend
na osnovi skup????inskega sklepa 29. redne skup????ine delni??arje dru??be z dne, 21. 5. 2025 v vi??ini 14
34
mio EUR. Na dan 31. 12. 2025 ima dru??ba 299.874 lastnih delnic (3,7 % vseh delnic). Skladno s
sklepom 28. redne skup????ine delni??arjev dru??be z dne 19. 6. 2024 je dru??ba v letu 2025 pridobila
1.490 lastnih delnic v vrednosti 42.622 EUR. Drugih pomembnej??ih premikov v kapitalu razen
spremembe rezerv za po??teno vrednost zaradi prevrednotenja nalo??b in aktuarskih dobi??kov v vi??ini
0,3 mio EUR ni bilo.
V celotnem kapitalu vrednost osnovnega kapitala zna??a 20,2 mio EUR, sestavlja ga 8.079.770, po
izvedeni cepitvi v razmerju 1:10 na dan 15. 8. 2022 (od tega je 299.874 lastnih delnic, vpisanih v
sklad lastnih delnic), navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice na
dan 31. 12. 2025 zna??a 26,8 EUR (od za??etka leta, ko je zna??ala 26,1 EUR, se je pove??ala za 2,7
%).
Rezervacije in dolgoro??no odlo??eni prihodki tvorijo 6,7 % obveznosti do virov sredstev.
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so bile oblikovane na dan 1. 1. 2006 (odpravnine in
jubilejne nagrade) ter se letno prilagajajo na podlagi aktuarskih izra??unov. Druge rezervacije so bile
vzpostavljene v postopku lastninjenja iz naslova rezervacij za ekologijo ter so bile dodatno oblikovane
rezervacije za namen sanacije odlagali????a trdnih odpadkov Bukov??lak in za sanacijo odlagali????a Za
Travnik. Konec leta 2025 podobno kot konec leta 2024 smo ponovno preverili obseg rezervacij in jih
ustrezno oblikovali/odpravili glede na dejanska tr??na stanja in glede na razloge za njihov obstoj.
Obseg okolijskih rezervacij se je konec leta 2025 zaradi kritja stro??kov sanacijskih projektov zmanj??al
za 11 %. Dolgoro??ni odlo??eni prihodki so se zmanj??ali za 1 % za obra??unano amortizacijo pridobljenih
sredstev za sofinanciranje elektri??nih vozil in son??nih elektrarn, nabavljenih v letu 2024 in 2025.
Finan??ne in poslovne obveznosti so se glede na stanje ob koncu predhodnega leta zmanj??ale za
35 % zaradi zmanj??anja poslovnih kratkoro??nih obveznosti iz naslova popla??ila obveznosti do
dobaviteljev zaposlenih in obveznosti do dr??ave za pla??ilo davka od dobi??ka. Obveznosti do
dobaviteljev so se tako iz prej navedenega vzroka zmanj??ale za 32 %. Druge kratkoro??ne poslovne
obveznosti so se zmanj??ale za 28 % iz naslova ni??jih obveznosti do zaposlenih in dr??avnih institucij.
Obveznosti za pla??ilo davka od dobi??ka za poslovno leto 2025 ni, saj vpla??ane akontacije tekom leta
2025 v celoti pokrivajo in presegajo obveznosti obra??unanega davka za leto 2025 (prese??ek je
izkazan med terjatvami za davek od dobi??ka v vi??ini 1,3 mio EUR). Vse finan??ne in poslovne
obveznosti imajo kratkoro??ni zna??aj. Stopnja bruto zadol??enosti podjetja zna??a 10,4 %, v primerjavi
s stanjem na dan 31. 12. 2024 se je zmanj??ala za 4,9 %.
Kratkoro??ne finan??ne obveznosti na dan 31. 12. 2025 zna??ajo 61 tiso?? EUR, konec leta 2024 so
zna??ale 30 tiso?? EUR. Stopnja finan??ne zadol??enosti podjetja je torej 0,2 ??? (konec leta 2024 je
zna??ala 0,1 ???).
Kratkoro??ne poslovne obveznosti so se v obravnavanem obdobju zmanj??ale za 31 %.
Kratkoro??ne poslovne obveznosti do dobaviteljev so na dan 31. 12. 2025 zna??ale 21,2 mio EUR in so
se v primerjavi s stanjem konec leta 2024 zmanj??ale za 32 % zaradi popla??ila obveznosti
dobaviteljem strate??kih surovin. Druge poslovne obveznosti so se zmanj??ale za 28 % (oziroma za
1,5 mio EUR), zajemajo pa predvsem 1,6 mio EUR obveznosti za izpla??ilo neto pla?? zaposlenim in
drugih neto izpla??il iz delovnega razmerja, 2,1 mio EUR obveznosti iz naslova prispevkov in davkov
iz in na osebne prejemke ter obveznosti za DDV in do drugih institucij.
Druge kratkoro??ne obveznosti so se v obravnavanem obdobju pove??ale za 73 %. Zajemajo
predvsem vkalkulirane obveznosti za letne dopuste in druge stro??ke dela, vnaprej vra??unane
ekolo??ke prispevke in davke ter DDV od danih predujmov.
35
4.4 Delnice in dividende
Osnovni kapital dru??be, ki zna??a 20.229.769,66 EUR je razdeljen na 8.079.770 navadnih prosto
prenosljivih kosovnih delnic. Podjetje ima konec obdobja sklad lastnih delnic, ki zajema 299.874
delnic (oziroma 3,7 % celotne izdaje). ??tevilo delni??arjev konec zadevnega obdobja zna??a 3.146.
Struktura lastni??tva konec obdobja je razvidna iz naslednje tabele.
Tabela 10: Struktura lastni??tva delnic Cinkarne Celje, d. d.
??t. delnic
%
SDH, d.d.
1.974.540
24,44
Modra zavarovalnica, d.d.
1.629.630
20,17
OTP BANKA D.D. - fid.
424.458
5,25
TR5 d.o.o
364.943
4,52
Lastne delnice
299.874
3,71
KRITNI SKLAD PRVEGA POKOJNINSKEGA SKLADA
166.450
2,06
RAIFFEISEN BANK AUSTRIA D.D. - FID
157.340
1,95
NLB Skladi - Slovenija me??ani
107.972
1,34
Intercapital securites Ltd - fid.
83.151
1,03
Zagreba??ka banka d.d. - fid.
69.380
0,86
Privredna banka Zagreb d.d. - fid.
65.985
0,82
Generali Jugovzhodna Evropa
56.000
0,69
Notranji delni??arji - FO
52.849
0,65
Zunanji delni??arji - FO
1.992.379
24,66
Ostali
634.819
7,85
Slika 2: Gibanje ??tevila delni??arjev konec leta/obdobja
Trgovanje z delnicami dru??be z oznako CICG poteka na prostem trgu vrednostnih papirjev. Prvi dan
trgovanja je bil 6. 3. 1998. Enotni te??aj delnice na ta dan je zna??al 33,71 EUR. Avgusta 2022 je bila
izvedena cepitev delnic, in sicer v razmerju 1 : 10.
36
Tabela 11: Gibanje tr??ne vrednosti delnic (enotni te??aj zadnjega dne v mesecu) in vrednost prometa
Enotni te??aj
Promet
Leto 2024
Leto 2025
Leto 2025
JAN
23,6
27,8
924.972
FEB
20,9
30,4
4.362.905
MAR
21,5
31,3
1.077.570
APR
21,8
31,6
1.737.393
MAJ
21,6
34,8
2.128.891
JUN
22,3
34,5
1.366.093
JUL
23,8
33,0
2.049.975
AVG
24,5
34,6
1.602.298
SEP
28,5
35,1
703.312
OKT
28,7
33,8
1.626.639
NOV
27,0
32,5
1.275.315
DEC
27,7
31,5
1.350.897
Vrednost delnice dru??be kotirajo??a v prvi kotaciji Ljubljanske borze (z oznako CICG), je v
preu??evanem obdobju nihala med 27,5 EUR/delnico in 36,0 EUR/delnico. Od zadnjega trgovalnega
dne v letu 2024 do zadnjega trgovalnega dne preu??evanega obdobja je vrednost delnice vi??ja za 14
%.
Slika 3: Gibanje vrednosti delnice (desna os) in borzni promet (leva os) Cinkarne Celje, d. d., po mesecih
0
5
10
15
20
25
30
35
40
0
2.000.000
4.000.000
6.000.000
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Borzni promet Te??aj
37
5 Izjava o trajnostnosti
5.1 ESRS 2 Splo??na razkritja
5.1.1 [BP] Podlaga za pripravo
5.1.1.1 [BP-1] Splo??na podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti
Dru??ba tudi v leto??njem letu pripravlja Izjavo o trajnostnem poro??anju s podporo trajnostnega tima,
ki ga sestavljajo predstavniki klju??nih podro??ij poslovanja. Delovanje tima je bilo v primerjavi s
preteklim letom dodatno okrepljeno, saj se je dru??bi pridru??ila nova sodelavka, zaposlena izklju??no
za podro??je trajnosti, kar omogo??a bolj sistemati??en razvoj in koordinacijo trajnostnih aktivnosti. Pri
pripravi poro??ila dru??ba ??e naprej sodeluje tudi z zunanjim strokovnim svetovalcem, ki zagotavlja
metodolo??ko podporo ter usklajenost z zakonodajnimi zahtevami. Izjava je letos pripravljena ??e
drugo leto v skladu z Direktivo o poro??anju podjetij o trajnostnosti (CSRD ??? Corporate Sustainability
Reporting Directive) in evropskimi standardi za poro??anje o trajnostnosti (ESRS ??? European
Sustainability Reporting Standards). V primerjavi s prvo objavo so bila posamezna razkritja
dopolnjena in nadgrajena, skladno z izku??njami iz prvega leta poro??anja ter z razvojem notranjih
procesov upravljanja trajnostnih tem.
Izjava temelji na podatkih mati??ne dru??be, saj dru??ba nima h??erinskih ali drugih povezanih dru??b,
zato dru??ba nima skupine. Dru??ba uporablja enak obseg konsolidacije kot v ra??unovodskih izkazih.
V letu 2025 smo izvedli redni letni pregled ocene dvojne pomembnosti (DMA), s katerim smo preverili
aktualnost in skladnost prepoznanih vplivov, tveganj in prilo??nosti iz leta 2024. Pregled je bil izveden
v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti dru??be in omogo??a redno
preverjanje relevantnosti identificiranih tem glede na razmere, strategijo in pri??akovanja dele??nikov.
Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni. Za bazno leto smo za nekatere kazalnike
vzeli leto 2021 in to ohranjamo v tem poro??ilu.
Obseg vrednostne verige
Dru??ba je analizirala in ocenila pomembnost vplivov, tveganj in prilo??nosti v vi??jem in ni??jem delu
vrednostne verige v okviru DMA in opredelitve poslovnega modela. Prepoznanih je ve?? vrednostnih
verig, pri ??emer je bila kot najpomembnej??a dolo??ena veriga TiO???. V procesu dolo??anja
pomembnej??ih tem dru??ba ni prepoznala pomembnih tem, ki bi izhajale iz vi??jega ali ni??jega dela
vrednostne verige.
Pri poro??anju za leto 2025 dru??ba ni uporabila pravice do izpustitve pomembnih informacij, ki se
nana??ajo na intelektualno lastnino, strokovno znanje, izku??nje ali rezultate inovacij. Prav tako ni bilo
uporabljeno izvzetje iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet teko??ih pogajanj.
38
5.1.1.2 [BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoli????inami
5.1.1.2.1 ??asovni horizont
Za namene trajnostnega poro??anja je dru??ba opredelila naslednje ??asovne horizonte:
??? kratkoro??no obdobje: leto 2025;
??? srednjero??no obdobje: 1. 1. 2026 - 31. 12. 2028, skladno z obdobjem strate??kega
na??rtovanja, v katerem so ??e predvideni klju??ni trajnostni ukrepi;
??? dolgoro??no obdobje: 1. 1. 2029 - 31. 12. 2030, v skladu s ??asovnimi okviri, dolo??enimi v
trajnostni strategiji dru??be.
5.1.1.2.2 Vrednostna veriga
a. Opredelitev metrik
Dru??ba spremlja emisije toplogrednih plinov v obsegu 3, in sicer v prvem nivoju vi??jega in ni??jega
dela vrednostne verige (dobavitelji, kupci, transport). Poseben poudarek je na emisijah, povezanih
s pridobivanjem surovin in logistiko kon??nih izdelkov. Od klju??nih dobaviteljev so bili pridobljeni
podatki o njihovem oglji??nem odtisu, pri transportu pa so bile analizirane vrste prevoza in prevo??ene
razdalje.
b. Podlaga za pripravo
Ocene emisij temeljijo na:
??? emisijskih faktorjih iz strokovnih baz podatkov, kadar dobavitelji ne zagotavljajo specifi??nih
podatkov;
??? podatkih o transportnih poteh, vrstah prevoza in prevo??enih razdaljah;
??? trenutno dru??ba ??e ne spremlja neposrednih podatkov o porabi vode ali energije v ??ir??i
vrednostni verigi.
c. Raven to??nosti
Zanesljivost in natan??nost podatkov o emisijah v vrednostni verigi sta neposredno odvisni od
kakovosti informacij, ki jih prejmemo od dobaviteljev ter od dostopnosti ustreznih standardiziranih
emisijskih faktorjev. Pri transportu lahko vplive ocenimo razmeroma natan??no, kadar so na voljo
podatki o prevo??enih razdaljah in uporabljenih transportnih na??inih. Pri emisijah iz surovin pa se
ve??inoma opiramo na posredne podatke iz obstoje??ih podatkovnih baz.
d. Ukrepi za izbolj??anje to??nosti
Dru??ba namerava izbolj??ati zanesljivost in natan??nost ocen emisij v vrednostni verigi z naslednjimi
ukrepi:
??? nadaljnje sistemati??no zbiranje podatkov o oglji??nem odtisu klju??nih dobaviteljev surovin tam,
kjer ti podatki ??e niso zagotovljeni;
??? izpopolnitev modelov za izra??un emisij iz transporta z vklju??itvijo dodatnih informacij o
uporabljenih gorivih in energijski u??inkovitosti prevoza;
??? preu??itev mo??nosti vklju??itve dodatnih parametrov (npr. podrobnej??ih podatkov o proizvodnih
procesih surovin) z namenom izbolj??anja natan??nosti izra??unov v prihodnje;
??? aktivno sodelovanje v sektorskih pobudah, ki omogo??ajo dostop do natan??nej??ih povpre??nih
podatkov, specifi??nih za industrijo titanovega dioksida.
39
5.1.1.2.3 Viri negotovosti ocene in rezultatov
Dru??ba ugotavlja, da imajo dolo??ene kvantitativne metrike ter finan??ne vrednosti, vklju??ene v tem
poro??ilu, ve??jo stopnjo negotovosti. To zlasti velja za ocene emisij toplogrednih plinov iz obsega 3,
ocene dru??benih vplivov na lokalno okolje ter presoje vplivov na vodne vire.
a. Metrike z izrazitej??o negotovostjo
Najvi??ja stopnja merilne negotovosti se pojavlja pri naslednjih sklopih:
??? emisijah TGP v obsegu 3, zlasti tistih, ki izhajajo iz transporta in uporabe surovin;
??? ocenah dru??benih u??inkov na lokalne skupnosti ter vrednotenju dru??benih vplivov;
??? ocena rabe in vplivov na vodo;
??? posrednih finan??nih projekcijah, povezanih s prihodnjimi regulativami in tr??nimi
spremembami.
b. Glavni viri negotovosti
K merilni negotovosti prispevajo predvsem naslednji dejavniki:
??? odvisnost od prihodnjega razvoja dogodkov (na primer spremembe zakonodaje in tr??nih
pogojev, vklju??no z morebitnimi prepovedmi dolo??enih snovi);
??? uporaba povpre??nih ali generi??nih emisijskih faktorjev, kadar specifi??ni podatki od
dobaviteljev niso na voljo;
??? nepopolni ali delni podatki iz vi??jih in ni??jih delov vrednostne verige
??? razlike v metodologijah zbiranja in ocenjevanja podatkov (na primer uporaba ocenjenih
transportnih razdalj in industrijskih povpre??ij);
??? variabilnost podatkov, povezanih z lokalnimi okoljskimi pogoji.
c. Uporabljene predpostavke in strokovne presoje
Pri ocenjevanju metrik smo uporabili naslednje klju??ne predpostavke:
??? da so povpre??ni emisijski faktorji iz podatkovnih baz reprezentativni za izra??une emisij v
obsegu 3;
??? da javno dostopni viri podatki predstavljajo dovolj zanesljivo osnovo za ocenjevanje okoljskih
in dru??benih vplivov;
??? da se obstoje??i tr??ni in regulativni pogoji v kratkoro??nem obdobju bistveno ne spremenijo;
??? da interni podatki dru??be predstavljajo najbolj??o vir za pripravo izra??unov.
Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo elektri??ne energije za leto 2025 objavljena ??ele junija
2026, smo za porazdelitev porabljene elektri??ne energije v letu 2025 uporabili podatke o sestavi
primarnih virov za leto 2024.
Prav tako ugotavljamo, da so nekatere kvantitativne metrike dolo??anja emisij snovi v zrak, vode in
tla podvr??ene vi??ji stopnji merilne negotovosti. To zlasti velja za metrike emisij snovi, ki temeljijo na
meritvah z nizko pogostnostjo izvajanja (enkrat na tri ali pet let oziroma enkrat letno). Gre za meritve
pri dolo??enih pogojih obratovanja in pri ??emer se predpostavlja, da so tako izmerjene vrednosti
(koncentracije) reprezentativne za celotno leto, zato so dolo??ene metrike delno posledica ocene.
Koli??ine izpu????ene vode se delno spremljajo z merjenjem in so podvr??ene merilni negotovosti
merilnikov, delno so ocenjene iz porabe vode (merjenje porabe). Pri podatkih o nastajanju odpadkov
(kro??no gospodarstvo) predstavlja pomemben vir negotovosti predvsem na??in predelave in
odstranjevanja oddanih odpadkov, saj je negotovost posledica podatkov, ki jih podajo prevzemniki
odpadkov po prevzemu, na kar lahko vplivamo le v omejenem obsegu.
Za dolo??ene podatkovne to??ke so uporabljeni najbolj??i razpolo??ljivi podatki. Obstaja pa dolo??ena
merilna negotovost merjenja, izra??unov, pretvorb ter zbiranja in ocenjevanja podatkov v okviru
vrednostne verige. Dru??beni vpliv je zaradi spremenljivosti razmer ter kakovosti podatkov ocenjen.
40
Zato so bili za ocenjevanje vplivov, tveganj med drugimi uporabljeni tudi javno dostopni podatki.
Gre za kontinuiran proces, ki se bo nadgrajeval in izbolj??eval.
5.1.1.2.4 Spremembe v metodologiji
Dru??ba je za podro??je S1-14 v Tabeli 96 poro??ala o ??tevilu izgubljenih dni zaradi po??kodb pri delu za
leto 2024. Za leto 2025 bo dru??ba spremenila metriko poro??anja v skladu s S1-14 AR95 in prikazala
podatek ??tevila izgubljenih dni zaradi po??kodb za leto 2024 in 2025 v skladu s spremembo metrike.
5.1.1.2.5 Napake pri poro??anju v preteklih obdobjih
V letnem poro??ilu za poro??evalsko obdobje 2024 sta bili prepoznani dve napaki, ki ju v tem poro??ilu
popravljamo.
V poro??evalskem letu 2024 so bile predvidene emisije za Obseg 3 (t CO??? ekvivalent) za leti 2028 in
2030 niso bile pravilno izra??unane, saj je bil uporabljen napa??en prera??un glede na izhodi????no leto
2021. V leto??njem poro??ilu so ti podatki popravljeni in pravilno prikazani v Tabeli 40 v poglavju E1???4.
V poglavju E2???5 je bil za poro??evalsko leto 2024 popravljen tudi prikaz koli??in snovi, ki vzbujajo
zaskrbljenost (SoC), snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), ter pripadajo??ih prihodkov iz teh
izdelkov, saj so bile te koli??ine v lanskem poro??ilu zaradi ro??nega izra??una napa??no prikazane.
Napaka je nastala, ker sistemski zajem podatkov ??e ni bil vzpostavljen, zato v tem poglavju navajamo
ustrezne popravke in razliko za leto 2024.
5.1.1.2.6 Razkritja, ki izhajajo iz druge zakonodaje
V izjavi je vklju??eno Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in nalo??bah dru??be za
leto 2025 skladno z Uredbo (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih nalo??b
in njeno dopolnitvijo 2021/2139.
5.1.1.2.7 Vklju??itev s sklicevanjem
Nekatera razkritja v izjavah o trajnostnosti so vklju??ena s sklicevanjem. V tak??nih primerih je v
ustreznem razkritju navedena referenca na poglavje znotraj trajnostnostnega poro??ila oziroma na
ra??unovodski del Letnega poro??ila.
Oceno finan??ne pomembnosti izvajamo v sklopu prepoznavanja tveganj in prilo??nosti. Vzpostavljen
imamo sistem, ki je opisan v Pravilniku o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti v Cinkarni Celje,
d. d., ter podrobneje predstavljen v Letnem poro??ilu v poglavju [IRO].
Tabela 12: Seznam razkritij s sklicevanjem
Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v
sisteme spodbud
GOV-3
Ra??unovodsko poro??ilo, poglavje 6 ??? Posli s
povezanimi osebami v ra??unovodskem delu
poro??ila
Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih fizi??nih
in prehodnih tveganj ter potencialnih prilo??nosti,
povezanih s podnebjem
E1-9
Pojasnilo 25 Vpliv podnebnih sprememb na
ra??unovodske izkaze
Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih
dejavnostih in nalo??bah ??? ESRS 2
ESRS 2
Izkaz finan??nega polo??aja in izkaz poslovnega
izida v Ra??unovodskem delu poro??ila
41
5.1.1.2.8 Uporaba postopnosti razkritja
Dru??ba je uporabila mo??nost postopnosti razkritja za leti 2024 in 2025 vezano na E3-5 Predvideni
finan??ni u??inki pomembnih tveganj in prilo??nosti povezanih z vodnimi viri in E5-6 Predvideni finan??ni
u??inki pomembnih tveganj in prilo??nosti povezanih z rabo virov in kro??nim gospodarstvom.
42
5.1.2 [GOV] Upravljanje
5.1.2.1 [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
Dru??ba ima dvotirni sistem vodenja, ki ga sestavljata Uprava dru??be in Nadzorni svet. Uprava vodi
poslovanje v dobro dru??be, samostojno in na lastno odgovornost, dru??bo zastopa in predstavlja ter
odgovarja tako skup????ini kot Nadzornemu svetu. Gre za kolektivni organ, ki ga sestavljajo predsednik
in do trije ??lani. Funkcijo predsednika oziroma ??lana Uprave lahko opravlja oseba, ki poleg zakonsko
dolo??enih pogojev izpolnjuje tudi zahtevo po najmanj visoko??olski izobrazbi in najmanj petih letih
delovnih izku??enj. Predsednik uprave je hkrati najvi??ji vodstveni delavec v dru??bi.
Tabela 13: Sestava uprave v poslovnem letu 2025
Ime in
priimek
Funkcija
Podro??je
dela v
Upravi
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaklju??ek
funkcije
Spol
Dr??avljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba/
Strokovni
profil
??lanstvo v
organih
nadzora z
dru??bo
nepovezanih
dru??b
Ale?? Skok
Predsednik
uprave
informatika,
finance,
prodaja,
nabava,
pravna
slu??ba
1. 7. 2020
1. 7. 2030
M
slovensko
1967
univ. dipl.
ing. kem.
teh., MBA
??? ZDA
/
Nikolaja
Podgor??ek
Seli??
??lanica
uprave-
tehni??na
direktorica
razvoj,
trajnost,
tehnologija,
varnost in
zdravje pri
delu
30. 6. 2005
(prvi
mandat)
1. 7. 2020
(trenutni
mandat)
31.1. 2027
??
slovensko
1962
univ. dipl.
in??. kem.
in??., spec.
/
Filip
Ko??elnik
??lan
uprave-
delavski
direktor
Kadrovska
in socialna
vpra??anja
5. 11. 2020
5. 11. 2025
M
slovensko
1992
mag.
poslovnih
ved
/
Nika
Veronovski
??lanica
uprave-
delavska
direktorica
Kadrovska
in socialna
vpra??anja
10.11.2025
10.11.2030
??
slovensko
1979
Doktor
znanosti s
podro??ja
tehni??kega
varstva
okolja
/
Izku??nje in izobrazbeni profil ??lanov Uprave
ALE?? SKOK ??? Naziv univerzitetnega diplomiranega in??enirja kemijske tehnologije je pridobil na
Univerzi v Ljubljani in naziv MBA na ameri??ki univerzi MIT. Ima dolgoletne izku??nje v kemijski
industriji v mednarodnem okolju, ve?? kot 10 let je bil ??lan Uprav delni??kih dru??b, prav tako je bil
predsednik in ??lan ??tevilnih Nadzornih svetov.
NIKOLAJA SELI?? PODGOR??EK ??? Univerzitetna in??enirka kemijskega in??enirstva in specialistka
tehnologije vodenja industrijskih procesov je svojo karierno pot za??ela v Cinkarni Celje, d. d., in sicer
v proizvodnji titanovega dioksida. Prva leta je kot tehnologinja na??rtovala in implementirala nove in
posodobljene proizvodne postopke ter sodelovala pri uvajanju avtomatizacije procesa. Nato je vodila
oddelek razvoja proizvodov in tehnologije ter ve?? investicijskih projektov za ??iritev in posodobitev
proizvodnje titanovega dioksida. Zadnjih 21 let kot ??lanica Uprave in tehni??na direktorica pokriva
podro??ja proizvodnje, vzdr??evanja in energetike, razvoja, kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter
okolja.
FILIP KO??ELNIK ??? Po podiplomskem ??tudiju na Ekonomski fakulteti je svojo poklicno pot nadaljeval
v finan??ni industriji, nato pa se je zaposlil v Cinkarni Celje, d. d., kot samostojni planer analitik v
Ra??unovodski slu??bi. Pozneje je prevzel odgovornost za podro??ja strate??ke analitike, odnosov z
vlagatelji in ekonomskih ??tudij izvedljivosti. Kot ??lan Uprave, delavski direktor, je soodlo??al o
strate??kih, finan??nih in organizacijskih usmeritvah dru??be ter zastopal interese zaposlenih.
43
NIKA VERONOVSKI - Je doktorica znanosti s podro??ja tehni??kega varstva okolja z bogatimi
raziskovalno-razvojnimi in industrijskimi izku??njami na podro??ju pigmentnega TiO???, povr??inske
kemije, disperzij in nanomaterialov. ??e ve?? kot 15 let deluje v dru??bi, kjer vodi zahtevne strate??ke
in razvojne projekte, povezane z razvojem novih izdelkov, optimizacijo proizvodnih procesov,
uvajanjem inovativnih tehnologij ter tehni??no podporo kupcem. Ima obse??ne izku??nje z vodenjem
raziskovalnih skupin, sodelovanjem z doma??imi in tujimi raziskovalnimi institucijami, industrijo in
kon??nimi uporabniki, ter z regulatornimi vpra??anji. Njeno delo dopolnjujejo patentne prijave, ??tevilne
strokovne in znanstvene objave ter mentorsko delo pri diplomskih in magistrskih nalogah. V Upravi,
poleg interesov dru??be in vseh dele??nikov, zastopa interese delavcev glede kadrovskih in socialnih
vpra??anj.
Statut in Zakon o gospodarskih dru??bah dolo??ata o ??em Uprava poro??a Nadzornemu svetu. Statut
dolo??a za kaj si mora uprava priskrbeti soglasje Nadzornega sveta.
Nadzorni svet dru??be je 6-??lanski. Imenovanje, obveznosti in pravice ??lanov dolo??ata Statut in Zakon
(ZGD-1). Na??in delovanja in pogoje dela Nadzornega sveta podrobneje dolo??a Poslovnik o delu
nadzornega sveta.
44
Tabela 14: Sestava Nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2025
Ime in
priimek
Funkcija
Prvo imenovanje na
funkcijo
Zaklju??ek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala
/delavcev
Udele??ba
na sejah
NS glede
na
skupno
??tevilo sej
Spol
Dr??avljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba/
Strokovni profil
Status
neodvisnosti
v izjavi o
neodvisnosti
Obstoj
nasprotja
interesa v
poslovnem
letu
??lanstvo
v organih
nadzora v
drugih
dru??bah
Toma??
Berlo??nik
predsednik NS
od 23. 7. 2024
??lan NS od 19.
6. 2024 do 23. 7.
2024
19. 6. 2024 ??? ??lan
23. 7. 2024 ???
predsednik
19. 6. 2029
predstavnik
kapitala
6/6
M
slovensko
1968
univerzitetni
diplomirani in??enir
strojni??tva in magister
ekonomskih znanosti,
MBA
DA
NE
/
Melita
Malgaj
namestnica
predsednika NS
od 23. 7. 2024
??lanica NS od
19. 6. 2024
19. 6 .2024 ??? ??lanica
23. 7. 2024 ???
namestnica
predsednika
19. 6 .2029
predstavnica
kapitala
6/6
??
slovensko
1971
univ. dipl.
ekonomistka
DA
NE
Slovenske
??eleznice
d. o. o.
Jo??e
Ko??tomaj
??lan NS
18. 6. 2020
17. 6. 2025
predstavnik
delavcev
1/3
M
slovensko
1968
in??enir strojni??tva
DA
NE
/
Ale??
Stevanovi??
??lan NS
18. 6. 2015 (prvi
mandat)
8. 3.2023 (trenutni
mandat)
7. 3. 2028
predstavnik
delavcev
6/6
M
slovensko
1966
kemijski tehnik
DA
NE
/
Bo??tjan
Furlan
??lan NS
19. 6. 2024
19. 6. 2029
predstavnik
kapitala
5/6
M
slovensko
1972
in??enir strojni??tva
DA
NE
Krka, d. d.
Dubravka
Derossi
Ur??i??
??lan NS
24. 12. 2024
23. 12. 2029
predstavnica
kapitala
6/6
??
slovensko
1975
magistrica poslovnih
ved
DA
NE
/
Matej
Pompe
??lan NS
18. 6. 2025
17. 6. 2030
predstavnik
delavcev
3/3
M
slovensko
1987
univ. dipl. ekonomist
DA
NE
/
Tabela 15: Zunanji ??lani komisij
Ime in priimek
Spol
Dr??avljanstvo
Izobrazba/Strokovni profil
Letnica rojstva
??lanstvo v organih nadzora v drugih dru??bah
Gregor Koro??ec
M
slovensko
univ. dipl. ekonomist
1971
Predsednik sveta AJPES
45
Izku??nje in izobrazbeni profil ??lanov Nadzornega sveta
Mag. TOMA?? BERLO??NIK ??? Ima ve?? kot 20 let izku??enj v vodenju in nadziranju ve??jih dru??b,
predvsem znan kot nekdanji Predsednik uprave dru??be Petrol d. d., za kar je bil s strani Zdru??enja
Manager Slovenije leta 2019 izbran za Managerja leta v Sloveniji. Prav tako ima dolgoletne izku??nje
kot ??lan Nadzornih svetov dru??b, med drugim v dru??bah Elan d. d., Petrol d. d., Droga Kolinska d. o.
o., Slovenske ??eleznice d. d., Telekom Slovenije d. d., in Geoplin d. o. o. Trenutno uresni??uje
poslanstvo izbolj??anja kakovosti ??ivljenjskega okolja z vlaganji v obnovljive vire energije preko
dru??be Alfi Renewables d. o. o., kot partner in predsednik Investicijskega odbora Sklada, ki vlaga v
son??no in vetrno energijo v JV Evropi.
MELITA MALGAJ ??? Ima ve?? kot 30 let izku??enj na podro??ju korporativnega upravljanja, prodaj
kapitalskih nalo??b, prestrukturiranja dru??b, statusnih preoblikovanj ter vodenja zahtevnih projektov.
Bogate izku??nje ima tudi na podro??ju nadzora in upravljanja dru??b, saj je ??lanica Nadzornih svetov
??e od leta 1997. V preteklosti je opravljala funkcijo ??lanice Upravnega odbora PDP, d. d., ter bila
??lanica Nadzornih svetov Banke Celje, d. d., in Abanke, d. d. V okviru Nadzornega sveta Abanke je
delovala tudi kot ??lanica revizijske komisije ter kot predsednica komisije za imenovanja. Zaposlena
je na Slovenskem dr??avnem holdingu, d. d., kjer opravlja funkcijo direktorice Sektorja za
gospodarstvo. Trenutno je tudi ??lanica Nadzornega sveta dru??be Slovenske ??eleznice, d. o. o., ter
predsednica Revizijske komisije nadzornega sveta.
JO??E KO??TOMAJ ??? Ima ve?? kot 25 let izku??enj na razli??nih podro??jih dela v Cinkarni Celje, d. d., od
tega ve??ji del v PE Metalurgija, kjer je med drugim zasedal tudi funkcijo namestnika direktorja.
Trenutno opravlja delo vodje centralnega skladi????a.
ALE?? STEVANOVI?? ??? ??e 38 let je zaposlen v Cinkarni Celje, d. d., in sicer v slu??bi kakovosti. Prav
tako je ??e ve?? desetletij aktivno vklju??en v razli??nih oblikah zastopanja delavcev ??? kot sindikalni
zaupnik, ??lan sveta delavcev ter zdaj ??e v okviru drugega mandata predstavnika delavcev v
Nadzornem svetu.
BO??TJAN FURLAN ??? Je ??lan upravnega odbora Hella/Forvia in direktor dru??be Hella Saturnus
Slovenija, strokovnjak na podro??ju prestrukturiranja podjetij, transformacije razvoja in proizvodnih
procesov, z dolgoletnimi izku??njami v avtomobilski industriji. Trenutno je tudi ??lan Nadzornega sveta
dru??be Krka d. d.
DUBRAVKA DEROSSI UR??I?? ??? Je izvr??na direktorica Sektorja za prodajo in operativni marketing v
Modri zavarovalnici, d. d., z dolgoletnimi vodstvenimi izku??njami na podro??ju prodaje, marketinga,
finan??nih storitev ter razvoja produktov, pri ??emer svoje delo dopolnjuje z
razumevanjem upravljanja tveganj in korporativnega upravljanja.
MATEJ POMPE ??? Zaposlen v podjetju Cinkarna Celje, d. d., v poslovni enoti Kemija Celje. Opravlja
delo vodje operativne priprave dela, kjer skrbi za organizacijo dela in nemoten potek delovnih
procesov. Poleg rednih delovnih obveznosti je dejaven tudi na podro??ju soupravljanja podjetja, saj
opravlja funkcijo predsednika Sveta delavcev. S tem prispeva k dialogu med zaposlenimi in vodstvom
ter krepitvi sodelovanja znotraj podjetja.
GREGOR KORO??EC ??? ima dolgoletne izku??nje s podro??ja zunanje in notranje revizije. Najprej je bil
zaposlen v revizijski hi??i PricewaterhouseCoopers v funkciji zunanjega revizorja, nato pa je ve?? let
vodil Slu??bo za notranjo revizijo v Merkur zavarovalnici. Pozneje je v isti zavarovalnici vodil razli??ne
zavarovalni??ke oddelke in razvijal kompetence na podro??ju finan??nega nadzora, upravljanja tveganj
ter organizacijskega vodenja, nato pa na Ministrstvu za finance vodil Sektor za zavarovalni??tvo in trg
kapitala. Ve?? let je opravljal tudi funkcijo zunanjega neodvisnega ??lana revizijske komisije v dru??bi
Unior. Trenutno je zaposlen v Slu??bi za notranjo revizijo Ministrstva za finance.
46
Nadzorni svet ima ??tiri ??lansko revizijsko komisijo, ki izvaja svoje pristojnosti iz Zakona (ZGD-1) in
Poslovnika o delu revizijske komisije.
Tabela 16: Aktualno ??lanstvo ob zaklju??ku obdobja poro??anja
Ime in priimek
Funkcija
Datum imenovanja
Udele??ba na sejah
komisije glede na
skupno ??tevilo sej (v
obdobju trajanja
mandata)
Melita Malgaj
predsednica komisije
23. 7. 2024
6/6
Bo??tjan Furlan
??lan in namestnik
predsednice komisije
23. 7. 2024 (??lan)
26. 11. 2024 (namestnik
predsednice)
6/6
Ale?? Stevanovi??
??lan Komisije
23. 7. 2024
6/6
Gregor Koro??ec
zunanji neodvisni ??lan
4. 11. 2015
6/6
Od 23. 7. 2024 Nadzorni svet nima posebej oblikovane kadrovske komisije. Naloge kadrovske
komisije od tega datuma kot enoten organ izvaja celotni Nadzorni svet.
Vsi ??lani Uprave so iz Slovenije. Tehni??na direktorica in delavski direktor sta iz lokalnega okolja, kjer
ima dru??ba sede??, kar je predstavljalo dve tretjini sestave Uprave. Po imenovanju nove delavske
direktorice je dele?? ??lanov uprave iz lokalnega okolja zmanj??an na eno tretjino.
Zastopanost ??ensk:
??? v Upravi do 5.11.2025 je bilo 1/3, po 10. 11. 2025 pa 2/3.
??? v Nadzornem svetu: v Nadzornem svetu je bila zastopanost ??ensk 1/3.
Zastopanost predstavnikov delavcev:
??? v Upravi 1/3,
??? v Nadzornem svetu 1/3,
??? v revizijski komisiji ??.
Dele?? neodvisnih ??lanov Nadzornega sveta v letu 2025 je zna??al 100 %. Neodvisnost se presoja po
Slovenskem kodeksu upravljanja javnih delni??kih dru??b, ki sta ga sprejela Ljubljanska borza in
Zdru??enje nadzornikov Slovenije.
???
Dru??ba v obdobju poro??anja o ??lanstvu organov ni bele??ila drugih kategorij raznolikosti ??lanov Uprave
in Nadzornega sveta. Pri sestavi Uprave ter pri sestavi Nadzornega sveta in njegovih teles se stremi
k heterogenosti po strokovnem profilu, spolu in starosti.
Odgovornosti posameznih organov in posameznikov v zvezi z vplivi, tveganji in prilo??nostmi so
opredeljene v okviru pristojnosti podjetja ter v povezanih notranjih politikah, pravilniku in kodeksih.
Vloge in odgovornosti Uprave in Nadzornega sveta dru??be so v skladu z uveljavljenimi na??eli
korporativnega upravljanja opredeljene ter zagotavljajo u??inkovito upravljanje poslovanja dru??be,
vklju??no z obvladovanjem tveganj, prilo??nosti in vplivov. Formalna dolo??itev vlog in odgovornosti teh
organov posebej za podro??je trajnostnih tem ??e ni vzpostavljena, vendar se trajnostna vpra??anja
obravnavajo skladno z obstoje??imi na??eli korporativnega upravljanja ter so vklju??ena v redne
nadzorne in upravljavske procese.
Uprava ima klju??no odgovornost za neposreden nadzor nad prepoznanimi pomembnimi vplivi,
tveganji in prilo??nostmi. V okviru svojega mandata Uprava zagotavlja ustrezne mehanizme za
obvladovanje teh tveganj ter spremljanje njihovih potencialnih u??inkov na poslovanje podjetja. Prav
tako redno ocenjuje tveganja ter identificira prilo??nosti, pri ??emer upo??teva trajnostne, operativne
47
in finan??ne vidike poslovanja. O vseh relevantnih ugotovitvah, sprejetih ukrepih in morebitnih vplivih
poro??a Nadzornemu svetu v okviru rednega obdobnega poro??anja (najmanj enkrat na ??etrtletje) o
poslovanju podjetja. Na ta na??in je vzpostavljen u??inkovit nadzorni okvir, ki omogo??a transparentno
obvladovanje tveganj in spremljanje trajnostnih vplivov, skladno z dolo??ili notranjih politik ter
pri??akovanji dele??nikov.
Odgovornost Nadzornega sveta je, da na podlagi poro??il Uprave izvaja nadzor nad u??inkovitostjo
obvladovanja tveganj ter presoja, ali so ukrepi Uprave ustrezni in skladni s strate??kimi cilji podjetja.
Napredek v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji in prilo??nostmi se spremlja prek obdobnih poro??anj
na sejah Nadzornega sveta in revizijske komisije.
Dru??ba je za upravljanje z vplivi, tveganji in prilo??nostmi vzpostavila skupino notranjih
strokovnjakov, ki je odgovorna za prepoznavanje skupaj z lastniki (zaposleni direktorji in vodje
organizacijskih enot), analizo in vrednotenje vplivov, tveganj in prilo??nosti. Skupina ??etrtletno poro??a
na ??ir??ih strokovnih kolegijih Uprave. Najvi??je vodstvo (uprava) je odgovorno za potrditev
pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti (DMA) in obvladovanje:
??? postavlja strategijo in cilje upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti;
??? nadzira proces upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti ter predlaga spremembe za
izbolj??anje uspe??nosti in u??inkovitosti procesa;
??? dodeljuje pooblastila in odgovornosti na ustreznih ravneh organizacije;
??? zagotavlja vire za delovanje procesa in izvajanje ukrepov;
??? predlaga in po potrebi vodi ukrepe za obvladovanje pomembnih vplivov, visokih korporativnih
tveganj in pomembnih prilo??nosti;
??? obve????a Nadzorni svet o pomembnih vplivih, tveganjih in prilo??nostih. Nadzorni svet in
Revizijska komisija nadzornega sveta nadzirata uspe??nost in u??inkovitost celovitega sistema
upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti ter neopore??nost informacij o pomembnih vplivih,
tveganjih, prilo??nostih, ki jih podaja dru??ba in jih potrjujeta.
Uprava je odgovorna za operativno izvajanje strategij dru??be in upravljanje tveganj, povezanih z
njenim poslovanjem. Njena odgovornost vklju??uje:
??? razvoj in implementacijo strategij za obvladovanje VTP, vklju??no s cilji za zmanj??anje
negativnih vplivov na okolje in dru??bo;
??? spremljanje skladnosti poslovanja z zakonodajnimi in regulativnimi zahtevami ter
usklajevanje internih politik s standardi ESRS;
??? zagotavljanje u??inkovite implementacije politik poslovne etike in varstva ??lovekovih pravic v
celotni vrednostni verigi;
??? vodenje procesa poro??anja o trajnostnem poslovanju ter komunikacijo z dele??niki o klju??nih
ugotovitvah in rezultatih.
Nadzorni svet ima klju??no vlogo pri zagotavljanju neodvisnega nadzora nad delovanjem Uprave,
potrjevanjem strategije ter nadzorovanjem njihovega izvajanja ter pri strate??kih odlo??itvah,
povezanih s poslovanjem dru??be in obvladovanjem tveganj ter zagotavljanjem trajnostnega razvoja
dru??be.
Uprava zagotavlja, da je letna izjava o trajnostnosti pripravljena v skladu z zahtevami CSRD, vklju??no
z ESRS standardi ter Uredbo o vzpostavitvi okvira za olaj??anje trajnostnih nalo??b (EU taksonomija).
Izjava vklju??uje seznam bistvenih trajnostnih vpra??anj, ki so bila obravnavana v posameznem
poro??evalnem obdobju, kar omogo??a natan??no in pregledno poro??anje o uspe??nosti dru??be na
podro??ju trajnosti.
Nadzor nad upravljanjem trajnostnih vplivov, tveganj in prilo??nosti poteka preko Nadzornega sveta
in revizijske komisije. Revizijska komisija nadzira finan??no in trajnostno poro??anje ter spremlja
u??inkovitost notranjih kontrol in sistemov upravljanja tveganj ter o tem poro??a Nadzornemu svetu.
48
Nadzorni svet kot krovni organ potrjuje trajnostno strategijo dru??be, DMA in celotno izjavo o
trajnostnosti v okviru potrditve celovitega letnega poro??ila.
V lu??i uvajanja trajnostnega poro??anja bosta Uprava in Nadzorni svet dru??be dodatno razvijala svoje
kompetence tako z internimi usposabljanji kot z vklju??evanjem zunanjih strokovnjakov, kadar bo to
potrebno. ??lani Uprave in Nadzornega sveta so bili v poro??evalnem obdobju sami odgovorni za oceno
svojih obstoje??ih kompetenc ter za prepoznavanje morebitnih vrzeli v znanju. V tem obdobju so ??lani
Uprave skupaj opravili 55 ur razli??nih izobra??evanj, ki so zajemala ve?? vidikov okoljskih, dru??benih
in upravljavskih (ESG) tematik. ??lani Nadzornega sveta so v okviru poro??anj in usposabljanj
organiziranih s strani dru??be, bili dele??ni podrobne predstavitve analize DMA, ki je bila podana na
seji dne 04. 03. 2025 ter nato ob obnovi DMA dru??be za leto 2025 na seji 11. 12. 2025.
Dru??ba se zaveda, da imajo spretnosti in znanja ??lanov Uprave ter Nadzornega sveta klju??no vlogo
pri prepoznavanju pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, ki jih trajnostno poro??anje prina??a tako
za dru??bo kot za ??ir??e dele??nike. Raznolikost ve????in in izku??enj ??lanov obeh organov omogo??a
celovitej??i pristop k strate??kemu odlo??anju, spodbuja inovativnost pri prilagajanju novim
regulativnim zahtevam ter odpira prilo??nosti za dolgoro??no vzdr??no rast in konkuren??no prednost
dru??be.
5.1.2.2 [GOV-2] Informacije, predlo??ene upravnim, poslovodnim in
nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih
ti organi obravnavajo
Uprava in Nadzorni svet dru??be pri nadzoru nad strategijo dru??be ter pri sprejemanju odlo??itev o
pomembnih transakcijah in politikah upravljanja tveganj upo??tevata vplive, prilo??nosti in tveganja,
povezana s trajnostnimi vidiki poslovanja. V obdobju poro??anja je Uprava redno obve????ala Nadzorni
svet o vseh relevantnih trajnostnih zadevah ter prepoznanih vplivih, tveganjih in prilo??nostih, in sicer
na rednih sejah Nadzornega sveta v okviru poro??anja o poslovanju in upravljanju tveganj. Uprava je
presojala pomembne IRO skladno s pripravo DMA.
Seznam pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, ki so jih v obdobju poro??anja obravnavali Uprava
in Nadzorni svet, je prikazan v Tabeli 22 (Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) po ESRS
standardih ter njihov vpliv na poslovni model).
Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju trajnostne strategije dru??be. Ta tematike je bila v
poro??evalnem obdobju poro??ana in predstavljane na redni seji 04. 03. 2025 in 10. 11. 2025, na
katerih je Uprava predstavila in izpostavila klju??ne vplive ter prilo??nosti in tveganja, ki izhajajo iz
strate??kih usmeritev ter podala pojasnila glede morebitnih kompromisov med trajnostnimi cilji in
drugimi poslovnimi prioritetami v sklopu DMA.
??lani Nadzornega sveta so na podlagi predstavljenega na seji 04. 03. 2025 potrdil DMA za leto 2024
ter na seji dne 11.12.2025 potrdil tudi DMA za leto 2025.
Pri obravnavi vplivov, tveganj in prilo??nosti ter pri odlo??anju o strategiji in klju??nih poslovnih
odlo??itvah bosta Uprava in Nadzorni svet upo??tevala tudi morebitne kompromise med doseganjem
trajnostnih ciljev, finan??no uspe??nostjo in dolgoro??no vzdr??nostjo poslovnega modela.
Dru??ba je trenutno vzpostavila strukturiran pristop k obravnavi trajnostnih tem, vklju??no z razvojem
ustreznih notranjih kontrol, procesov in odgovornosti, povezanih z upravljanjem opredeljenih vplivov,
tveganj in prilo??nosti (IRO).
49
V okviru teh prizadevanj Uprava na??rtuje redna poro??anja o trajnostnih temah, ki bodo vklju??ena
tudi v letni postopek posodabljanja razkritij v okviru pristopa DMA, skladno z zahtevami ESRS
regulative.
5.1.2.3 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v
sisteme spodbud
Sistem nagrajevanja ??lanov Uprave je delno povezan z izpolnjevanjem trajnostnih ciljev, ki so
vklju??eni v spremenljivi del prejemkov. Eden klju??nih elementov pri dolo??anju tega dela prejemkov
je zadovoljstvo zaposlenih, ki v skupni strukturi nagrajevanja predstavlja 10 % celotnega
spremenljivega dela pla??e.
Poleg tega je spremenljivi del prejemkov Uprave odvisen tudi od uspe??ne izvedbe petih strate??kih
projektov, ki jih Nadzorni svet predhodno potrdi v okviru letnega na??rta. Vsak projekt ima jasno
dolo??en cilj, katerega doseganje je merilo za oceno uspe??nosti. Pomembno je, da je vsaj eden od
teh projektov neposredno povezan s trajnostnimi temami. Skupni u??inek tega dela na spremenljivem
delu pla??e Uprave zna??a 20 % celote. Podrobneje so Prejemki Uprave predstavljeni v ra??unovodskem
poro??ilu, poglavj 6. Posli s povezanimi osebami ??? podatki o skupinah oseb v ra??unovodskem delu
poro??ila.
Dru??ba je v ??asu poro??anja imela veljavno potrjeno politiko prejemkov ??lanov Uprave in Nadzornega
sveta, ki jo je skup????ina potrdila 21. 05. 2025.
Oblikovanje politike nagrajevanja je potekalo v skladu s pri??akovanji delni??arjev, pri ??emer je
Nadzorni svet upo??teval njihove pobude in priporo??ila za poenotenje in pove??anje preglednosti
nagrajevanja. Cilj politike je uskladiti nagrade s trajnostno naravnano strategijo dru??be, kar vklju??uje
odgovornost do okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev. S povezavo med nagrajevanjem in
trajnostnimi cilji ??eli dru??ba zagotoviti dolgoro??no vrednost za vse dele??nike ter ustvariti spodbudno
okolje, ki bo mened??erje usmerjalo k trajnostnim dose??kom.
V ??asu poro??anja je nagrajevanje povezano s trajnostnostnimi cilji dolo??eno za nivo ??lanov Uprave
dru??be.
5.1.2.4 [GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu
Skrbni pregled je vzpostavljen z internim pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti ter
omogo??a prepoznavanje in obravnavo dejanskih in potencialnih vplivov na okolje in ??lovekove
pravice. Njegove ugotovitve so vklju??ene v DMA, saj predstavlja klju??en vhodni podatek za dolo??itev
pomembnih tem za poro??anje.
Postopek skrbnega pregleda vklju??uje identifikacijo in oceno vplivov, tveganj in prilo??nosti, dolo??itev
ukrepov za obravnavo, spremljanje u??inkovitosti ter redno poro??anje. Skrbni pregled se izvede vsake
tri leta oziroma ob pomembnih spremembah v poslovnem okolju, poslovanju ali zakonodaji. V
vmesnih letih trajnostni tim izvede redni letni pregled, s katerim preverja aktualnost klju??nih vplivov,
tveganj in prilo??nosti ter po potrebi spro??i postopek celovitega skrbnega pregleda.
V letu 2024 je bil izveden celovit skrbni pregled, v letu 2025 pa letni pregled, ki je potrdil ustreznost
obstoje??ih ugotovitev in ni zahteval ponovne izvedbe celovitega pregleda. Dopolnitve in spremembe
postopka so zapisane v poglavju IRO-1, ki opisuje razkritje ocene dvojne pomembnosti.
50
Tabela 17 prikazuje povezavo do mest v na??i izjavi o trajnostnosti, kjer podajamo informacije o
procesu skrbnega pregleda. Te oznake s pripadajo??imi temami so navedene v celotnem poro??ilu v
posameznih poglavjih.
Tabela 17: Glavni sklici na klju??ne elemente skrbnega pregleda
Klju??ni elementi skrbnega pregleda
Oznake v izjavi o trajnostnosti
Vklju??itev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni
model
ESRS 2 GOV-1, ESRS 2 GOV-2, ESRS 2 GOV-3, ESRS SBM-3
Sodelovanje s prizadetimi dele??niki v vseh klju??nih fazah skrbnega
pregleda
ESRS 2 SBM-2, ESRS 2 IRO-1, S1-2, S3-2
Opredelitev in ocenjevanje ??kodljivih vplivov
ESRS IRO-1, E1 IRO-1, E2 IRO-1, E3 IRO-1, E1, E2, E3, E5, IRO-1,
S1 SBM-3, S3 SBM-3
Spremljanje ukrepov za obravnavanje teh ??kodljivih vplivov
E1-3, E2-2, E3-2, E5-2, S1-4, S3-4
Spremljanje u??inkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje
E1-5, E1-6, E2-4, E2-5, E3-3, E3-4, E5-3, E5-4, E5-5, S1-4, S1-9,
S1-13, S1-14, S1-15, S1-16, S1-17, S3-4
5.1.2.5 [GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poro??anja o
trajnostnosti
V proces upravljanja tveganj poro??anja o trajnostnosti je vklju??en ??ir??i krog zaposlenih na razli??nih
nivojih in poslovnih funkcijah. Tveganja se obravnavajo na odborih za upravljanje vplivov, tveganj
in prilo??nosti ter ??etrtletno na strokovnih kolegijih, kar zagotavlja sistemati??en pristop. Za pripravo
poro??ila je imenovan Trajnostni tim, ki ga sestavljajo odgovorne osebe za posamezna podro??ja
trajnostnih tem. Kontrolno okolje temelji na organizacijski strukturi, jasno dolo??enih vlogah in
odgovornostih, zavezanosti k zakonskim zahtevam ter nenehnem izobra??evanju. Med klju??ne
kontrolne aktivnosti sodijo validacija podatkov pred vklju??itvijo v poro??ilo, odobritveni postopki na
ravni odgovorne osebe ter IT kontrole za zagotavljanje celovitosti podatkov. Postopki so formalizirani
v Pravilniku o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti
Za upravljanje tveganj se uporablja enotna metodologija, skladna s standardi SIST EN ISO 9000,
14001, 45001, 31000 in 50001. Tveganja se ocenjujejo glede na sedanje in potencialne finan??ne
u??inke ter uspe??nost ukrepov, razvr????ajo pa se po stopnjah: nizka, srednja in visoka. Doslej so bila
glavna ugotovljena tveganja povezana s celovitostjo, natan??nostjo in razpolo??ljivostjo podatkov,
zlasti v vrednostni verigi, ter s pomanjkljivo informacijsko podporo. Za obvladovanje teh tveganj so
bili uvedeni ukrepi, kot so razvoj aplikativne re??itve za zbiranje podatkov, obravnava tveganj na
kolegijih ter notranjerevizijski pregled.
V okviru priprave poro??ila je bila izvedena notranja revizija skrbnega pregleda procesa poro??anja o
trajnostnosti, ki je preverila ustreznost kontrol in postopkov ter podala priporo??ila za izbolj??ave.
Poleg tega so bili upo??tevani komentarji zunanjih revizorjev, pridobljeni ob prvem preverjanju
skladnosti z zahtevami ESRS. Ugotovitve notranje in zunanje revizije se vklju??ujejo v izbolj??ave
procesov, kar bo podprto z na??rtom celovite ocene tveganj, ki predvideva pripravo metodologije,
izvedbo analize in vklju??itev ugotovitev do konca naslednjega poro??evalskega obdobja.
Trajnostni tim ??etrtletno poro??a Upravi o postopku poro??anja in povezanih tveganjih, Uprava pa v
okviru rednih poro??il obve????a Nadzorni svet in Revizijsko komisijo. Informacije o uresni??evanju
notranjerevizijskih priporo??il so vklju??ene v redna obdobna poro??ila, namenjena Upravi, Revizijski
komisiji in Nadzornemu svetu.
51
5.1.3 [SBM] Strategija
5.1.3.1 [SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
V dru??bi si prizadevamo postati u??inkovita, trajnostno usmerjena dru??ba v kemi??ni industriji, ki bo
do leta 2030 zavezana k zmanj??evanju vplivov na okolje, odgovornem ravnanju z viri ter h krepitvi
dru??bene odgovornosti in transparentnosti. Z zmanj??evanjem emisij toplogrednih plinov in
u??inkovitim ravnanjem z energijo bomo prispevali k nizkooglji??ni prihodnosti, s ??irjenjem portfelja
proizvodov pa bomo vplivali na razvoj kro??nega gospodarstva in ravnanje z odpadki.
Dru??ba primarno deluje v ESRS sektorju kemijske industrije, kar je skladno s Standardno klasifikacijo
dejavnosti (SKD 2025), zlasti v okviru dejavnosti C/20 ??? Proizvodnja kemikalij in kemi??nih izdelkov.
V ta sektor sodijo klju??ne dejavnosti dru??be, ki vklju??ujejo proizvodnjo pigmenta titanovega dioksida
(TiO???) ter proizvodnjo bakrovih fungicidov, formulacij in specialnih kemikalij, ki predstavljajo jedro
poslovnega modela dru??be.
V poro??evalskem obdobju so skupni prihodki dru??be zna??ali 212.572.607 EUR, ??isti prihodki od
prodaje pa 198.801.821 EUR, skladno z ra??unovodskimi izkazi za poro??evalsko obdobje. Obseg
ustvarjenih prihodkov odra??a velikost in kompleksnost poslovanja ter predstavlja pomemben okvir
za razumevanje bistvenih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih z delovno silo.
Poleg primarnega ESRS sektorja je dru??ba, glede na naravo svojih dejavnosti, proizvodov in
vrednostnih verig, povezana tudi z naslednjimi dodatnimi pomembnimi ESRS sektorji, v katerih
razvija pomembne dejavnosti ter ustvarja vplive, tveganja in prilo??nosti:
??? ESRS sektor plastike in polimernih materialov, povezan z dejavnostmi masterbatchev in
pra??kastih lakov ter tehni??nih polimernih izdelkov in specialnih polimernih materialov (??isti
prihodki od prodaje v letu 2025 zna??ajo 14.663.429 EUR);
??? ESRS sektor mineralnih in gradbenih materialov, povezan z uporabo in obdelavo anorganskih
materialov ter lastnostmi pigmentov in drugih mineralnih komponent v proizvodnih procesih
(??isti prihodki od prodaje v letu 2025 zna??ajo 10.117.320 EUR).
Opredelitev sektorjev temelji na poslovnem modelu dru??be, strukturi proizvodov in razporeditvi
dejavnosti po SKD 2025. Ker uradna sektorska klasifikacija ESRS ??e ni sprejeta, dru??ba uporablja
delovno, opisno razvrstitev ESRS sektorjev z namenom zagotavljanja jasnega pregleda podro??ij, v
katerih dru??ba ustvarja pomembne vplive, tveganja in prilo??nosti.
Koli??inski obseg proizvodnje bo omogo??al rast poslovanja in posledi??no razvoj portfeljev prilo??nosti,
ki bodo kljub pove??evanju omogo??ali zni??evanje odpadkov in onesna??evanja.
Na??a zaveza je, da bomo ob rasti:
??? zni??ali oglji??ni odtis z ve??jim izkori????anjem obnovljivih virov energije in energetsko
u??inkovitostjo;
??? pove??ali recikliranje vode in zmanj??ali odvisnosti od naravnih virov;
??? nenehno zmanj??evali emisije v zrak in vodo ter odgovorno ravnali z odpadki;
??? spodbujali inovacije v zelenih tehnologijah in razvoj produktov, ki prispevajo k trajnostni rabi
virov;
??? zagotavljali varno, vklju??ujo??e in spodbudno delovno okolje, kjer so zaposleni zavzeti za
doseganje najbolj??ih rezultatov;
??? zagotavljali socialno varnost zaposlenih;
??? vzpostavili posvetovalni kanal (Sosvet) s prizadetimi skupnostmi; zbrane informacije bomo
vklju??ili v soodlo??anje pri dolo??anju in izvajanju ukrepov in o njih transparentno poro??ali;
52
??? v prizadetih skupnostih bomo podpirali ??portne, kulturne in druge dru??bene aktivnosti,
sodelovali pri projektih namenjenih zagotavljanju vi??je ravni varnosti in izbolj??anja
infrastrukture;
??? nadgradili korporativno upravljanje in korporativno kulturo, vklju??no z vpeljavo sistema vitke
proizvodnje;
??? izobra??evali in ozave????ali zaposlene, da bomo vsi aktivno prispevali k uresni??enju te
strategije.
Prispevali bomo predvsem k doseganju naslednjih globalnih ciljev trajnostnega razvoja ZN:
Cilj 8: Dostojno delo in gospodarska rast
Dru??ba kot proizvajalec titanovega dioksida in ??irokega nabora drugih izdelkov (??veplova (VI) kislina,
bela sadra, pra??kasti laki, masterbatchi, rastlinska za????itna sredstva na bakrovi osnovi, rastni
substrati, proizvodnja sistemov za pretakanje teko??in ??? polimeri) prispeva h gospodarski rasti z
ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest in zagotavljanjem stabilnosti v kemijski industriji. Na??a
prisotnost na trgih Evropske unije, Balkana in Bli??njega vzhoda omogo??a trajnostno rast, medtem
ko sodelujemo s klju??nimi industrijskimi partnerji in dobavitelji pri izbolj??anju standardov
zaposlovanja in varnosti.
Cilj 12: Odgovorna poraba in proizvodnja
S trajnostnimi pristopi v proizvodnji titanovega dioksida zmanj??ujemo okoljski odtis z optimizacijo
procesov in kro??nim gospodarstvom. Na??e glavne panoge, kamor prodajamo svoje izdelke so
podro??je tiskarskih barv, lakov in plastike, kjer si prizadevamo za razvoj inovativnih in okolju
prijaznej??ih re??itev. Na??i klju??ni dele??niki so kupci pigmenta titanovega dioksida, regulativni organi
in dobavitelji, s katerimi sodelujemo pri zagotavljanju odgovorne oskrbovalne verige.
Cilj 13: Podnebni ukrepi
Z izvajanjem strategij za zmanj??anje oglji??nega odtisa v proizvodnih procesih, vklju??no z ukrepi za
zmanj??anje emisij CO??? v vrednostni verigi (obseg 1, 2 in 3), prispevamo h globalnim podnebnim
ciljem. Klju??ni trgi, na katerih izvajamo te ukrepe, vklju??ujejo dr??ave EU, kjer veljajo stroge okoljske
zahteve. V sodelovanju z industrijskimi partnerji, raziskovalnimi ustanovami in dobavitelji si
prizadevamo za izbolj??anje podatkov o emisijah in uvajanje nizkooglji??nih tehnologij.
Pomembne proizvodne programe in strukturo prihodkov dru??ba predstavlja v poglavju 4 Poslovanje,
kjer sta v Tabeli 5 in 6 prikazana pregled prodaje po trgih ter po posameznih podro??nih odsekih.
Prisotnost na trgih je podrobneje opisana v okviru analize prodaje (trgi EU, doma??i trg in trgi tretjih
dr??av). Podatki o ??tevilu zaposlenih so v osnovnem pregledu razkriti v finan??nem delu (tabela ??tevilo
zaposlenih), celovite informacije o zaposlenih pa so predstavljene v poglavju Lastna delovna sila
(ESRS S1).
Dru??ba poudarja, da neposredno sledenje scenariju omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 ??C
trenutno ni izvedljivo zaradi narave proizvodnje. Proizvodnja klju??nih kemikalij, kot je titanov dioksid,
zahteva energijsko intenzivne procese. Ustrezna tehnologija, ki bi omogo??ila temeljite spremembe v
proizvodnih procesih je te??ko dostopna ali ??e v razvojni fazi. Prav tako infrastruktura na dr??avnem
nivoju ni dovolj pripravljena, da bi omogo??ila podporo prehodu na nizkooglji??ne procese v obsegu,
ki bi bil potreben za dosego cilja 1,5 ??C.
Poleg tega bi za dosego tak??nega cilja bile potrebne obse??ne spremembe v dostopnosti obnovljivih
virov energije, v dobavni verigi ter v podpornih tehnologijah, ki so del ??ir??e industrije in zunaj
53
neposrednega nadzora dru??be. Dru??ba se zato osredoto??a na postopno zmanj??evanje oglji??ne
intenzivnosti svojih procesov in vklju??evanje trajnostnih tehnologij, kjer je to mogo??e, s ??imer
prispeva k zmanj??evanju emisij in dolgoro??no podpira prehod v nizkooglji??no gospodarstvo.
Razli??ne prodajne podprograme je mo??no vsebinsko zdru??iti v prodajne skupine, v okviru katerih so
zdru??eni proizvodi s podobno uporabno namembnostjo. V preteklih letih smo nekaj proizvodno-
prodajnih programov, ki niso dosegali meril rentabilnosti oziroma uspe??nosti, opustili.
Na??i pomembnej??i proizvodno-prodajni programi so:
??? proizvodnja titanovega dioksida (TiO
2
);
??? proizvodnja ??veplove kisline;
??? proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajema sredstva za za????ito rastlin in rastne
substrate;
??? proizvodnja masterbatchev in pra??kastih lakov;
??? skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki so po svojih lastnostih uporabni za transport
agresivnih medijev in za????ito procesne ter strojne opreme;
??? polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina in
natrijev titanat;
??? stranski proizvodi proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: bela sadra ??? CEGIPS in rde??a
sadra ??? RCGIPS (v dele??u 47 %: 53 %, prera??unano na suho snov navedenih stranskih
proizvodov).
Nosilna proizvodno-prodajna skupina je pigment titanov dioksid, ki zdru??uje prodajo razli??nih tipov
pigmenta. V to skupino spadajo tudi ultra fine oblike titanovega dioksida, ki so proizvodi z visoko
dodano vrednostjo, saj glede na kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV-
absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnolo??ko zahtevne izdelke (samo??istilni sistemi, materiali z UV-
stabilizatorji idr.). Proizvodnja in tr??enje pigmenta titanovega dioksida predstavljata 83 % na??e
celotne realizacije.
Prodajna skupina sredstev za za????ito rastlin spada skladno s prilogo I Uredbe (ES) ??t. 1893/2006
pod dejavnost 20.2 Proizvodnja pesticidov in drugih agro kemijskih izdelkov. V primerjavi z nosilno
proizvodno ??? prodajno skupino gre za zelo majhen tr??ni dele?? celotne realizacije dru??be (5,09 % od
celotne realizacije prodaje v letu 2025). Nosilni izdelki te skupine so bakrovi fungicidi razli??nih
formulacij in razli??nih uporabljenih aktivnih snovi (bakrov hidroksid, bakrov oksikloridin, tribazi??ni
bakrov sulfat). Na podro??ju za????itnih sredstev za rastline zasledujemo strategijo s poudarkom na
kakovosti izdelkov in njihovi okoljsko varni uporabi.
Skupina pra??kastih lakov in masterbatchev predstavlja vertikalno nadgradnjo osnovne proizvodnje
pigmenta titanovega dioksida in postaja vse pomembnej??a prodajna skupina dru??be. Pra??kaste lake
prodajamo predvsem v namene antikorozijske in dekorativne potrebe pri proizvodnji bele tehnike,
ogrevalnih teles in druge kovinske galanterije. Masterbatchi so namenjeni vme??avanju v plasti??ne
mase z namenom izbolj??evanja njihovih uporabnih lastnosti.
Ostala podro??ja so proizvodnja PTFE (politetrafluoretilen) izdelkov, polovica je namenjenih interni
potro??nji in vzdr??evanju, druga polovica tr??enju predvsem v fitofarmacevtski in kemijski industriji.
Proizvodnja ??veplove kisline je namenjena predvsem interni uporabi, morebitni vi??ki se prodajo na
trgu. CEGIPS, tako imenovano belo sadro, prodajamo na trgu cementne industrije in proizvodnje
mav??nih plo???? ter za uporabo v kmetijstvu. Stranski proizvod RCGIPS v celoti porabimo za suho
zapolnjevanje na Napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Glede na lastnosti se lahko
uporablja za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, gradnji nizkih nasipov in izdelavi pokrivnih plasti.
Delujemo predvsem na evropskem trgu, kjer ustvarimo ve??ino prihodkov. V manj??i meri smo prisotni
tudi na kompenzacijskih trgih, predvsem na obmo??ju valute ameri??kega dolarja. Glede na geografsko
lego kot najpomembnej??e trge prepoznavamo dr??ave ??lanice EU (brez Slovenije), sledi doma??i trg
(Slovenija) in tretje dr??ave.
54
Dr??ave, kjer smo v najve??ji meri prisotni (Slika 4) in je dele?? prodaje ve?? kot 1 %, so: Nem??ija (28
%), Italija (13 %), Francija (11 %), Poljska (5 %), Slovenija (7 %), Tur??ija (4 %), Nizozemska (2
%), Avstrija (4 %), ??vedska (3 %), Danska (3 %), Hrva??ka (2 %), Gr??ija (2 %), ZDA (2 %),
Mad??arska (2 %), Belgija (1 %), ??panija (1 %), ??e??ka (1 %), Romunija (1 %), Srbija (1 %). V
dele??u vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trg EU.
Vse proizvodne enote s podpornimi slu??bami so locirane v Sloveniji, kjer smo konec leta zaposlovali
726 zaposlenih. Vsi zaposleni dru??be so locirani v Sloveniji (100 %). Dru??ba nima zaposlenih v drugih
geografskih obmo??jih.
Slika 4: Dr??ave, kjer smo v najve??ji meri prisotni.
55
Tabela 18: Klju??ni elementi trajnostne strategije
Na??a vizija: postati u??inkovita, trajnostno usmerjena dru??ba v kemi??ni industriji
[E] Zmanj??evanje oglji??nega
odtisa in onesna??evanja
[S] Opolnomo??enje lokalnega
okolja in zaposlenih
[G] Integriteta z odgovornim
poslovanje
Na??i trajnostni cilji
E1 PODNEBNE SPREMEMBE
Zmanj??ati oglji??ni odtis za 10%
do leta 2030.
Zmanj??ati emisije CO???e iz
obsega 3 za 15 % do leta 2030,
predvsem v segmentu dobavne
verige surovin in materiala ter
logistike na podro??ju proizvodnje
pigmenta titanovega dioksida.
Ukrepi in aktivnosti:
Investicije v son??ne elektrarne in
optimizacija porabe energije za
zmanj??anje porabe fosilnih goriv.
Soproizvodnja elektrike iz pare
za izbolj??anje energetske
u??inkovitosti.
U??inkovita raba energije.
Analiza logisti??nih poti za
optimizacijo prevoznih razdalj in
izbiro nizkooglji??nih transportnih
re??itev.
Pomo?? in sodelovanje na
razli??nih nivojih z na??im
dobavitelji, da bomo lahko zni??ali
kategorijo 1 za 22 % do leta
2030.
E2 ONESNA??EVANJE
Do leta 2030 zmanj??evanje
specifi??ne emisije sulfatov za 15
% (na izhodi????no leto 2021).
Do leta 2030 zmanj??anje
specifi??ne emisije snovi v zrak
(SOx, H2S in prah) za 15 % (na
izhodi????no leto 2021).
E3 VODNI VIRI
Do leta 2030 izvajanje projektov
za ohranjanje vodnih virov in
prete??no zmanj??anje ??rpanja
vode iz vodotoka(na izhodi????no
leto 2021).
E5 RABA VIROV IN KRO??NO
GOSPODARSTVO
Do leta 2030 zmanj??anje koli??ine
proizvedene rde??e sadre za 14
% (na izhodi????no leto 2021).
S1 LASTNA DELOVNA SILA IN
VARNOST IN ZDRAVJE PRI
DELU
Do leta 2030 izvajati ukrepe za
izbolj??anje varnosti in zdravja pri
delu in se pribli??ati cilju ni??
po??kodb (na izhodi????no leto
2021).
S1 LASTNA DELOVNA SILA:
ENAKA OBRAVNAVA IN ENAKE
MO??NOSTI
Do leta 2030 pove??ati dele??
zavzetih zaposlenih na 40 % in
zmanj??ati dele?? aktivno
nezavzetih na 16 % (na
izhodi????no leto 2021)
S1 LASTNA DELOVNA SILA:
DELOVNI POGOJI
Do leta 2030 zvi??ati aktivnost
promocije mo??nosti
zaposlovanja blizu doma za 10
%.
S3 PRIZADETE SKUPNOSTI:
EKONOMSKE, SOCIALNE
PRAVICE IN DRUGE PRAVICE
SKUPNOSTI
Do leta 2030 vzpostaviti
posvetovalni kanal s prizadetimi
skupnostmi, sodelovanje v
izobra??evalnih programih
mladih, podporo ??portnim in
kulturnim in drugim aktivnostim
ter vlaganji v infrastrukturo ter
zagotavljanje vi??je ravni varnosti
in sodelovanje pri dobrodelnih
projektih.
G1 POSLOVNO RAVNANJE:
UPRAVLJANJE ODNOSOV Z
DOBAVITELJI
Spodbujati udele??ence v
vrednostni verigi k upo??tevanju
in spo??tovanju kodeksa
trajnostnega poslovanja.
G1 POSLOVNO RAVNANJE:
Vpeljati sistem vitke proizvodnje
in izobra??evanje zaposlenih s
podro??ja trajnosti in jih seznaniti
s cilji trajnostne strategije ter jih
aktivno vklju??evati.
Program
Na??e prispevanje k ciljem ZN
56
Tesno bomo sodelovali z dobavitelji in partnerji in si skupaj z njimi prizadevali za spo??tovanje visokih
eti??nih in trajnostnih na??el ter s tem zagotavljali trajnostnostno verigo vrednosti, osredoto??eno na
zmanj??anje okoljskega odtisa in dru??beno odgovorno poslovanje.
Evropski trg je za dru??bo klju??nega pomena, saj predstavlja najve??ji dele?? na??ih prihodkov in ima
najstro??je zahteve glede trajnostnosti. Zaradi zahtev EU Green Deal, regulative REACH in drugih
okoljskih standardov prilagajamo svojo strategijo, da bomo lahko ohranili konkuren??nost in
izpolnjevali pri??akovanja strank ter regulatorjev.
Trenutno je na?? najpomembnej??i proizvod titanov dioksid, ki predstavlja osnovno surovino v ??tevilnih
panogah. Posebej izpostavljen je segment proizvajalcev barv in lakov, ki je na?? najve??ji trg in hkrati
tudi tisti, kjer so trajnostne zahteve najbolj izrazite.
Dru??ba preu??uje mo??nosti optimizacije proizvodnih procesov, izbolj??anja energetske u??inkovitosti in
pove??anja izkoristkov surovin v proizvodnji titanovega dioksida. Ve?? informacij najdete pod to??ko
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.
Na??e poslovanje temelji na skladnosti z najbolj??imi razpolo??ljivimi tehnikami, trajnostnih vlaganjih
in optimizaciji proizvodnih procesov, da zmanj??amo vpliv na okolje ter zagotovimo varne in zdrave
delovne pogoje za zaposlene. Osredoto??eni smo na stalno izbolj??evanje kakovosti, inovacije in
u??inkovito upravljanje virov, kar nam omogo??a konkuren??nost na globalnih trgih.
V vi??jem delu vrednostne verige tesno sodelujemo s klju??nimi dobavitelji surovin in proizvodov za
TiO
2
(titanonosna ruda, ??veplo), za barve, premaze (epoksi smole, pigmenti), za agro proizvode
(baker) in za procesno opremo (PTFE, kovine). Omenjene surovine prispejo z ??elezni??kim, pomorskim
ali cestnim transportom.
V vi??jem delu vrednostne verige prepoznavamo:
??? dobavitelji/distributorji direktnih in indirektnih materialov/storitev,
??? skladi????enje in transport do dru??be.
Za prevoz do kupcev iz segmentov barv, plastike, papirja in drugih segmentov (gradbeni??tvo, agro,
kovinarstvo) uporabljamo cestni, ??elezni??ki in intermodalni transport.
V ni??jem delu vrednostne verige prepoznavamo procese:
??? skladi????enja,
??? distribucije in transporta do kupcev,
??? kupcev/distributerjev.
Glavni viri podatkov za analizo poslovnega modela in vrednostnih verig vklju??ujejo spletne strani
podjetij, interne podatkovne baze, svetovne publikacije posameznih podro??ij in kategorij predmetov
dela, obiske sejmov in konferenc, razli??na zdru??enja in organizacije, letna poro??ila dobaviteljev in
kupcev, neposredno komunikacijo z dele??niki ter ra??unovodske podatke. Poleg tega uporabljamo
razli??na analiti??na orodja za pridobivanje informacij iz javno dostopnih virov in publikacije in analize
s podro??ja predmetov dela.
Najprej smo dolo??ili vrednostne verige in metodologijo za identifikacijo klju??nih dele??nikov, med
katere uvr????amo tako dobavitelje kot kupce. Nato smo dolo??ili kanale komuniciranja, ki so omogo??ali
u??inkovito pridobivanje in zbiranje podatkov o partnerjih. Analizirali smo promet z dele??niki na
podlagi ra??unovodskih podatkov ter zbrali in pregledali podatke o dele??nikih, pri ??emer smo se
osredoto??ili na klju??ne trajnostne atribute. Po izvedeni analizi podatkov smo dolo??ili obseg
vrednostne verige, izvedli skrbni pregled, dolo??ili skupne trajnostne teme, trajnostne zaveze in
ukrepe, ki jih bomo upo??tevali pri nadaljnjem sodelovanju z dele??niki.
57
V letih 2024 in 2025 smo izvedli skrbni pregled, pri ??emer smo pregledali letna poro??ila dobaviteljev
in kupcev, vzpostavili neposredno komunikacijo z dele??niki ter analizirali informacije, pridobljene s
spletnih strani podjetij in drugih virov. V okviru tega pripravljamo anketni vpra??alnik za pridobitev
dodatnih informacij o trajnostnih praksah dele??nikov.
V letu 2025 smo izvedli in analizirali odgovore anketnega vpra??alnika med klju??nimi dobavitelji in
partnerji vi??jega dela vrednostne verige.
Strankam v pomembnih segmentih barv, premazov in kemikalij omogo??amo izbolj??ano u??inkovitost
izdelkov ter trajnostne alternative, kar jim pomaga tudi pri doseganju lastnih trajnostnih ciljev.
Za vlagatelje smo s transparentnim poro??anjem in osredoto??enostjo na trajnostna tveganja
zagotovili ve??jo predvidljivost poslovanja. Nalo??be v trajnostne tehnologije, kot so proizvodnja
nizkotemperaturnih premazov, uporaba reciklatov in bio-polimerov ter energetska optimizacija,
pove??ujejo dolgoro??no odpornost poslovnega modela na spremembe v zakonodaji in tr??nih zahtevah.
Za druge dele??nike, kot so zaposleni, lokalne skupnosti in dobavitelji, ustvarjamo varno in vklju??ujo??e
delovno/lokalno okolje. Zmanj??anje okoljskega odtisa pozitivno vpliva na lokalne skupnosti, medtem
ko dolgoro??na partnerstva z dobavitelji zagotavljajo stabilnost oskrbovalne verige.
Dru??ba prepoznava ve?? vrednostnih verig, in sicer:
??? vrednostna veriga TiO
2
,
??? vrednostna veriga Masterbatchi,
??? vrednostna veriga Pra??kasti laki,
??? vrednostna veriga Agro in
??? vrednostna veriga Polimeri.
Glede na postavljena merila, prepoznavamo najpomembnej??o verigo TiO
2
, tako v vi??jem (surovine
in proizvodi za TiO
2
) kot ni??jem delu vrednostne verige (barve, laki in premazi; plastika, papir). V
nadaljevanju predstavljamo klju??ne zna??ilnosti vi??jih in ni??jih delov vseh identificiranih vrednostnih
verig in matri??no povezavo med vi??jim in ni??jim delom vrednostih verig in proizvodno-prodajnih
programov.
Tabela 19: Povezava med vi??jim in ni??jim delom vrednostnih verig s proizvodno-prodajnim programom
Vi??ji del (predmeti
dela)
Vrednostna veriga
Ni??ji del
(dejavnost)
Proizvodno-prodajni program
Surovine in
proizvodi za TiO
2
Vrednostna veriga TiO
2
Barve, laki in
premazi
Plastika
Papir
Drugo
(gradbeni??tvo)
??? proizvodnja titanovega dioksida (TiO
2
)
??? proizvodnja ??veplove kisline
??? polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega
dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina in
natrijev titanat,
??? stranski proizvodi proizvodnje pigmenta
titanovega dioksida: bela sadra ??? CEGIPS in
rde??a sadra ??? RCGIPS
Surovine in
proizvodi za barve
Vrednostna veriga
Masterbatchi
Vrednostna veriga
Pra??kasti laki
Plastika
Drugo
(kovinarstvo, les)
??? proizvodnja masterbatchev in pra??kastih lakov
Surovine in
proizvodi za Agro
Vrednostna veriga Agro
Drugo (agro)
??? proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajema
sredstva za za????ito rastlin in rastne substrate
Surovine in
proizvodi za
procesno opremo
Vrednostna veriga
Polimeri
Drugo (procesna
oprema)
??? skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki
so po svojih lastnostih uporabni za transport
agresivnih medijev in za????ito procesne ter
strojne opreme
58
Slika 5: Vrednostna veriga Cinkarne Celje, d. d.
5.1.3.1.1 Opis vrednostne verige TiO2
1. Povezanost vrednostne verige TiO
2
z drugimi produkti/vrednostnimi verigami
Pigment TiO
2
je anorganska kemikalija, ki se zaradi svojih opti??nih lastnosti uporablja v industriji
barv, lakov, umetnih mas in papirja. Proizvodnja titanovega dioksida zajema kompleksen proces, ki
vklju??uje razklop titanonosne rude s pomo??jo ??veplove kisline, filtracijo, kalcinacijo in kon??no
povr??insko obdelavo za specifi??ne industrijske aplikacije. Stranski proizvod pri proizvodnji prodamo
pod blagovno znamko CEGIPS. Del proizvedenega pigmenta vgrajujemo v masterbatche in pra??kaste
lake, ki jih proizvajamo v PE Kemija Mozirje.
59
Slika 6: Podrobnej??i prikaz procesa proizvodnje in vrednostne verige TiO2
2. Opis vi??jega dela vrednostne verige TiO
2
Klju??ne surovine, zlasti titanonosne rude, imajo omejeno ??tevilo dobaviteljev, kar pove??uje odvisnost
in tveganje za oskrbo. Energetsko bogate surovine (apno, kamena moka ...) se zaradi transportnih
stro??kov oskrbujejo lokalno. Zamenjava zemeljskega plina z drugim energentom bi zahtevala visoke
stro??ke prilagoditve proizvodne tehnologije. Zaradi visoke dnevne porabe in omejenih skladi????nih
kapacitet sta stalna in fleksibilna dobava kriti??no pomembni. Motnje v oskrbi lahko resno vplivajo na
proizvodnjo, vklju??no z mo??nostjo za??asne zaustavitve.
3.
Opis ni??jega dela vrednostne verige TiO
2
Kupci TiO
2
so industrijska podjetja v premazih, plastiki, ??rnilih in papirju, ki zahtevajo
kompatibilnost izdelkov z uporabo v njihovih formulacijah, stalnost kakovosti, razvoj in
prilagodljivost karakteristik njihovim izdelkom, proizvodnim procesom in zakonskim
zahtevam. Zanesljivost dobave je pomembna. Kupci so za razpolo??ljivost pripravljeni pla??ati premijo,
zlasti v ??asu tr??nih nihanj. Nara????ajo?? poudarek na trajnostnih praksah spodbuja kupce k partnerjem,
ki izpolnjujejo okoljske standarde, kar pritiska dobavitelje, da prilagodijo svoje procese. Svetovno
povpra??evanje zna??a okrog 7 mio ton letno.
Opis vrednostne verige Masterbatchev
Opis vi??jega dela vrednostne verige Masterbatchi
Razpolo??ljivost dobaviteljev je visoka pri polimerih, medtem ko je pri pigmentih, monobatchih in
aditivih omejena. Vhodni materiali predstavljajo visok dele?? cene kon??nih izdelkov, pri belih (do 2/3),
60
pri barvnih pa ??e ve??. Pigment TiO
2
predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo
v Mozirje. Nadomestitev polimerov je razmeroma enostavna, belih pigmentov pogojna, pigmentov
in monobatchev pa te??ja. Na trgu je visoka konkuren??nost pri polimerih in polnilih, kjer pa azijske
proizvajalce omejujejo zahteve po zakonodaji, specifi??nih razli??icah in odtenkih.
Opis ni??jega dela vrednostne verige Masterbatchi
Kupce se posku??a pridobiti s fleksibilnostjo in prilagajanjem njihovim zahtevam, predvsem na
kakovostnem in zakonodajnem podro??ju in stabilnostjo kvalitete. Standardni izdelki, kot so beli MB,
so cenovno ob??utljivej??i kot specialni. Kupci imajo ve??ji vpliv na poslovanje pri belih in barvnih MB,
kjer so prisotni tudi stro??ki testiranja ob menjavi dobavitelja.
5.1.3.1.2 Opis vrednostne verige Pra??kastih lakov
1. Opis vi??jega dela vrednostne verige Pra??kasti laki
Dobava manj??ih koli??in specifi??nih surovin, kot so pigmenti in dodatki, je te??avna, pogosto z dolgimi
roki in slab??imi cenami. Ve??ja naro??ila zahtevajo skladi????enje in prina??ajo tveganje sprememb cen
ob poznej??i uporabi. Pigment TiO
2
predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo
v Mozirje.
2. Opis ni??jega dela vrednostne verige Pra??kasti laki
Kupci mo??no vplivajo na poslovanje zaradi visoke konkuren??nosti med ponudniki. Blagovna znamka
in dobro sodelovanje s kupci sta klju??na za ohranjanje rentabilne prodaje, saj proizvajalci ponujajo
kakovostne izdelke po sprejemljivih cenah. Manj??i kupci so manj cenovno ob??utljivi, medtem ko ve??ji
kupci pogosto i????ejo ni??je cene in so pripravljeni zamenjati ponudnika, ??e lahko dose??ejo vi??jo
dodano vrednost. Tesni odnosi med kupci in ponudniki so dobro vzpostavljeni, a kupci kljub temu
ostajajo pripravljeni zamenjati ponudnika za ugodnej??e pogoje. Izdelki so med ponudniki primerljivi,
kupci pa so seznanjeni z alternativami, ki so obi??ajno manj konkuren??ne zaradi slab??e
funkcionalnosti.
5.1.3.1.3 Opis vrednostne verige Agro
1. Opis vi??jega dela vrednostne verige Agro
Glavna surovina je odpadni baker in drugi bakrovi izdelki, kot so bakrovi pepeli. Na trgu je dovolj
dobaviteljev in ustreznih koli??in, pri ??emer je klju??en reden odvzem in ustrezno ????itenje za
obvladovanje cenovnih tveganj.
2. Opis ni??jega dela vrednostne verige Agro
Kupci so cenovno ozave????eni, saj je baker tr??na surovina z nenehno spreminjajo??o se borzno ceno,
kar vpliva na njihovo zaznavanje vrednosti izdelkov. Za ohranitev lojalnosti se kupcem ponujajo
razli??ne spodbude, kot so kraj??i dobavni roki, rabati, uvajalni popusti, prilagoditev kakovosti,
podalj??ani pla??ilni roki in testni vzorci. ??eprav so kupci seznanjeni z alternativami, so te pogosto
ni??je kakovosti. Bakrovi fungicidi imajo mo??no blagovno znamko v EU, saj se azijski proizvajalci
spoprijemajo s slab??o kakovostjo. Kljub edinstvenosti izdelkov in mo??ni blagovni znamki so kupci
na??eloma lojalni in niso naklonjeni menjavi dobaviteljev.
61
5.1.3.2 [SBM-2] Interesi in stali????a dele??nikov
V kontekstu odgovornega upravljanja z vplivi, tveganji in prilo??nostmi je osrednjega pomena
prepoznavanje pomembnih vsebin in interesov vseh klju??nih dele??ni??kih skupin. Pomembne so teme,
ki neposredno ali posredno vplivajo na zmo??nost dru??be, da ustvari, ohrani ali zmanj??a okoljsko,
dru??beno in ekonomsko vrednost zase, svoje dele??nike in dru??bo na splo??no.
Prepoznani klju??ni dele??niki so lastniki in nadzorniki, zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost
in druga zainteresirana javnost (uporabniki izjave o trajnostnosti in prizadeti dele??niki).
Z dele??niki komuniciramo z razli??nimi komunikacijskimi orodji, z namenom transparentnosti
poslovanja dru??be, prepoznavanja vplivov, tveganj in prilo??nosti ter vklju??evanja dele??nikov v
delovanje dru??be v lokalnem in globalnem okolju. V Tabeli 20 predstavljamo klju??ne dele??nike, na??in
in namen njihovega vklju??evanja. Informacije preko predstavljenih kanalov posredujemo v skladu z
oblikovanimi postopki in pravili, pri ??emer se ve??ina informacij pripravlja redno obdobno (letno,
??etrtletno, mese??no idr.) oziroma glede na pojav potrebe ali njihov nastanek.
Tabela 20: Pomembni dele??niki in njihov odnos do strategije in/ali poslovnega modela
Obravnavane teme
Na??in vklju??evanja
Namen in rezultat vklju??evanja
dele??nikov
ZAPOSLENI
??? Zagotavljanje varnega
delovnega okolja
??? Skrb za dobro po??utje
zaposlenih
??? Spo??tovanje delavskih in
??lovekovih pravic
??? Sodelovanje s predstavniki
zaposlenih
??? Usposabljanje in razvoj ve????in
??? Po??teno in pravi??no
nagrajevanje
??? Letna anketa kakovosti
delovnega zadovoljstva in
zavzetosti
??? Razvoj uspe??nosti in
kompetenc
??? Komunikacija vodstva
??? Intranet dru??be
??? Vsakodnevni sestanki z vodji,
vklju??no s komunikacijo
Minute za varnost
??? Platformi za prijavo
nepravilnosti (??vi??ga??i in
razkritja)
??? Sistem za prijavo koristnih
predlogov CC UM
??? Izbolj??ana varnost in dobro po??utje
zaposlenih
??? Pove??ana vklju??enost in
zadovoljstvo zaposlenih
??? Optimizacija kompetenc in
na??rtovanja delovne sile
??? Ve??ja privla??nost dru??b za nove
talente
??? Izbolj??anje dvosmerne notranje
komunikacije med zaposlenimi in
vodstvom
KUPCI
??? Prodajni pogoji
??? Razvoj novih produktov
??? Zanesljivost in kakovost
produktov
??? Trajnostne zaveze in zahteve
s strani kupcev
??? Skladnost produkta
??? Redni razgovori s kupci
??? Osebna sre??anja in obiski pri
kupcih
??? Analiza zadovoljstva kupcev
??? Dan distributerjev
??? Skrbni pregledi in presoje s
strani kupcev
??? Trajnostni kodeksi kupcev
??? Izbolj??evanje tehni??nih in
trajnostnostnih parametrov
produktov skozi proces izbolj??av
??? Izpolnjevanje kup??evih pri??akovanj
in zahtev
??? Ustvarjanje dolgoro??nih odnosov,
upo??tevaje trajnostne vidike
??? Seznanjenost z novostmi glede
proizvodov
??? Verodostojne informacije o na??ih
proizvodih
REGULATORJI
Komisija za prepre??evanje
korupcije, Agencija za trg
vrednostnih papirjev,
Agencija za nadzor nad
revidiranjem, FURS, EU,
nacionalni in lokalni
organi, ki dolo??ajo ali
uveljavljajo zakonodajne
zahteve
??? Za????ita ??vi??ga??ev
??? Politi??no sodelovanje in
dejavnost lobiranja in
lobiranje
??? Korupcija in podkupovanje
??? Dav??no pravo in predpisi
??? Zakonska skladnost vklju??no s
skladnostjo z
okoljevarstvenimi dovoljeni
??? Obdobna poro??anja
regulatorju o razli??nih
zakonskih zahtevah vezanih
na poro??anje o stanju in
dogodkih, ki se poro??ajo
??? Zahteve po tolma??enju zahtev
regulatorja in izvedbe
zakonodaje, tolma??enje
predpisov
??? Transparentnost poslovanja
skladno z zakonskimi zahtevami in
pri??akovanji dele??nikov
??? Izvajanje zakonskih in
podzakonskih zavez na
nacionalnem ali nadnacionalnem
nivoju
??? Zakonska skladnost poslovanja
FINAN??NE INSTITUCIJE
IN VLAGATELJI
??? Finan??na in poslovna
uspe??nost
??? Poslovna strategija in letni
poslovni na??rti poslovanja
??? Trajnostnostne teme
??? Upravljanje in zakonodajna
skladnost
??? Obdobno (??etrtletno)
poro??anje in Letna poro??ila
??? Stiki in sre??anja z vlagatelji ter
predstavitev na konferencah
borze
??? Redna komunikacija
predstavnika za vlagatelje z
vlagatelji
??? Preverba to??nosti navedbe
objavljenih in javno razkritih
informacij
??? Zaupanje dele??nikov v javno
objavljene informacije
??? Soustvarjanje pomembnih
trajnostnih tem
62
??? Redna komunikacija z
bankami in drugimi
regulatornimi organi
??? Izpolnjevanje vseh vrst anket
za oceno dvojne pomembnosti
in vpra??alnikov na temo
trajnosti
DOBAVITELJI
??? Pregled nabavnih, koli??inskih,
kvalitativnih, logisti??nih,
trajnostnostnih pogojev
sodelovanja
??? Pregled izvajanja pogodb,
naro??il, dobav, reklamacij
??? Naslavljanje tveganj in
prilo??nosti za izbolj??ave
procesa in produkta
??? Seznanjanje klju??nih
dobaviteljev o kodeksu
trajnostnega poslovanja za
poslovne partnerje
??? Ocenjevanje dobaviteljev
??? Izvajanje poglobljenih analiz
podro??ij predmetov dela
??? Redni razgovori z dobavitelji
??? Skrbni pregled dobaviteljev
??? Anketiranje dobaviteljev
??? Pregled dostopnih gradiv,
objave in poro??il dobaviteljev
??? Dolgoro??no sodelovanje s partnerji
??? Iskanje prilo??nosti in naslavljanje
tveganj
??? Izvajanje trajnostnostnih zavez in
zagotavljanje skladnost s standardi
dru??be, vklju??ujo?? ??lovekove
pravice in okoljske zahteve
LOKALNE SKUPNOSTI
??lani lokalnih skupnosti,
izobra??evalne ustanove,
zainteresirana javnost
??? Upravljanje okoljskih vplivov,
vklju??no s sanacijo starih
bremen
??? Prepre??evanje in
obvladovanje industrijskih
tveganj
??? Sodelovanje v izobra??evalnem
sistemu (nate??aji, prakse,
ekskurzije, ??tipendije)
??? Vzpostavitev komunikacijskih
kanalov z lokalnimi
skupnostmi (dru??beni Sosvet,
Dan odprtih vrat, re??evanje
prito??b)
??? Sodelovanje pri trajnostnem
razvoju regije in vklju??evanje
prebivalcev v soodlo??anje
??? Podpora lokalnim ??portnim,
kulturnim in dru??benim
dejavnostim
??? Spletna stran dru??be in
dru??bena omre??ja
??? Prito??beni mehanizmi za
spremljanje in re??evanje
vpra??anj javnosti
??? Ankete in fokusne skupine za
zbiranje povratnih informacij
??? Dialog z lokalnimi skupnostmi
s pomo??jo komisij,
dru??benega Sosveta in
ob??inskih sej
??? Sponzorstva, odprti dogodki in
sodelovanje z izobra??evalnimi
in dru??benimi institucijami
??? Izbolj??anje preglednosti in
zaupanja med lokalno skupnostjo
in dru??bam
??? Krepitev varnosti in trajnostnega
razvoja v lokalnem okolju
??? Vzpostavitev dolgoro??nega dialoga
za spremljanje okoljskih vplivov
??? Bolj??e razumevanje potreb
skupnosti ter prilagajanje strategij
dru??be na podlagi povratnih
informacij
??? Aktivno prispevanje k razvoju
lokalne skupnosti z zaposlovanjem,
izobra??evanje in sponzorstva
Narava je prepoznana kot tihi dele??nik dru??be zaradi ve?? razlogov, povezanih z dejavnostjo dru??be,
ki je kemijsko predelovalna industrija, ki uporablja kemikalije, uporablja naravne vire, ravna z
odpadki in povzro??a vplive na okolje. Vklju??evanje narave kot tihega dele??nika pomeni, da dru??ba
upo??teva vplive svojih dejavnosti na okolje in si prizadeva za zmanj??evanje negativnih u??inkov in
nenehno izbolj??evanje okoljskih praks. Pri tem izhajamo iz rezultatov izvedenih monitoringov
onesna??evanja in stanja okolja (kot so emisije snovi v zrak, kakovost zunanjega zraka, emisije snovi
v vode in kakovost povr??inskih voda, emisije hrupa, ravnanja z odpadki, kakovost tal in podzemnih
voda ter druga poro??ila, ki podajajo rezultate stanja okolja v okolici dru??be) ter druge znanstvene
podlage s tega podro??ja (kotso nacionalni in evropski standardi za spremljanje onesna??enja, BAT
(Best Available Techniques), referen??ni dokumenti (BREF) za kemijsko industrijo v okviru EU IPPC
direktive, ekotoksikolo??ke ??tudije in drugo). Z vsemi omenjenimi ukrepi si prizadevamo zmanj??ati
negativne vplive na okolje in stalno izbolj??evati na??e okoljske prakse.
Zaposleni, ki pokrivajo posamezna strokovna podro??ja sodelujejo s posameznimi skupinami
dele??nikov kot del svojih aktivnosti. Stali????a dele??nikov se obravnava v sklopu skrbnega pregleda.
Rezultati vklju??evanja dele??nikov se upo??tevajo pri prepoznavanju pomembnih vplivov, tveganj in
prilo??nosti ter pri oblikovanju in posodabljanju trajnostnih ciljev, ukrepov in notranjih politik dru??be.
Pozorni smo na vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na doseganje strategije in trajnostnih zavez,
spo??tovanje politik ter poslovnega modela (podrobneje v poglavju SBM-1 Strategija, poslovni model
in vrednostna veriga).
Na podlagi dosedanjega vklju??evanja dele??nikov dru??ba ni izvedla bistvenih sprememb svoje
strategije ali poslovnega modela, saj trenutne informacije in povratne informacije dele??nikov ne
63
ka??ejo na potrebe po spremembah klju??nih strate??kih temeljev. Kljub temu se interesi in stali????a
dele??nikov ??e odra??ajo v prilagajanju strate??kih prioritet, ciljev in na??inov izvajanja strategije, zlasti
na podro??jih varnosti zaposlenih, okoljskega upravljanja, skladnosti, razvoja proizvodov in
trajnostnih nalo??b. V kolikor bi se v prihodnjih ciklih skrbnega pregleda pokazala potreba po
spremembah, bi se te izvajale v okviru uveljavljenega notranjega postopka, ki vklju??uje: celovit
skrbni pregled (DMA), presojo strokovnih podro??ij, oceno vplivov na dele??nike ter potrditev
sprememb na ravni Uprave in Nadzornega sveta. Tak pristop zagotavlja, da bi morebitne spremembe
strategije ali poslovnega modela bile izvedene transparentno in ob ustrezni vklju??enosti klju??nih
dele??nikov.
Interesi in stali????a dele??nikov se sistemati??no obravnavajo v okviru skrbnega pregleda, ki se v skladu
z internim Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti. izvaja periodi??no, praviloma
vsakih tri leta. Naslednji celoviti ponovni skrbni pregled je zato na??rtovan v obdobju 2027???2028.
Rezultati tega pregleda bodo podlaga za morebitne nadaljnje prilagoditve strategije, poslovnega
modela, trajnostne strategije ter povezanih notranjih politik dru??be. Na??rtovane nadaljnje aktivnosti
lahko prispevajo k poglobitvi sodelovanja z dele??niki in postopnemu razvoju odnosov, vendar
trenutno ne pri??akujemo sprememb, ki bi bistveno spremenile naravo teh odnosov ali na??in
vklju??evanja dele??nikov.
Uprava prejete informacije obravnava na seji Uprave ali na koresponden??ni seji, odvisno od nujnosti
in vsebine zadeve. Po potrebi Uprava o klju??nih trajnostnih vpra??anjih obvesti tudi Nadzorni svet.
Uprava in Nadzorni svet sta o ugotovitvah, interesih in stali????ih dele??nikov redno obve????ena prek
skrbnega pregleda, poro??il strokovnih slu??b in rednega trajnostnega poro??anja, kar omogo??a
pravo??asno vklju??evanje pridobljenih informacij v procese odlo??anja.
5.1.3.3 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova
povezanost s strategijo in poslovnim modelom
V letu 2025 smo izvedli redni letni pregled matrike dvojne pomembnosti (DMA), s katerim smo
pregledali ocene vplivov, tveganj in prilo??nosti (IRO) iz leta 2024. Pregled ocene dvojne pomembnosti
(DMA) smo izvedli z namenom zagotavljanja a??urnosti in skladnosti z dolo??ili Pravilnika o upravljanju
vplivov, tveganj in prilo??nosti Cinkarne Celje, d. d. Letni pregled omogo??a, da dru??ba redno preverja
relevantnost identificiranih vplivov, tveganj in prilo??nosti glede na aktualne razmere, strate??ke
usmeritve in pri??akovanja dele??nikov. Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni. V
tem dokumentu predstavljamo rezultate pregleda DMA za leto 2025, pri ??emer jih primerjamo s
preteklim letom in podajamo aktualno predstavitev DMA.
Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni glede na leto 2024. V postopku priprave
dvojne pomembnosti smo prepoznali pomembne vplive, tveganja in prilo??nosti (IRO) iz ??estih
tematskih standardov ESRS. Proces je opisan v to??ki IRO-1.
Vsi pomembni IRO izhajajo iz podtem in pod-podtem v okviru ESRS. Za posamezne teme, ki so
povezane z na??imi pomembnimi IRO, imamo razkritja, prilagojena specifi??nosti na??e dru??be.
Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) so v poro??ilu predstavljeni bodisi posami??no bodisi
agregirano, kadar posamezni vplivi, tveganja ali prilo??nosti izhajajo iz istih dejavnosti, imajo
primerljivo naravo in podobne u??inke na ljudi, okolje ali poslovanje dru??be. Agregiranje IRO je bilo
uporabljeno z namenom zagotavljanja preglednosti in razumljivosti razkritij ter ne vodi do prikrivanja
ali zmanj??evanja pomembnosti posameznih vplivov, tveganj ali prilo??nosti. Kadar so IRO bili
agregirani, so njihovi klju??ni vidiki dodatno pojasnjeni v okviru posameznih tematskih standardov
ESRS.
64
V nadaljevanju prikazujemo konsolidiran seznam vseh pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti
(IRO), ki smo jih opredelili v okviru DMA za leto 2024 in vse prepoznane spremembe bo letnem
pregledu v letu 2025. V procesu pregleda ocene so spremembe bile prepoznane na ??tirih trajnostnih
podro??jih (ESRS E1, ESRS E5, ESRS S1 in ESRS S3)Podrobnej??i pregled pomembnih IRO, za vsako
posamezno temo, vklju??no s povezavami med na??imi IRO na ljudi in okolje, je predstavljen pri
vsakem posameznem tematskem standardu. Opredeljevali smo se za enaka ??asovna obdobja
(kratkoro??no, srednjero??no in dolgoro??no), kot so dolo??ena v strategiji, ki naslavlja pomembne IRO.
Slika 7: Grafi??ni prikaz matrike dvojne pomembnosti
Tabela 21: Prepoznani vplivi, tveganja in prilo??nosti
ESRS
standardi
??ifra opisa
vpliva
Kratko ime opisa vpliva
E1
E1NV-1
Raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega ekosistema
E1
E1NV-2
Izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2)
E1
E1NV-3
Izpusti CO
2
v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3)
E1
E1NV-4
Raba energije iz fosilnih goriv
E2
E2NV-1
Izpusti v zrak SO
2,
H
2
S, drugi plini
E2
E2NV-2
Onesna??enje, ki lahko nastane med prevozom (razlitja, hrup,
prah)
E2
E2NV-3
Drugi izpusti CO
2
(procesni viri)
E2
E2NV-4
Izpusti v zrak ??? trdi delci (prah)
E2
E2NV-5
Izpusti v zrak ??? hrup
E2
E2NV-6
Izpusti v reke- sulfat
E2
E2NV-7
Izpusti v podzemne vode na podro??jih starih bremen.
E2
E2NV-8
Onesna??enost prsti kot posledica starih bremen
E2
E2NV-9
Vpliv na organizme v vodotoku zaradi starih bremen, odvzema vode in izpu????anja
odpadne vode
E2
E2NV-10
Uporaba snovi, ki vzbuja zaskrbljenost (SoC) v podjetju
E2
E2NV-11
Uporaba snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost (SVHC) v podjetju
65
E2
E2NV-12
Mikroplastika (Proizvodnja
masterbatchev)
E3
E3NV-1
Poraba pitne vode
E3
E3NV-2
Poraba (odvzem) vode iz reke (ni??anje vodostaja)
E3
E3NV-3
Izpusti v reke- sulfat
E4
E4NV-1
Vpliv delovanja podjetja na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb
(CO
2
, previsoka temperatura, ni??ji vodostaj)
E4
E4NV-2
Sprememba rabe zemlji???? znotraj obstoje??ih industrijskih obmo??ij (spremembe
zapolnjevanja)
E4
E4NV-3
Iz??rpavanje naravnih virov (ilmenit, apnenec)
E4
E4NV-4
Razra????anje invazivnih rastlin
E4
E4NV-5
Vpliv na povr??inske vode zaradi emisije sulfatov
E4
E4NV-6
Vpliv na stanje vrst na obmo??ju Nature 2000
E4
E4NV-7
Vpliv na izumrtje vrst na svetovni ravni
E4
E4NV-8
Vpliv na degradacijo tal zaradi zapolnjevanje sadre, vpliv podzemne vode na tla
E4
E4NV-9
Vpliv pozidave tal
E4
E4NV-10
Vzdr??evanje pregrad, zelenih pasov v podjetju, alternativna raba vode
E5
E5PV-1
Uporaba bakra iz ribi??kih mre??
E5
E5NV-2
Naravni viri (ilmenit, apnenec)/
E5
E5PV-2
Bela sadra (CEGIPS)
stranski proizvod ki zmanj??uje koli??ino odpadka
E5
E5PV-3
TiO
2
iz 23 % kisline
E5
E5NV-1
Odpadki (rde??a sadra, embala??a, odpadne krpe, olja, odrezki gum in drugi nevarni in
nenevarni odpadki)
S1
S1PV-1
Zagotavljanje delovnih mest, vklju??no strokovnjakov v lokalni skupnosti
S1
S1PV-2
Zagotavljanje 40 urnega delovnika, % izmenskega dela, premakljiv delovni ??as.
S1
S1PV-3
Zagotavljanje dostojnih dohodkov zaposlenih
S1
S1PV-4
Zagotavljanja varnosti zaposlitve zaposlenih
S1
S1NV-1
Zagotavljanje socialnega dialoga (dogovor o politiki pla?? s sindikatom, predstavniki
delavcev v organih nadzora, delavski direktor)
S1
S1NV-2
Sodelovanje s socialnimi partnerji
S1
S1NV-3
Usklajevanja s socialnimi partnerji
S1
S1PV-5
Pravica do odklopa, porodni??ki dopust, o??etovski dopust
S1
S1NV-4
Skrb za varnost in zdravje
S1
S1NV-5
Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih
S1
S1PV-6
Enaka obravnava spolov
S1
S1PV-7
Razvoj kompetenc zaposlenih
S1
S1PV-8
Upravljanje invalidov
S1
S1PV-9
Za????ita zaposlenih v primeru nasilja na delovnem mestu
S1
S1NV-6
Posledice kr??enja raznolikosti
S1
S1NV-7
Posledice kr??enja varstva osebnih podatkov
S2
S2PV-1
Zagotavljanje delovnih mest dobaviteljem
S2
S2NV-1
Posledice kr??enja ??lovekovih pravic in izkori????anje otro??kega dela
S3
S3NV-1
Dru??beni vpliv podjetja na kakovost bivanja v lokalni skupnosti
S3
S3NV-2
Vpliv starih bremen na kakovost pridelane hrane
S3
S3NV-3
Posledice poplavnega vala v primeru poru??itve pregradnih teles
S3
S3NV-4
Posledice industrijske nesre??e
S3
S3NV-5
Vplivi na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo, hrup, prah, odpadki)
S3
S3PV-1
Sodelovanje v izobra??evalnem sistemu (nate??aji, prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela,
??tipendije ).
S3
S3PV-2
Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi skupnostmi (Sosvet, re??evanje prito??b, Dan
odprtih vrat)
S3
S3PV-3
Podpora lokalnim ??portnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni skupnosti
G1
G1PV-1
Stopnja zadovoljstva zaposlenih preverjena z anketo zadovoljstva
G1
G1PV-2
Za????ita ??vi??ga??ev in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri
G1
G1PV-3
Upravljanje odnosov z dobavitelji, vklju??no s pla??ilnimi praksami podjetja
G1
G1PV-4
??tevilo prijavljenih in preiskanih primerov
Na podlagi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti smo prilagodili strategije s
poudarkom na zmanj??anju emisij, optimizaciji energetske u??inkovitosti in izbolj??anju kro??nega
gospodarstva. Identificirani socialni vplivi so vplivali na krepitev ukrepov za varnost pri delu ter
socialno varnost zaposlenih ter sodelovanje z prizadetimi skupnostmi. Bolj podrobno v poglavju
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.
Prilagajanje strategije, poslovnega modela dru??be zaradi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj
in prilo??nosti zahteva prilagoditve in dodeljevanje sredstev. Dru??ba je ocenila in v poslovno strategijo
2024???2028 vklju??ila sedanje finan??ne u??inke pomembnih tveganj in prilo??nosti dru??be na njen
finan??ni polo??aj, finan??no uspe??nost in denarne tokove ter pomembna tveganja in prilo??nosti, pri
katerih obstaja tveganje, da bodo v naslednjem obdobju poro??anja povzro??ili pomembno prilagoditev
knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, objavljenih v povezanih ra??unovodskih izkazih, in
66
sicer razkrito v poglavju 6. Pojasnila k ra??unovodskim izkazom, to??ka 25 Vpliv podnebnih sprememb
na ra??unovodske izkaze v ra??unovodskem delu poro??ila. Prav tako je v tem poglavju in v poglavju
[E-1] razkrila predvidene finan??ne u??inke pomembnih tveganj in prilo??nosti dru??be na njen finan??ni
polo??aj, finan??no uspe??nost in denarne tokove v kratkoro??nem, srednjero??nem in dolgoro??nem
obdobju, vklju??no z razumno pri??akovanimi ??asovnimi obdobji za te u??inke. To vklju??uje kratko-,
srednje- in dolgoro??no spremembo finan??nega polo??aja, finan??ne uspe??nosti in denarnih tokov, ki jo
dru??ba pri??akuje zaradi svoje strategije upravljanja tveganj in prilo??nosti. Pri tem je dru??ba
upo??tevala svoje petletne nalo??bene na??rte v osnovna sredstva, s tem da ni na??rtovane nobene
odprodaje sredstev ali pred??asnega umika sredstev ali druge oblike preoblikovanja dru??be. Za
nalo??be in izvajanje strategije dru??ba na??rtuje financiranje z lastnimi viri.
Odpornost strategije in poslovnega modela dru??be v zvezi z njeno zmo??nostjo obravnavanja
pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti v poro??evalnem obdobju ??e ni bila predmet celovite analize
odpornosti skladno z zahtevami ESRS. Zato dru??ba v tem poro??ilu ne razkriva rezultatov analize
odpornosti. Dru??ba na??rtuje izvedbo celovite analize odpornosti do konca leta 2027. Analiza bo
vklju??evala kvalitativno in, kjer bo smiselno, kvantitativno oceno odpornosti, opis uporabljene
metodologije, scenarijev in ??asovnih horizontov skladno z zahtevami ESRS. Rezultati bodo vklju??eni
v prihodnja poro??ila o trajnostnem poslovanju.
Dru??ba na??rtuje izvedbo celovite analize odpornosti skladno z zahtevami ESRS do konca leta 2027.
Analiza bo vklju??evala kvalitativno in, kjer bo smiselno, kvantitativno oceno odpornosti, opis
uporabljene metodologije, scenarijev in ??asovnih horizontov (kratkoro??no, srednjero??no,
dolgoro??no), kot jih opredeljuje ESRS 1. Rezultati bodo vklju??eni v prihodnja poro??ila o trajnostnem
poslovanju.
Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti, predstavljeni v tem poglavju, so zajeti v okviru tematskih
standardov ESRS (E, S in G) skladno z rezultati postopka dvojne pomembnosti. V letu 2025 je dru??ba
v okviru rednega letnega pregleda DMA posodobila nekatere opise pomembnih vplivov, tveganj in
prilo??nosti, predvsem na podro??jih ESRS E1, E5, S1 in S3, pri ??emer se metodologija ocenjevanja ni
spremenila.
67
Tabela 22: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) po ESRS standardih ter njihov vpliv na poslovni model
ESRS standardi
Pomembni vplivi tveganja in prilo??nosti
Vpliv/Tveganje/Prilo??nost
??asovni
okvir
Izvor
Opis in vpliv na poslovni model in/ali strategijo ter odziv
E1 ??? Podnebne
spremembe
Raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega
ekosistema
Negativen vpliv (fizi??no)
Kratkoro??ni
Lastna
dejavnost
V su??nih obdobjih je razpolo??ljivost vode za tehnolo??ke namene
zmanj??ana, kar lahko omeji proizvodne procese in povzro??i
zmanj??anje kapacitet.
Omilitev: Izvajajo se ukrepi za optimizacijo porabe vode, zapiranje
vodnih krogotokov ter pove??anje vodne u??inkovitosti proizvodnje.
Zmanj??ana proizvodna kapaciteta zaradi omejene dobave vode za
tehnolo??ke namene v su??nih obdobjih.
Tveganje (fizi??no)
Kratkoro??ni
Lastna
dejavnost
Izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2)
Negativen vpliv
(prehodnostno)
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Celotna dejavnost dru??be sodi v sektor z visokim vplivom na
podnebje, kar zahteva sistemati??ne ukrepe za zmanj??anje emisij
toplogrednih plinov in prehod na trajnostne proizvodne procese.
Vlaganje v obnovljive vire energije in u??inkovito rabo energije.
Izpusti CO
2
v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3)
Negativen vpliv
(prehodnostno)
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Raba energije iz fosilnih goriv
Negativen vpliv
(prehodnostno)
Kratkoro??ni
Lastna
dejavnost
E2 -
Onesna??evanje
Izpusti v zrak SO
2
, H
2
S, drugi plini
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Dru??ba s svojimi proizvodnimi procesi povzro??a emisije snovi v zrak
in vode. Uporablja snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko
zaskrbljenost s katerimi tudi vpliva na zdravje in okolje.
Omilitev: Z ??e vpeljanimi tehnikami ??i????enja, ki so skladne z BAT, in z
izvajanjem sistemati??nih ukrepov prepre??uje in zmanj??uje
onesna??evanje okolja. Z dodatnimi vlaganji ??eli ??e zmanj??ati vplive,
izvajati ukrepe za njihovo bla??enje, se izogibati oz. zmanj??evati
uporabo prej navedenih nevarni snovi ter zmanj??evati tveganja, ki
lahko nastajajo ob spremembah.
Drugi izpusti CO
2
(procesni viri)
Negativen vpliv
Kratkoro??ni
Lastna
dejavnost
Izpusti v zrak ??? trdi delci (prah)
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Izpusti v reke ??? sulfat
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Izpusti v podzemne vode na podro??jih starih bremen.
Negativen vpliv
Srednjero??ni
Lastna
dejavnost
Zaradi ugotovitev monitoringa podzemnih voda, ki ka??ejo, da odlagali????e
nenevarnih odpadkov Bukov??lak (ONOB) povzro??a spremembe v stanju
podzemne vode, se podjetje soo??a z zahtevo po izvedbi sanacije ONOB.
Izvedba sanacijskih ukrepov bo za podjetje predstavljala pomembno
finan??no obremenitev in lahko bistveno vpliva na na??rtovanje prihodnjih
sredstev ter operativnih prioritet.
Tveganje
Srednjero??ni
Lastna
dejavnost
Uporaba snovi, ki vzbuja zaskrbljenost (SoC) v podjetju
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Uporaba snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost (SVHC) v podjetju
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
E3 ??? Vodni in
morski viri
Poraba (odvzem) vode iz reke (ni??anje vodostaja)
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Proizvodnji procesi potrebujejo velike koli??ine vode, ki se odvzema iz
vodotoka.
Omilitev: Vlaganja v zagotavljanje alternativnega vira vode in
zmanj??evanje vplivov in tveganj
Zmanj??ana proizvodna kapaciteta zaradi omejene dobave vode za
tehnolo??ke namene v su??nih obdobjih.
Tveganje
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Izpusti v reke- sulfat
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
68
E5 ??? Kro??no
gospodarstvo
Odpadki (rde??a sadra, embala??a, odpadne krpe, olja, odrezki gum in
drugi nevarni in nenevarni odpadki)
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
V procesu proizvodnje titanovega dioksida nastaja odpadek (rde??a
sadra).
Omilitev: Izvajajo se ukrepi za zmanj??evanje nastajanja odpadka in
zmanj??evanje tveganja nezmo??nosti odstranjevanja.
Nezmo??nost odstranjevanja rde??e sadre lahko povzro??i resne motnje v
teko??em poslovanju podjetja.
Tveganje
Kratkoro??ni
Lastna
dejavnost
TiO
2
iz 23 % kisline
Pozitiven vpliv
Srednjero??ni
Lastna
dejavnost
Iz 23 % ??veplove kisline, ki je doslej predstavljala odpadni tok v
procesu proizvodnje titanovega dioksida, lahko izlo??imo in pridobimo
TiO??? kot nov proizvod. S tem ne le zmanj??amo koli??ino odlo??enih
odpadkov (rde??e sadre), temve?? ustvarimo dodano vrednost, saj
pridobljeni TiO??? ni ve?? odpadek, ampak tr??no zanimiv proizvod z
enako vrednostjo kot TiO??? iz redne proizvodnje.
Zmanj??anje koli??ine odpadka in proizvod z ni??jo polno lastno ceno
Prilo??nost
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
S1 ??? Lastna
delovna sila
Zagotavljanja varnosti zaposlitve zaposlenih
Pozitiven vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Poseben poudarek namenjamo socialni varnosti in s tem povezanim
ugodnostim, pri ??emer zagotavljamo stabilne zaposlitve z minimalnim
tveganjem za odpu????anja ter konkuren??ne pla??e, V primeru
poslab??anja lahko vodi do izgube klju??nih zaposlenih.
Omilitev Sklepanje zaposlitev z zaposlenimi za nedolo??en ??as,
zagotavljanja dobrega delovnega okolja in stabilnosti pla??ne politike
Skrb za varnost in zdravje
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Ker smo podjetje v kemi??ni industriji, je delo z nevarnimi snovmi in
zahtevnimi tehnolo??kimi procesi neizogiben del proizvodnje, kar lahko
negativno vpliva na zdravje in varnost zaposlenih, vklju??no z
morebitnimi smrtnimi primeri.
Omilitev: Nenehna krepitev sistema upravljanja varnosti in zdravja pri
delu.
Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih
Negativen vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Kakovost delovnega zadovoljstva v dru??be je klju??ni dejavnik, ki
vpliva na motivacijo zaposlenih, produktivnost in dolgoro??no
vzdr??nost poslovnega modela. V primeru poslab??anja lahko vodi do
pove??ane fluktuacije, slab??e produktivnosti in inovativnosti
zaposlenih.
Omilitev: Spremljanje zadovoljstva, izbolj??anje delovnih pogojev,
izvajanje usposabljanj, pravi??no nagrajevanje, komunikacija in
podpora usklajevanju poklicnega in zasebnega ??ivljenja.
Nedodelana politika nasledstev ter neustrezno razvite kompetence
zaposlenih lahko povzro??ijo zmanj??ano zavzetost in slab??o pripravljenost
organizacije na kadrovske spremembe.
Tveganje
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Zaradi demografskih gibanj in odprtega trga delovne sile se je v
zadnjih letih pove??ala fluktuacija, saj je podjetje zaposlilo veliko novih
kadrov, kar lahko zaradi pomanjkanja znanj negativno vpliva na
kontinuiteto poslovanja, produktivnost ter prilagodljivost podjetja na
tr??ne in tehnolo??ke spremembe.
Omilitev: Sistemati??no na??rtovanje kadrovskega nasledstva, izvajanje
izobra??evanja in usposabljanja zaposlenih in izvajanje prenosa
znanja.
S3 ??? Prizadete
skupnosti
Dru??beni vpliv podjetja na kakovost bivanja v lokalni skupnosti
Negativen vpliv
Lastna
dejavnost
Omejitve pri prostorskem na??rtovanju lahko povzro??ijo dodatne
okoljske stro??ke ter vplivajo na dolgoro??no trajnost poslovanja
podjetja.
69
Nezmo??nost odstranjevanja rde??e sadre, ker lokalna skupnost ne podaja
soglasja za pripravo prostorskega akta, lahko povzro??i resne motnje v
poslovanju podjetja.
Tveganje
Srednjero??ni
Lastna
dejavnost
Omilitev: Aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in oblastmi pri
iskanju re??itev za trajnostno odstranjevanje rde??e sadre. Priprava
alternativnih na??rtov za njeno predelavo ali skladi????enje v skladu z
okoljskimi predpisi.
Pove??ani stro??ki zaradi odprave starih okoljskih bremen
Tveganje
Srednjero??no
Lastna
dejavnost
Stro??ki sanacije preteklih onesna??enj vplivajo na finan??no poslovanje
podjetja ter zahtevajo strate??ko na??rtovanje virov.
Omilitev: Postopna sanacija v skladu z nacionalnimi okoljskimi
standardi
Mo??ne padavine, kot so intenzivni nalivi, poplave in pojav plazov, lahko
povzro??ijo resne motnje v poslovanju podjetja. Tak??ne vremenske
razmere pove??ujejo mo??nost po??kodb ter ogro??ajo stabilnost pregrad
Bukov??lak in Za Travnik.
Tveganje
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Ekstremni vremenski pojavi lahko povzro??ijo materialno ??kodo,
pove??ajo stro??ke varovanja in vzdr??evanja pregradnih teles.
Omilitev: Redno vzdr??evanje in nadzor.
Dogodek - industrijska nesre??a
Tveganje
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Tveganje nesre?? zahteva nenehne izbolj??ave varnostnih ukrepov,
investicije v tehnologijo in stro??je nadzorne mehanizme.
Omilitev: Izvajanje rednih varnostnih pregledov in usposabljanj
zaposlenih. Uvedba najsodobnej??ih varnostnih tehnologij in sistemov
za prepre??evanje nesre??. Izbolj??anje na??rtov ukrepanja ob nesre??ah
in sodelovanje z lokalnimi slu??bami za za????ito in re??evanje.
Vplivi na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo, hrup, prah, odpadki)
Negativen vpliv
Dolgoro??no
Lastna
dejavnost
Pri emisijah v zrak in vodo ter pri hrupu, prahu in ravnanju z odpadki
je bilo zaznano pove??anje obremenjenosti lokalne skupnosti, kar se
odra??a tudi v vi??jem ??tevilu prito??b prebivalcev (s 4 v letu 2024 na 23
v letu 2025).
Omilitev: Izvajajo se dodatni ukrepi za zmanj??anje emisij in vonjav,
okrepljeno spremljanje stanja ter izbolj??anje komunikacije z lokalno
skupnostjo.
Sodelovanje v izobra??evalnem sistemu (nate??aji, prakse, ekskurzije,
dipl./mag./dr. dela, ??tipendije)
Pozitiven vpliv
Dolgoro??no
Lastna
dejavnost
Krepitev povezav z izobra??evalnimi ustanovami omogo??a
pridobivanje novih kadrov in izbolj??anje ugleda podjetja v lokalnem
okolju.
Omilitev: Raz??iritev programov sodelovanja z izobra??evalnimi
ustanovami, pove??anje ??tevila ??tipendij ter zagotavljanje dodatnih
prilo??nosti za prakti??no usposabljanje ??tudentov. Pove??anje
promocije tehni??nih poklicev med mladimi.
Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi skupnostmi (Sosvet,
re??evanje prito??b, Dan odprtih vrat)
Pozitiven vpliv
Kratkoro??ni
Lastna
dejavnost
Aktivno vklju??evanje javnosti zmanj??uje nesporazume in pove??uje
dru??beno sprejemljivost podjetja.
Omilitev: ??iritev obsega sodelovanja in vklju??evanja lokalne skupnosti
v procese odlo??anja. Pove??anje transparentnosti pri podajanju
informacij o vplivih podjetja na okolje in lokalno prebivalstvo.
Podpora lokalnim ??portnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni
skupnosti
Pozitiven vpliv
Dolgoro??no
Lastna
dejavnost
Prispeva k izbolj??anju ugleda podjetja ter krepitvi vezi z lokalno
skupnostjo.
Omilitev: Nadaljnje spodbujanje trajnostnega in dolgoro??nega
sodelovanja z lokalnimi organizacijami.
70
G1 ??? Poslovno
ravnanje
Za????ita ??vi??ga??ev in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri
Pozitiven vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Vzpostavljeni mehanizmi za????ite ??vi??ga??ev pozitivno vplivajo na
poslovni model podjetja, saj pove??ujejo transparentnost in integriteto
poslovanja, zmanj??ujejo operativna in pravna tveganja ter krepijo
zaupanje zaposlenih in dele??nikov. S tem dru??ba ustvarja varno in
eti??no delovno okolje ter dolgoro??no utrjuje svojo poslovno stabilnost.
Upravljanje odnosov z dobavitelji, vklju??no s pla??ilnimi praksami podjetja
Pozitiven vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Upravljanje odnosov s partnerji v vrednostni verigi so eden izmed
klju??nih procesov dela za doseganje ciljev podjetja, s katerim
zagotavljamo stabilno, kvalitetno in zanesljivo dobavo surovin,
produktov in storitev, in s tem odpornost verig pred tveganji in
kontinuiteto proizvodnega procesa.
??tevilo prijavljenih in preiskanih primerov
Pozitiven vpliv
Dolgoro??ni
Lastna
dejavnost
Z vzpostavljenimi mehanizmi podjetje transparentno in pregledno
spremlja podro??je. S tem krepi integriteto poslovanja, utrjuje zaupanje
dele??nikov in zagotavlja skladnost z zakonodajo ter notranjimi pravili.
71
5.1.4 [IRO] Upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti
5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti
Dru??ba uporablja celovit in strukturiran proces za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in prilo??nosti (IRO), ki temelji na na??elu dvojne pomembnosti in zajema celotno dru??bo, vse
lokacije in celotno vrednostno verigo. Postopek omogo??a celovito obravnavo vplivov tako na ljudi in
okolje kot na dru??bo samo, pri ??emer upo??teva aktualni regulativni okvir, zahteve dele??nikov,
strate??ke usmeritve ter spremembe v poslovnem in ??ir??em okolju.
Pri identifikaciji in ocenjevanju pomembnih trajnostnih tem dru??ba uporablja strukturiran protokol,
ki vklju??uje uporabo zahtev ESRS, rezultate notranjih analiz, delavnic s strokovnjaki, vklju??no s ??lani
trajnostnega tima, ter vpoglede iz posvetovanj z dele??niki, izvedenih ob primarni izvedbi ocene
dvojne pomembnosti. Poleg tega se uporabljajo razpolo??ljive raziskave, analize zakonodajnega,
ekonomskega, tr??nega in operativnega okolja ter rezultati notranjih in zunanjih nadzornih postopkov.
Kot rezultat izhodi????ne ocene je bilo prepoznanih 64 trajnostnih zadev, ki so bile razvr????ene in
ocenjene po enotni metodologiji. Na tej podlagi je bilo potrjenih 36 pomembnih IRO, ki predstavljajo
klju??na podro??ja za poro??anje in upravljanje.
Metodologija ocenjevanja temelji na merilih za ocenjevanje negativnih in pozitivnih vplivov, pri ??emer
se negativni ocenjujejo glede na razse??nost, obseg in nepopravljivost, pozitivni pa glede na
razse??nost in obseg. Dodatno se vrednoti verjetnost pojavnosti vpliva, izra??ena na kontinuirani
lestvici (0???1). Glede na skupno oceno resnosti in verjetnosti se dolo??i pomembnost posamezne
trajnostne teme, pri ??emer se za pomembne ??tejejo teme, ki dose??ejo ali prese??ejo dolo??en prag na
devetstopenjski lestvici. Metodologija je dokumentirana, enotna in primerljiva skozi leta.
Vplivi se razvr????ajo na dejanske in potencialne, negativne in pozitivne ter glede na ??asovno
komponento na kratkoro??ne, srednjero??ne in dolgoro??ne. Pri presoji dru??ba upo??teva interese vseh
pomembnih dele??nikov, identificiranih na podlagi analiz vplivov na ljudi in naravo, preteklih dogodkov
in zbranih podatkov iz izvedenih posvetovanj, anket ter razgovorov. Proces omogo??a opredelitev
vplivov, ki izvirajo iz lastnega poslovanja ter tistih, ki izhajajo iz poslovnih odnosov v vrednostni
verigi.
Dru??ba upravlja s tveganji in prilo??nostmi v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in
prilo??nosti, ki predstavlja temelj integriranega sistema vodenja. Sistem celostno obravnava tako
vplive dru??be na ljudi in okolje kot tudi vplive dru??benih, okoljskih in drugih zunanjih razmer na
poslovanje dru??be. Trajnostna tveganja, vklju??no z okoljskimi, dru??benimi in upravljavskimi tveganji,
so integrirana v enoten register tveganj ter se identificirajo, ocenjujejo in prioritetizirajo po enakih
merilih kot druga strate??ka in operativna tveganja. Pri vrednotenju tveganj se upo??tevajo pogostost
mo??ne realizacije, potencialni finan??ni u??inek ter obstoje??i oziroma na??rtovani bla??ilni ukrepi. Prag
pomembnosti za korporativna tveganja je dolo??en pri najmanj 1 % letnega na??rta prihodkov dru??be.
Razlikujemo med korporativnimi tveganji, ki imajo pomembne potencialne posledice za dru??bo kot
celoto, ter operativnimi tveganji, ki se pojavljajo v posameznih delih organizacije. Tak pristop
omogo??a enotno, primerljivo in transparentno obravnavo trajnostnih tveganj v okviru celotnega
sistema upravljanja tveganj ter njihovo vklju??evanje v procese odlo??anja na ravni poslovodstva.
Upravljanje prilo??nosti temelji na enakih na??elih kot upravljanje tveganj, pri ??emer se oceni njihov
potencialni pozitiven vpliv na poslovanje, finan??no uspe??nost ali odpornost dru??be. Rezultati ocene
72
vplivov, tveganj in prilo??nosti so neposredno povezani s procesi odlo??anja, strate??kega na??rtovanja,
dolo??anja ciljev in nadzora izvajanja.
Odgovornost za presojo in obravnavo vplivov, tveganj in prilo??nosti je razdeljena med trajnostni tim,
strokovne enote, Upravo in Nadzorni svet. Postopki so dokumentirani in vklju??ujejo ustaljene
notranje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo zanesljivost, skladnost ter preglednost procesa.
Rezultati ocene se vklju??ujejo v redne poslovodne postopke in predstavljajo sestavni del na??rtovanja
ter upravljanja uspe??nosti.
Dru??ba redno izvaja letni pregled pomembnosti, s katerim preverja, ali prepoznani vplivi, tveganja
in prilo??nosti ostajajo relevantni glede na aktualne razmere, spremembe v poslovnem okolju,
regulatorne zahteve ter strate??ke usmeritve. Letni pregled poteka po isti metodologiji kot izhodi????na
ocena dvojne pomembnosti in vklju??uje pregled ter potrditev obstoje??ih ocen, vklju??no s
preverjanjem sprememb v resnosti ali verjetnosti.
V procesu pregleda se vklju??ijo ??lani trajnostnega tima odgovorni za posamezne IRO. Ti preverijo
aktualnost preteklih ugotovitev in ocen ter po potrebi posodobijo opredelitve tveganj in prilo??nosti.
Podatki iz posvetovanj z dele??niki, izvedenih ob primarni oceni, se ponovno ovrednotijo, pri ??emer
letni pregled ne zahteva ponovnih konzultacij z dele??niki, razen kadar je to upravi??eno glede na
zaznane spremembe.
V letu 2025 je dru??ba nadgradila protokol upravljanja IRO. Posodobljen je bil Pravilnik o upravljanju
vplivov, tveganj in prilo??nosti, zlasti z vidika terminolo??ke uskladitve z zahtevami ESRS, dodatne
opredelitve odgovornosti posameznih funkcij ter izbolj??anja sledljivosti in dokumentiranja presoj.
Izvedena je bila krepitev vloge strokovnjakov za posamezne IRO, uveden je bil usklajen proces
medsebojnega pregleda ocen, okrepljeno je bilo interno preverjanje konsistentnosti ocen ter
uveljavljena je bila bolj strukturirana priprava evidenc o spremembah. V okviru letnega pregleda so
bile prepoznane spremembe na podro??jih ESRS E1, ESRS E5, ESRS S1 in ESRS S3, ki so bile v skladu
s protokolom ustrezno evidentirane in uporabljene pri nadaljnjem upravljanju.
Proces upravljanja vplivov, tveganj in prilo??nosti je zasnovan kot kontinuiran mehanizem, ki se redno
posodablja glede na spremembe v poslovanju, zakonodaji ter pri??akovanjih dele??nikov. Z nenehnim
izbolj??evanjem metodologije, notranjih pravil in izvajanja dru??ba zagotavlja skladnost s standardi
ESRS, visoko kakovost informacij ter u??inkovito podporo strate??kemu vodenju.
5.1.4.2 [IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o
trajnostnosti
Rezultati ocene dvojne pomembnosti, ki vklju??uje presojo klju??nih vplivov, tveganj in prilo??nosti, je
dru??ba opredelila bistvene trajnostne teme, predstavljene v Izjavi o trajnostnosti in zajete v sprejeti
Trajnostni strategiji. Postopek identifikacije ter vrednotenja vplivov, tveganj in prilo??nosti je
podrobno opisan v poglavju [IRO-1], kjer je predstavljen proces dolo??anja pomembnih vplivov.
Pri dolo??anju materialnih informacij za razkritje je dru??ba upo??tevala merila iz ESRS 1, predvsem
relevantnost informacij za razumevanje narave, obsega in resnosti vplivov ter verjetnosti in posledic
tveganj in prilo??nosti. Dru??ba je pri presoji materialnosti uporabila kvantitativne pragove, zlasti glede
obsega, pogostosti ali finan??nega u??inka posameznih vplivov, tveganj in prilo??nosti. Informacije so
razkrite na ravni teme, podteme ali pod-podteme, odvisno od narave posamezne zadeve.
Znotraj posameznih trajnostnih tem, prepoznanih kot materialnih v okviru presoje dvojne
pomembnosti, dru??ba ni samodejno vklju??ila vseh zahtev po razkritju iz tematskih standardov ESRS.
73
Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je bila opravljena presoja njene relevantnosti glede na
dejavnosti dru??be, dejanske vplive, tveganja in prilo??nosti ter razpolo??ljivost zanesljivih informacij.
Seznam zahtev po razkritju, ki so bile na tej podlagi ocenjene kot relevantne in vklju??ene v Izjavo o
trajnostnosti, je prikazan v Tabeli 23. Zahteve po razkritju znotraj materialnih tem, ki niso bile
ocenjene kot relevantne ali uporabne za razumevanje bistvenih vplivov, tveganj in prilo??nosti dru??be,
niso bile vklju??ene. Razlogi za to vklju??ujejo zlasti nerelevantnost za dejavnost dru??be, neobstoj
obravnavanih vplivov ali tveganj oziroma nesorazmernost glede na dejanski obseg in resnost vplivov.
Trajnostne zadeve tematskih standardov ESRS [E-4] Biotska raznovrstnost in ekosistemi, [S-2]
Delavci v vrednostni verigi in [S-4] Potro??niki in kon??ni uporabniki niso bile prepoznane kot
materialne glede na izvedeno analizo dvojne pomembnosti, zato jih dru??ba v letnem poro??ilu za leto
2025 ne razkriva. Dodatna pojasnila so podana v poglavju [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in
prilo??nosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.
Dru??ba poleg razkritij o trajnostnih temah, ki so bile v okviru presoje dvojne pomembnosti skladno
z ESRS opredeljene kot materialne, poro??a tudi o posameznih podatkovnih to??kah s podro??ja lastne
delovne sile (S1-8, S1-9, S1-10, S1-12, S1-15 in S1-16), ki sicer niso bile prepoznane kot materialne,
vendar jih dru??ba zaradi na??ela transparentnosti in odgovornega poro??anja prostovoljno vklju??uje v
poro??ilo.
V skladu z ESRS 2 [IRO-2] dru??ba razkriva tudi podatkovne to??ke, ki izhajajo iz druge veljavne
zakonodaje EU. Pregled teh zahtev po razkritju, njihova relevantnost glede na rezultate presoje
dvojne pomembnosti ter sklici na ustrezna razkritja v poro??ilu so predstavljeni v Tabeli 24.
74
Tabela 23: Seznam zahtev po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi dru??be o trajnostnosti
Standard in/ali pomembna tema
ESRS tema
Stran
Splo??na razkritja
Splo??na razkritja
[BP-1] Splo??na podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti
37
[BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoli????inami
38 ??? 41
Upravljanje
[GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
42 ??? 48
[GOV-2] Informacije, predlo??ene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom
podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo
48 ??? 49
[GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v sisteme spodbud
49
[GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu
49 ??? 50
[GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poro??anja o trajnostnosti
50
Strategija
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
51 ??? 60
[SBM-2] Interesi in stali????a dele??nikov
61 ??? 63
[SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova povezanost s strategijo in
poslovnim modelom
63 ??? 70
Upravljanje vplivov, tveganj in prilo??nosti
[IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in
prilo??nosti
71 ??? 72
[IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi dru??be o trajnostnosti
72 ??? 81
[E - 1] Podnebne spremembe
Prilagajanje podnebnim spremembam,
bla??itev in energija
[E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev podnebnih sprememb
105 ??? 108
[E1-2] Politike, povezane z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
108 - 110
[E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb
110 ??? 113
[E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
114 - 120
[E1-5] Poraba energije in me??anica
120 ??? 121
[E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih plinov
121 - 157
[E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za zmanj??anje emisij toplogrednih
plinov, financirani z ogljikovimi dobropisi
127
[E1-8] Interno dolo??anje cen ogljika
127
[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj ter
potencialnih prilo??nosti, povezanih s podnebjem
127 - 133
[E - 2] Onesna??evanje
Onesna??evanje zraka, vode, prsti, raba
snovi, ki vzbuja zaskrbljenost in veliko
zaskrbljenost
[E2-1] Politike v povezavi z onesna??enjem
137 - 139
[E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesna??evanjem
139 ??? 141
[E2-3] Cilji v zvezi z onesna??evanjem
141 ??? 144
[E2-4] Onesna??enje zraka, vode in podzemne vode
144 ??? 147
[E2-5] Snovi, ki zbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost
147 ??? 149
[E2-6] Predvideni finan??ni u??inki pomembnih z onesna??evanjem povezanih tveganj in
prilo??nosti
???150 - 151
75
[E - 3] Vodni viri
Voda
[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri
153 ??? 154
[E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri
154
[E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri
154 - 155
[E3-4] Odvzemi vode
155 ??? 156
[E - 5] Raba virov in kro??no gospodarstvo
Odpadki
[E5-1] Politike v povezavi s kro??nim gospodarstvom
158 ??? 159
[E5-2] Ukrepi in viri v zvezi s kro??nim gospodarstvom
159 ??? 160
[E5-3] Cilji v zvezi s kro??nim gospodarstvom
160 ??? 161
[E5-4] Pritok virov
161
[E5-5] Odtok virov
161 ??? 163
[S - 1] Lastna delovna sila
Delovni pogoji, enaka obravnava in enake
mo??nosti za vse
[S1-1] Politike v zvezi z lastno delovno silo
166 ??? 169
[S1-2] Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z
vplivi
169 ??? 170
[S1-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko
??lani lastne delovne sile izrazijo pomisleke
170 ??? 171
[S1-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkori????anju pomembnih prilo??nosti v zvezi
z lastno delovno silo ter u??inkovitost navedenih ukrepov
171 ??? 174
[S1-5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in prilo??nosti
175
[S1-6] Zna??ilnosti zaposlenih v podjetju
175 - 176
[S1-7] Zna??ilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja
177
[S1-8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog
177 - 178
[S1-9] Metrike raznolikosti
178
[S1-10] Dostojne pla??e
178 - 179
[S1-11] Socialna za????ita
179
[S1-12] Invalidi
179 ??? 180
[S1-13] Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti
180
[S1-14] Metrike zdravja in varnosti
180 ??? 181
[S1-15] Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega ??ivljenja
182
[S1-16] Metrike prejemkov (pla??na vrzel in skupni prejemki)
182
[S1-17] Incidenti, prito??be in resni vplivi na ??lovekove pravice
183
[S - 3] Prizadete skupnosti
Ekonomske, socialne in kulturne pravice
skupnosti
[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
???186 ??? 187
[S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi
188
76
[S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko
prizadete skupnosti izrazijo pomisleke
188 - 189
[S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkori????anju pomembnih prilo??nosti v zvezi
s prizadetimi skupnostmi ter u??inkovitost navedenih ukrepov
189 ??? 191
[S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov, napredovanjem
pozitivnih vplivov ter obvladovanjem tveganj in prilo??nosti
192 ??? 194
[G - 1] Poslovno ravnanje
Za????ita ??vi??ga??ev, upravljanje odnosov z
dobavitelji, korupcija in podkupovanje
[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura
196 ??? 198
[G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji
198 ??? 200
[G1-3] Prepre??evanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja
200
[G1-4] Primeri korupcije ali podkupovanja
200
[G1-6] Pla??ilne prakse
201
77
Tabela 24: Seznam ESRS podatkovnih to??k, ki izhajajo iz druge EU zakonodaje (Appendix B)
Zahteva po
razkritju
Odstavek
Izjava o trajnostnostii | Dodatek
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3
Sklic na uredbo
o referen??nih
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Izjava
Lokacija v poro??ilu
ESRS 2 GOV-1
21 (d)
Zastopanost spolov v odborih
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in
nadzornih organov; str. 42 - 46
ESRS 2 GOV-1
21 (e)
Dele?? neodvisnih ??lanov upravnega odbora
X
DA ??? DMA
pomembno
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in
nadzornih organov; str. 46
ESRS 2 GOV-4
30
Izjava o skrbnem pregledu
X
DA ??? DMA
pomembno
[GOV-4] Izjava o skrbnem pregled; str.49
- 50
ESRS 2 SBM-1
40 (d) i
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi
goriv
X
X
X
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
40 (d) ii
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s
proizvodnjo kemikalij
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[SBM-1] Strategija, poslovni model in
vrednostna veriga; str. 51
ESRS 2 SBM-1
40 (d) iii
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim
oro??jem
X
X
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
40 (d) iV
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s
pridelavo in proizvodnjo tobaka
X
Ni relevantno
ESRS E1-1
14
Na??rt za prehod na podnebno nevtralnost do leta
2050
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev
podnebnih sprememb; str. 10105 - 107
ESRS E1-1
16 (g)
Podjetja, izklju??ena iz referen??nih vrednosti,
usklajenih s Pari??kim sporazumom
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev
podnebnih sprememb; str. 106
ESRS E1-4
34
Cilji glede zmanj??anja emisij TGP
X
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo
podnebnih sprememb in prilagajanjem
nanje; str. ???114 - 120
ESRS E1-5
38
Poraba energije iz fosilnih virov, raz??lenjena po
virih (samo sektorji z velikim vplivom na okolje)
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-5] Poraba energije in me??anica; str.
120
ESRS E1-5
37
Poraba energije in me??anica virov energije
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-5] Poraba energije in me??anica; str.
120
ESRS E1-5
40-43
Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi
v podnebnih sektorjih z velikim vplivom
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-5] Poraba energije in me??anica;
str.121
ESRS E1-6
44
Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne
emisije TGP
X
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne
emisije toplogrednih plinov; ???121 - 123
78
ESRS E1-6
53-55
Intenzivnost bruto emisij TGP
X
X
X
DA ??? DMA
pomembno
E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne
emisije toplogrednih plinov; 127
ESRS E1-7
56
Odvzemi TGP in oglji??ni dobropisi
X
Ni relevantno
ESRS E1-9
66
Izpostavljenost portfelja referen??ne vrednosti s
podnebjem povezanim fizi??nim tveganjem
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi
materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj
ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s
podnebjem; str. ???128 - 134
ESRS E1-9
66 (a), 66 (c)
Raz??lenitev denarnih zneskov po akutnih in
kroni??nih fizi??nih tveganjih.
Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja
pomembno fizi??no tveganje
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi
materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj
ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s
podnebjem; str. ???128 - 129
ESRS E1-9
67 (c)
Raz??lenitev knjigovodske vrednosti njegovih
nepremi??ninskih sredstev glede na energijske
razrede
X
Ni relevantno
ESRS E1-9
69
Stopnja izpostavljenosti portfelja prilo??nostim v
zvezi s podnebjem
X
DA ??? DMA
pomembno
[E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi
materialnih fizi??nih in prehodnih tveganj
ter potencialnih prilo??nosti, povezanih s
podnebjem; str. ???128 - 129
ESRS E2-4
28
Koli??ina vsakega onesna??evala iz Priloge II k
uredbi o Evropskem registru izpustov in prenosov
onesna??eval (Evropski register izpustov in
prenosov onesna??eval), izpu????enega v zrak, vodo
in tla
X
DA ??? DMA
pomembno
[E2-4] Onesna??enje zraka, vode in
podzemne vode; str. ???144 - 147
ESRS E3-1
9
Vodni in morski viri
X
DA ??? DMA
pomembno
[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri;
str. ???153 - 154
ESRS E3-1
13
Namenska politika
X
DA ??? DMA
pomembno
[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri;
str. ???153 - 154
ESRS E3-1
14
Trajnostni oceani in morja
X
Ni DMA pomembno
ESRS E3-4
28 (c)
Skupna koli??ina reciklirane in ponovno
uporabljene vode
X
DA ??? DMA
pomembno
[E3-4] Odvzemi vode; str. 156
ESRS E3-4
29
Skupna poraba vode v m3 na neto prihodke iz
lastnih dejavnosti
X
DA ??? DMA
pomembno
[E3-4] Odvzemi vode; str. 156
ESRS 2- SBM 3 -
E4
16 (a) i
X
Ni DMA pomembno
ESRS 2- SBM 3 -
E4
16 (b)
X
Ni DMA pomembno
79
ESRS 2- SBM 3 -
E4
16 (c)
X
Ni DMA pomembno
ESRS E4-2
24 (b)
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z
zemlji????i/kmetijstvom
X
Ni DMA pomembno
ESRS E4-2
24 (c)
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z
oceani/morji
X
Ni DMA pomembno
ESRS E4-2
24 (d)
Politike za obravnavanje kr??enja gozdov
X
Ni DMA pomembno
ESRS E5-5
37 (d)
Nereciklirani odpadki
X
DA ??? DMA
pomembno
[E5-5] Odtok virov; str. 162
ESRS E5-5
39
Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki
X
DA ??? DMA
pomembno
[E5-5] Odtok virov; str. 162
ESRS 2- SBM3 -
S1
14 (f)
Tveganje incidentov prisilnega dela
X
Ni relevantno
ESRS 2- SBM3 -
S1
14 (g)
Tveganje incidentov dela otrok
X
Ni relevantno
ESRS S1-1
20
Zaveze glede politike za podro??je ??lovekovih
pravic
X
DA ??? DMA
pomembno
[S1-1] Politike povezane z lastno delovno
silo; str. 166 - 167
ESRS S1-1
21
Politike skrbnega pregleda glede vpra??anj, ki jih
obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne
organizacije dela 1 do 8
X
DA ??? DMA
pomembno
[S1-1] Politike povezane z lastno delovno
silo; str. 169
ESRS S1-1
22
Postopki in ukrepi za prepre??evanje trgovine z
ljudmi
X
Ni relevantno
ESRS S1-1
23
Politika ali sistem upravljanja za prepre??evanje
nezgod na delovnem mestu
X
DA ??? DMA
pomembno
[S1-1] Politike povezane z lastno delovno
silo; str. 172
ESRS S1-3
32 (c)
Mehanizmi za obravnavanje prito??b
X
DA ??? DMA
pomembno
[S1???3] Procesi za odpravljanje negativnih
vplivov in kanali za izra??anje skrbi lastne
delovne sile; str. ???170 ??? 171
ESRS S1-14
88 (b) in (c)
??tevilo smrtnih ??rtev ter ??tevilo in stopnja nezgod,
povezanih z delom
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[S1???14] Kazalniki zdravja in varnosti; str.
181
ESRS S1-14
88 (e)
??tevilo izgubljenih dni zaradi po??kodb, nezgod,
smrtnih ??rtev ali bolezni
X
DA ??? DMA
pomembno
[S1???14] Kazalniki zdravja in varnosti; str.
181
ESRS S1-16
97 (a)
Neprilagojena pla??na vrzel
X
X
Ni DMA pomembno
[S1???16] Kazalniki prejemkov (pla??na vrzel
in skupni prejemki); str. 182
ESRS S1-16
97 (b)
Pretirana pla??a izvr??nega direktorja
X
Ni DMA pomembno
[S1???16] Kazalniki prejemkov (pla??na vrzel
in skupni prejemki); str. 182
80
ESRS S1-17
103 (a)
Incidenti diskriminacije
X
DA ??? DMA
pomembno
[S1???17] Incidenti, prito??be in resni vplivi
na ??lovekove pravice; str. ???182 - 183
ESRS S1-17
104 (a)
Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in
??lovekovih pravicah ter OECD
X
X
Ni relevantno
ESRS 2- SBM3 ???
S2
11 (b)
Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v
vrednostni verigi
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
17
Zaveze glede politike za podro??je ??lovekovih
pravic
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
18
Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
19
Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in
??lovekovih pravicah ter smernic OECD
X
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
19
Politike skrbnega pregleda glede vpra??anj, ki jih
obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne
organizacije dela 1 do 8
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-4
36
Te??ave in incidenti v zvezi s ??lovekovimi
pravicami, povezani z vi??jim in ni??jim delom
njegove vrednostne verige
X
Ni DMA pomembno
ESRS S3-1
16
Zaveze glede politike za podro??je ??lovekovih
pravic
X
DA ??? DMA
pomembno
[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi
skupnostmi; str. 186 - 187
ESRS S3-1
17
Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in
??lovekovih pravicah, na??el MOD in/ali smernic
OECD
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi
skupnostmi; str. 187
ESRS S3-4
36
Te??ave in incidenti v zvezi s ??lovekovimi
pravicami
X
DA ??? DMA
pomembno
[S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s
pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti
ter pristopi k upravljanju pomembnih
tveganj in izkori????anju pomembnih
prilo??nosti v zvezi s prizadetimi
skupnostmi ter u??inkovitost navedenih
ukrepov; str. 190
ESRS S4-1
16
Politike v zvezi s potro??niki in kon??nimi uporabniki
X
Ni DMA pomembno
ESRS S4-1
17
Nespo??tovanje vodilnih na??el ZN o podjetni??tvu in
??lovekovih pravicah ter smernic OECD
X
X
Ni DMA pomembno
ESRS S4-4
35
Te??ave in incidenti v zvezi s ??lovekovimi
pravicami
X
Ni DMA pomembno
ESRS G1-1
10 (b)
Konvencija Zdru??enih narodov proti korupciji
X
DA ??? DMA
pomembno
[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in
korporativna kultura; str. 197
81
ESRS G1-1
10 (d)
Za????ita ??vi??ga??ev
X
DA ??? DMA
pomembno
[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in
korporativna kultura; str. 197 ??? 198
ESRS G1-4
24 (a)
Denarne kazni za kr??itve zakonodaje o korupciji in
podkupovanju
X
X
DA ??? DMA
pomembno
[G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali
podkupovanja; str. 200
ESRS G1-4
24 (b)
Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju
X
DA
[G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali
podkupovanja; str. 200
.
82
5.2 [E] Okoljske informacije
5.2.1 Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in
nalo??bah ??? ESRS 2
Dru??ba razkriva informacije o tem, kako in v kak??ni meri so njene dejavnosti povezane z
gospodarskimi dejavnostmi v skladu z Delegirano uredbo Komisije EU 2023/137, ki se ??tejejo kot
okoljsko trajnostne v skladu s ??lenoma 3 in 9 Uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje
trajnostnih nalo??b, delegirane Uredbe Komisije 2021/2139 z dne 4. junij 2021 ter spremembi Uredbe
(EU) 2019/2088). Razkrivanje informacij se nana??a na delegirano Uredbo Komisije (EU) 2023/2486
z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z
dolo??itvijo tehni??nih meril za pregled dolo??itev pogojev, pod katerimi se ??teje, da gospodarska
dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na kro??no
gospodarstvo, prepre??evanju in nadzorovanju onesna??evanja ali varstvu in obnovi biotske
raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne ??koduje bistveno
kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi delegirane Uredbe Komisije (EU)2021/2178
glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti.
Taksonomija EU obravnava ??est podro??ij okoljskih ciljev:
??? bla??itev podnebnih sprememb,
??? prilagajanje podnebnim spremembam,
??? trajnostna raba in varstvo voda in morskih virov,
??? prehod na kro??no gospodarstvo,
??? prepre??evanje in nadzor onesna??evanja,
??? varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
V letu 2025 smo nadaljevali z delom na notranjih strukturah z izobra??evanjem, spoznavanjem in
preu??evanjem vseh predpisanih uredb in direktiv, da bi poro??anje o taksonomiji bilo u??inkovitej??e in
zanesljivej??e, pri ??emer smo sledili razvijajo??im se tr??nim praksam in smernicam, vklju??no s
pogostimi vpra??anji in odgovori Komisije EU.
Na podlagi novih informacij, objavljenih v letu 2025, smo izvedli prilagoditve investicijskih vlaganj
poro??anju o kapitalskih vlo??kih, kot je podrobno opisano v nadaljevanju. Vse dejavnosti so
opredeljene kot taksonomsko sprejemljive, vendar neusklajene zaradi te??av s pridobivanjem
ustreznih dokazil vzdol?? nabavne in prodajne verige. Prizadevali si bomo pridobiti manjkajo??o
dokumentacijo in tako spremeniti status tistim dejavnostim, ki jih lahko opredelimo kot taksonomsko
usklajene dejavnosti.
Podatki dru??be so agregirani na ravni posameznih taksonomsko opredeljenih dejavnosti, v skladu s
pristojnimi Uredbami EU, vklju??no z NACE klasifikacijo gospodarskih dejavnosti. Kazalniki so
izra??unani na podlagi definicij v prilogi Uredbe 2020/852 ??? Klju??ni kazalniki uspe??nosti nefinan??nih
podjetij. Podatki na ravni dru??b so pridobljeni iz ra??unovodskih izkazov, po dejavnostih pa iz
informacijskega sistema. V izogib dvojnemu ??tetju spremljamo prihodke od prodaje proizvodov ali
storitev in OpeEx, povezano s posameznimi dejavnostmi, aktivnostmi in nalogami.
Dele?? prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,
sprejemljivimi s taksonomijo
Dru??ba je specializirana za proizvodnjo in tr??enje titanovega dioksida, za dejavnost, ki do sedaj ??e
ni bila ocenjena z vidika primernosti oziroma usklajenosti s taksonomijo, torej ni navedena med
taksonomsko sprejemljivimi dejavnostmi z vidika doseganja podnebnih ciljev. To nikakor ne pomeni,
83
da svoje dejavnosti ne izvaja z visoko mero okoljske odgovornosti in prizadevanj za razoglji??enje.
Kot tudi, da nima dejanskih ali potencialnih pomembnih vplivov na razoglji??enje gospodarstva (zlasti
kot omogo??itvena dejavnost gradbeni??ki panogi). Dejavnost dru??be dopolnjuje ??irok nabor drugih
izdelkov, kot so: pra??kasti laki, masterbatchi, izdelki za kmetijstvo, izdelava kemijsko procesne
opreme, proizvodnja ??veplove kisline in sadre kot stranski produkt, s katerimi dru??ba prav tako i????e
svoje prilo??nosti za taksonomsko usklajene prihodke. Pomemben del trajnostnega poslovanja je
odvoz nenevarnih, reciklabilnih in ??e uporabnih odpadkov. Ta dejavnost se mo??no odra??a tudi na
podro??ju kro??nega gospodarstva. Za razkritja in prikaz kazalnikov smo uporabili oblike dolo??ene v
Uredbi EU 2023/2486.
Pri izra??unu kazalnikov prikazanih v tabelah ni bi podvajanja pri gospodarskih dejavnostih, saj te na
podlagi pregleda izpolnjujejo merila za bistven prispevek za en okoljski cilj. Vsaka dejavnost, ki je
ustvarila taksonomsko upravi??ene prihodke, ima lo??ene obveznosti za izvedbo.
Dele?? prihodkov iz to??ke (a) ??lena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izra??una kot del ??istih prihodkov,
ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, vklju??no z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (??tevec), deljen s ??istim prihodkom (imenovalec), kot je
opredeljen v to??ki (5) ??lena 2 Direktive 2013/34/EU.
Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) ??lenom Mednarodnega ra??unovodskega
standarda.
Pri klju??nih kazalnikih uspe??nosti iz prvega pododstavka se iz ??tevca izklju??i del ??istih prihodkov, ki
izhajajo iz proizvodov in storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so bile prilagojene
podnebnim spremembam v skladu s ??lenom 11(1)(a) Uredbe (EU) 2020/852 in Prilogo II k Delegirani
uredbi (EU) 2021/2139, razen ??e se te dejavnosti:
??? ??tejejo za omogo??itvene dejavnosti v skladu s ??lenom 11 (1)(b) Uredbe 2020/852 ali
??? so same usklajene s taksonomijo.
Taksonomsko sprejemljive dejavnosti, ki jih prikazujemo v tabeli Dele?? prihodkov od proizvodov ali
storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi povezanih s taksonomijo, so:
??? Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov 2.3.
??? Hoteli, po??itni??ke nastanitve, kampi in podobne nastanitve 2.1.
??? Proizvodnja energije s pomo??jo fotovoltai??ne tehnologije 4.1.
K to??ki 2.3 o zbiranju in prevozu nenevarnih odpadkov smo dodali dejavnost kro??nega gospodarstva
s podro??ja tr??enja bele sadre, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji titanovega dioksida in
ga uspe??no tr??imo. Dejavnost, ki jo dodatno vklju??ujemo v poro??ilo, je ??Zagotavljanje kratkoro??nih
turisti??nih nastanitev s povezanimi storitvami ali brez njih??. Nudenje in dajanje mo??nosti zaposlenim
za kori????enje po??itni??kih kapacitet pomembno vpliva na zadovoljstvo, delovno sposobnost, zavzetost
in ve??anje pripadnosti dru??bi. Pomembna rast se odra??a pri proizvodnji energije z uporabo
fotovoltai??ne tehnologije. Dejstvo, da vlagamo relativno velika finan??na sredstva v gradnjo son??nih
elektrarn, pomembno vpliva na izra??un odstotka v dele??u celotnih prihodkov. Ta kazalnik je vi??ji od
predhodnega obdobja za 34 %. Vsi podatki so podrobneje prikazani tudi v ra??unovodskih razkritjih,
cilji za prihodnja obdobja pa v poslovnem delu tega poro??ila.
84
5.2.1.1 Dele?? prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s
taksonomijo ??? razkritje za leto 2025
Tabela 25: Dele?? prihodkov od dejavnosti povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so sprejemljivi s taksonomijo. Glej IPI vrstica 1.
Poslovno leto
2025
Leto
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno ??kodovanje
(h)
Gospodarske
dejavnosti (1)
Oznak- a
(a)(2)
Prihodki (3)
Dele??
prihodkov
leto 2024
Bla??itev podnebnih
sprememb (5)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (6)
Voda (7)
Onesna??evanje (8)
Kro??no gospodarstvo
(9)
Biotska raznovrstnost
(10)
Bla??itev podnebnih
sprememb (11)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (12)
Voda (13)
Onesna??evanje (14)
Kro??no gospodarstvo
(15)
Biotska raznovrstnost
(16)
Minimalni za????itni
ukrepi (17)
Dele?? prihodkov,
usklajenih
s taksonomijo
(A.1) ali
sprejemljivih za
taksonomijo
(A.2), leto N ??? 1
(18)
Kategorija
omogo??it-
vena
dejavnost
(19)
Kategorija
prehodna
dejavnost (20)
Besedilo
Valuta
%
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA/- NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
%
O
P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Prihodki od okoljsko trajnostnih
dejavnosti (usklajenih s taksonomijo)
(A.1)
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega omogo??itvenih
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega prehodnih
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (g)
SP;
NSP (f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP;
NSP (f)
SP;
NSP (f)
SP;
NSP (f)
Zbiranje in prevoz
nenevarnih odpadkov
KG2.3
1.798.351
0,90%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,67%
Hoteli, po??itni??ke
nastanitve, kampi in
podobne nastanitve
BPS 2.1
356.618
0,18%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,18%
Proizvodnja energije z
uporabo fotovoltai??ne
tehnologije
BPS 4.1
246.448
0,12%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,06%
Prihodki od dejavnosti, ki so
sprejemljive za taksonomijo, vendar
niso okoljsko trajnostne (dejavnosti,
neusklajene s taksonomijo) (A.2)*
2.401.417
1,20%
%
%
%
%
%
%
0,91%
A. Prihodki od dejavnosti,
sprejemljivih za taksonomijo (A.1 +
A.2)
0,00
0%
%
%
%
%
%
%
0,00%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih
za taksonomijo
196.339.864
98,80%
SKUPAJ
198.801.281
100 %
*Razlog za nizek dele?? prihodkov je prete??na dejavnost dru??be.
85
5.2.1.2 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah,
povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s
taksonomijo
Taksonomsko sprejemljive dejavnosti pri vlaganju v osnovna sredstva za poslovno leto 2025 smo
prepoznali samo :
??? prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili 6.5.
Dejavnost, ki je vklju??ena v tabelo Nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih
z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenih s taksonomijo, je prevoz z motornimi kolesi, osebnimi
avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (6.5), pri ??emer je mi??ljen nakup avtomobilov na elektri??ni
pogon in pomeni 1,34 odstoten dele?? celotnih nalo??b v osnovna sredstva.
Dele?? nalo??b v osnovna sredstva iz to??ke (b) ??lena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izra??una kot ??tevec,
deljen z imenovalcem.
Imenovalec
Imenovalec zajema pove??anja opredmetenih in neopredmetenih sredstev v zadevnem poslovnem
letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi merjenji, vklju??no s tistimi, ki izhajajo iz prevrednotenj in
oslabitev, za zadevno poslovno leto ter brez sprememb po??tene vrednosti.
Za nefinan??na podjetja, ki uporabljajo mednarodne standarde ra??unovodskega poro??anja (MSRP),
kot so bili sprejeti z Uredbo (ES) ??t. 1126/2008, nalo??be v osnovna sredstva zajemajo stro??ke, ki se
obra??unavajo na podlagi:
??? MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, 73.(e) ??len, to??ki (i) in (iii);
??? MRS 38 Neopredmetena sredstva, 118.(e) ??len, to??ka (i);
??? MSRP 16 Najemi, 53. ??len, to??ka (h).
Najemi, ki ne vodijo do priznanja pravice do uporabe za sredstvo, se ne ??tejejo kot nalo??be v osnovna
sredstva.
(1) Uredba Komisije (ES) ??t. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih
ra??unovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) ??t. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 320, 29.11.2008, str. 1). 10.12.2021 SL Uradni list Evropske unije L 443/17 1.1.2.2
??tevec
Vse dejavnosti, ki smo jih predstavili v tabeli sodijo v kategorijo A, kot sprejemljive s taksonomijo.
V izra??unu so finan??na sredstva namenjena realizaciji vlaganj v osnovna sredstva, opredeljena kot
imenovalec.
??tevec je enak delu nalo??b v osnovna sredstva, vklju??enemu v imenovalec, ki je kar koli od
naslednjega:
a) povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo;
b) del na??rta za raz??iritev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali omogo??anje,
da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, usklajene s
taksonomijo (v nadaljnjem besedilu: na??rt za nalo??be v osnovna sredstva), pod pogoji,
dolo??enimi v drugem pododstavku te to??ke 1.1.2.2;
c) povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih s taksonomijo in
posameznimi ukrepi, ki omogo??ajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkooglji??ne ali da vodijo
86
do zmanj??anj emisij toplogrednih plinov, zlasti dejavnosti iz to??k 7.3 do 7.6 Priloge I k
delegiranemu aktu o podnebju ter druge gospodarske dejavnosti, navedene v delegiranih
aktih, sprejetih v skladu s ??leni 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU)
2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in za??nejo izvajati v 18 mesecih.
Na??rt za nalo??be v osnovna sredstva iz prvega odstavka te to??ke 1.1.2.2 izpolnjuje naslednje pogoje:
a) cilj na??rta je raz??iriti gospodarske dejavnosti podjetja, usklajene s taksonomijo, ali nadgraditi
gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, da bodo v petih letih usklajene s
taksonomijo;
b) na??rt se razkrije na zdru??eni ravni gospodarskih dejavnosti, odobri pa ga upravni organ
nefinan??nih podjetij neposredno ali s prenosom pooblastila.
??e se ustrezna tehni??na merila za pregled spremenijo pred zaklju??kom na??rta za nalo??be v osnovna
sredstva, nefinan??na podjetja na??rt v dveh letih bodisi posodobijo, da zagotovijo, da so gospodarske
dejavnosti iz to??ke (a) po dokon??anju na??rta usklajene s spremenjenimi tehni??nimi merili za pregled,
bodisi prera??unajo ??tevec klju??nega kazalnika uspe??nosti za nalo??be v osnovna sredstva. S
posodobitvijo na??rta se ponovno za??ne obdobje iz to??ke (a).
Obdobje iz to??ke (a) drugega odstavka te to??ke 1.1.2.2 lahko traja ve?? kot pet let samo, ??e je dalj??e
obdobje objektivno utemeljeno zaradi posebnih zna??ilnosti gospodarske dejavnosti in zadevne
posodobitve, vendar ne sme biti dalj??i od 10 let. Ta utemeljitev je vklju??ena v sam na??rt za nalo??be
v osnovna sredstva in v spremne informacije, podrobno opisane v to??ki 1.2.3 te priloge.
??e na??rt za nalo??be v osnovna sredstva ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka te to??ke 1.1.2.2,
se predhodno objavljeni klju??ni kazalnik uspe??nosti v zvezi z nalo??bami v osnovna sredstva
prera??una.
??tevec vklju??uje tudi del nalo??b v osnovna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti
podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k temu delegiranemu aktu o podnebju. V ??tevcu je
zagotovljena raz??lenitev za del nalo??b v osnovna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k
prilagajanju podnebnim spremembam.
87
5.2.1.3 Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,
sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025
Tabela 26: Dele?? nalo??b v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivih s taksonomijo. Glej ra??unovodski del poro??ila, poglavje 2 Opredmetena
osnovna sredstva, postavko v tabeli Gibanje nepremi??nin, naprav in opreme, stolpec Sredstva v pridobivanju.
Poslovno leto 2025
Leto
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno ??kodovanje (h)
Gospodarske
dejavnosti (1)
Oznak- a (a)(2)
Nalo??be v
osnovna
sredstva (3)
Dele??
nalo??b
v
osnovna
sredstva,
leto 2024
Bla??itev podnebnih
sprememb (5)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (6)
Voda (7)
Onesna??evanje (8)
Kro??no gospodarstvo (9)
Biotska raznovrstnost (10)
Bla??itev podnebnih
sprememb (11)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (12)
Voda (13)
Onesna??evanje (14)
Kro??no gospodarstvo (15)
Biotska raznovrstnost (16)
Minimalni za????itni ukrepi
(17)
Dele?? nalo??b
v osnovna
sredstva,
usklajenih
s
taksonomijo
(A.1) ali
sprejemljivih
za
taksonomijo
(A.2), leto N
??? 1 (18)
Kategorija
omogo??it-
vena
dejavnost
(19)
Kategorija
prehodna
dejavnost
(20)
Besedilo
Valuta
%
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP (b)
(c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
%
O
P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Nalo??be v osnovna sredstva pri okoljsko
trajnostnih dejavnostih (usklajenih
s taksonomijo) (A.1)
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega omogo??itvenih
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega prehodnih
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (g)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
Prevoz z motornimi
kolesi, osebnimi
avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5
261.711
1,34%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
1,16%
Nalo??be v osnovna sredstva pri
dejavnostih, ki so sprejemljive za
taksonomijo, vendar niso okoljsko
trajnostne (dejavnosti, neusklajene
s taksonomijo) (A.2)
261.711
1,34%
%
%
%
%
%
%
8,92%
A. Nalo??be v osnovna sredstva pri dejavno-
stih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 +
A.2)
0,00
0%
%
%
%
%
%
%
0,00%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Nalo??be v osnovna sredstva pri
dejavnostih, nesprejemljivih za
taksonomijo
19.263.687
98,66%
SKUPAJ
19.525.398
100 %
88
5.2.1.4 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah,
povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s
taksonomijo
Dele?? nalo??b taksonomsko sprejemljivih dejavnosti v obratna sredstva zna??a 0,23 % skupne
vrednosti. Prepoznali smo dejavnost v to??ki:
2.1 Vzdr??evanje po??itni??kih kapacitet.
Dele?? nalo??b v obratna sredstva iz to??ke (b) ??lena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izra??una kot ??tevec,
deljen z imenovalcem.
Imenovalec
Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stro??ke, povezane z raziskavami in razvojem, ukrepi
prenove stavb, kratkoro??nimi najemi, vzdr??evanjem in popravili ter vse druge neposredne odhodke,
povezane z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe,
kateri se dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in
u??inkovitega delovanja tak??nih sredstev.
Nefinan??na podjetja, ki uporabljajo nacionalna splo??no sprejeta ra??unovodska na??ela in ne
usredstvujejo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, v nalo??be v obratna sredstva poleg
stro??kov, navedenih v prvem pododstavku to??ke 1.1.3.1 te priloge, vklju??ijo stro??ke najemov.
??tevec
Dejavnost, ki smo jo opredelili v tabeli OPEX in je taksonomsko usklajena, sodi v kategorijo C in je
v ena??bi izra??una opredeljena kot imenovalec.
??tevec je enak delu nalo??b v obratna sredstva, vklju??enemu v imenovalec, ki je kar koli od
naslednjega:
a) povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo, vklju??no z usposabljanjem in drugimi potrebami po prilagoditvi ??love??kih virov,
ter neposrednimi neusredstvenimi stro??ki, ki predstavljajo raziskave in razvoj; L 443/18 SL
Uradni list Evropske unije 10. 12. 2021;
b) del na??rta za nalo??be v osnovna sredstva za raz??iritev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s
taksonomijo, ali omogo??anje, da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za
taksonomijo, usklajene s taksonomijo v vnaprej dolo??enem ??asovnem okviru, kot je dolo??eno
v drugem odstavku te to??ke 1.1.3.2;
c) povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in
posameznimi ukrepi, ki omogo??ajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkooglji??ne ali da vodijo
do zmanj??anj emisij toplogrednih plinov, ter posameznimi ukrepi za prenovo stavb,
navedenimi v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s ??lenom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2)
ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in za??nejo izvajati
v 18 mesecih.
Na??rt za nalo??be v osnovna sredstva iz prvega odstavka te to??ke 1.1.3.2 izpolnjuje pogoje iz to??ke
1.1.2.2 te priloge.
89
Stro??ki raziskav in razvoja, ki so ??e obra??unani v klju??nih kazalnikih uspe??nosti nalo??b v osnovna
sredstva, se ne ??tejejo za nalo??be v obratna sredstva.
??tevec vklju??uje tudi del nalo??b v obratna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti
podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k delegiranemu aktu o podnebju. V ??tevcu je
zagotovljena raz??lenitev za del nalo??b v obratna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k
prilagajanju podnebnim spremembam.
Kadar nalo??be v obratna sredstva niso pomembne za poslovni model nefinan??nih podjetij, so ta
podjetja:
a) izvzeta iz izra??una ??tevca klju??nega kazalnika uspe??nosti za nalo??be v obratna sredstva v
skladu s to??ko 1.1.3.2 in razkrijejo, da je ta ??tevec enak ni??;
b) razkrijejo skupno vrednost imenovalca z nalo??bami v obratna sredstva, izra??unano v skladu
s to??ko 1.1.3.1;
c) pojasnijo, da v njihovem poslovnem modelu ni pomembnih nalo??b v obratna sredstva.
90
5.2.1.5 Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,
sprejemljivimi s taksonomijo ??? razkritje za leto 2025
Tabela 27: Dele?? nalo??b v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivo s taksonomijo. Glej Izkaz poslovnega izida, postavka stro??ki storitev
Poslovno leto 2025
Leto
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno ??kodovanje (f)
Gospodarske
dejavnosti (1)
Oznak- a
(a)(2)
Nalo??be v
obratna
sredstva
(3)
Dele??
nalo??b
v
obratna
sredstva,
leto 2024
Bla??itev podnebnih
sprememb (5)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (6)
Voda (7)
Onesna??evanje (8)
Kro??no gospodarstvo (9)
Biotska raznovrstnost (10)
Bla??itev podnebnih
sprememb (11)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (12)
Voda (13)
Onesna??evanje (14)
Kro??no gospodarstvo (15)
Biotska raznovrstnost (16)
Minimalni za????itni ukrepi
(17)
Dele?? nalo??b
v obratna
sredstva,
usklajenih
s
taksonomijo
(A.1) ali
sprejemljivih
za
taksonomijo
(A.2), leto N
??? 1 (18)
Kategorija
omogo??it-
vena
dejavnost
(19)
Kategorija
prehodna
dejavnost
(20)
Besedilo
Valuta
%
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
%
O
P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Nalo??be v obratna sredstva pri
okoljsko trajnostnih dejavnostih
(usklajenih s taksonomijo) (A.1)
0
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega omogo??itvenih
0
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega prehodnih
0
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (f)
SP; NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
Vzdr??evanje
po??itni??kih kapacitet
BR2.1
17.385
0,32%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,64%
Nalo??be v obratna sredstva pri
dejavnostih, ki so sprejemljive za
taksonomijo, vendar niso
okoljsko trajnostne (dejavnosti,
neusklajene s taksonomijo) (A.2)
17.385
0,32%
%
%
%
%
%
%
0,64%
A. Nalo??be v obratna sredstva pri
dejavno- stih, sprejemljivih za
taksonomijo (A.1 + A.2)
0,00
0%
%
%
%
%
%
%
0,00%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Nalo??be v obratna sredstva pri
dejavnostih, nesprejemljivih za
taksonomijo
5.397.152
99,68%
SKUPAJ
5.414.537
100 %
91
5.2.1.6 Zbirne tabele o bistvenih prispevkih glede na dejavnost
Tabela 28:Dele?? prihodkov glede na usklajenost s taksonomijo EU
Dele?? prihodkov/skupni prihodki
Usklajenih s
taksonomijo
glede na cilje
Sprejemljivih za
taksonomijo glede
na cilje
BSP
%
0,30%
PPS
%
%
VMV
%
%
KG
%
0,90%
PNO
%
%
BRE
%
%
Tabela 29: Dele?? CapEx glede na usklajenost s taksonomijo EU
Dele?? nalo??b v osnovna sredstva/skupne
nalo??be v osnovna sredstva (CapEx)
Usklajenih s
taksonomijo
glede na cilje
Sprejemljivih za
taksonomijo glede
na cilje
BSP
%
1,34%
PPS
%
%
VMV
%
%
KG
%
%
PNO
%
%
BRE
%
%
Tabela 30: Dele?? OpEx glede na usklajenost s taksonomijo EU
Dele?? nalo??b v obratna sredstva/skupne
nalo??be v obratna sredstva (OpEx)
Usklajenih s
taksonomijo
glede na cilje
Sprejemljivih za
taksonomijo glede
na cilje
BSP
%
%
PPS
%
%
VMV
%
%
KG
%
%
PNO
%
%
BRE
%
0,32%
92
5.2.1.7 Informacije iz ??lena 8 (6) in (7) o razkritju dejavnosti na
podro??ju jedrske energije in plina (priloga XII Delegirane
uredbe Komisije EU 2022/1214).
Tabela 31: Pregled dejavnosti na podro??ju jedrske energije in zemeljskega plina
Dejavnosti na podro??ju jedrske energije in zemeljskega plina
Vrstica
Dejavnosti na podro??ju jedrske energije
1
Dru??ba izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za
proizvodnjo elektri??ne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki
iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
2
Dru??ba izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo
elektri??ne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih
procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najbolj??ih
razpolo??ljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
3
Dru??ba izvaja ali financira varno upravljanje obstoje??ih jedrskih objektov za proizvodnjo elektri??ne
energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je
proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti
do navedenega.
NE
4
Dru??ba izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo elektri??ne energije, ki
proizvajajo elektri??no energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do
navedenega
NE
5
Dru??ba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu
in elektri??ne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
6
Dru??ba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki
proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
Poro??ilo je jezikovno in vsebinsko usklajeno s strukturo ter izrazoslovjem trajnostnega poro??ila
dru??be, ter podpira celovit prikaz okoljskih, dru??benih in upravljavskih (ESG) vidikov poslovanja.
Razkritja v tem poro??ilu dopolnjujejo informacije o okoljskem stebru trajnostnega poro??anja ter
poudarjajo sistemati??en pristop dru??be k upravljanju okoljskih vplivov, u??inkoviti rabi virov, prehodu
v nizkooglji??no gospodarstvo in razvoju kro??nih poslovnih modelov. Poseben poudarek je namenjen
transparentnosti, primerljivosti podatkov ter skladnosti z veljavnim evropskim regulativnim okvirom.
Dru??ba bo tudi v prihodnje nadgrajevala notranje procese, kazalnike in podatkovne vire z namenom
izbolj??evanja kakovosti razkritij, pove??evanja dele??a taksonomsko usklajenih dejavnosti ter krepitve
dolgoro??ne odpornosti in trajnostne vrednosti za vse klju??ne dele??nike.
Ocena usklajenosti dejavnosti dru??be z EU taksonomijo
1. Namen in metodologija
Dru??ba je v letu 2025 izvedla oceno usklajenosti svojih gospodarskih dejavnosti z Uredbo (EU)
2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih nalo??b (EU taksonomija).
Ocena je bila izvedena v skladu z naslednjimi koraki:
1. identifikacija upravi??enih (eligible) dejavnosti, ki sodijo v obseg EU taksonomije,
2. presoja skladnosti s tehni??nimi merili za pomemben prispevek (Substantial
Contribution ??? SC),
3. presoja na??ela ???ne povzro??a pomembne ??kode??? (DNSH),
4. presoja minimalnih socialnih za????itnih mehanizmov (Minimum Safeguards),
5. izra??un dele??ev prihodkov, CAPEX in OPEX, vezanih na taksonomsko usklajene dejavnosti.
93
2. Identifikacija taksonomsko upravi??enih dejavnosti
Na podlagi pregleda poslovnega modela je dru??ba identificirala dejavnosti, ki sodijo v podro??je EU
taksonomije, ki so prikazane v Tabeli 32.
Tabela 32: Dejavnosti, ki sodijo v podro??je EU taksonomije
Poslovna dejavnost
Taksonomska dejavnost
Okoljski cilj
Proizvodnja anorganskih kemikalij in
pigmentov
3.1 Proizvodnja kemikalij
Bla??enje podnebnih sprememb
Energetska u??inkovitost v proizvodnji
7.3 Namestitev energetsko u??inkovite
opreme
Bla??enje podnebnih sprememb
Lastna proizvodnja energije (??e
relevantno)
4.1 Proizvodnja elektri??ne energije iz OVE
Bla??enje podnebnih sprememb
Okoljske posodobitve tehnologij
1.4 Prehod na nizkooglji??ne tehnologije
Bla??enje podnebnih sprememb
Sklep: del poslovnih dejavnosti dru??be je taksonomsko upravi??en (eligible).
3. Presoja pomembnega prispevka (Substantial Contribution)
Dru??ba je presodila skladnost s tehni??nimi merili za pomemben prispevek zlasti na podro??ju:
??? zmanj??evanja emisij toplogrednih plinov (Scope 1 in 2),
??? izbolj??av energetske u??inkovitosti,
??? uvajanja tehnolo??kih izbolj??av z ni??jim oglji??nim odtisom,
??? optimizacije rabe surovin in energije.
Ugotovitve:
??? Osnovna proizvodna dejavnost trenutno ne dosega vseh mejnih vrednosti, dolo??enih v
Taksonomskem delegiranem aktu za kemi??no industrijo.
Tabela 33: Pregled izpolnjevanja mejnih vrednosti po EU taksonomiji za osnovno proizvodno dejavnost
Merilo taksonomije
Stanje
Emisijska intenzivnost (Scope 1+2)
???? ne dosega top 10 % EU benchmarka
Nizkooglji??na / prehodna tehnologija
???? ni formalno opredeljena
Raba OVE
???? nezadosten vpliv na emisijski profil
DNSH ??? onesna??evanje
???????? praviloma izpolnjeno
Minimalni socialni standardi
???????? izpolnjeni
??? Posamezne nalo??be (CAPEX), namenjene posodobitvi tehnologije, energetski u??inkovitosti in
zmanj??evanju emisij, izpolnjujejo merila pomembnega prispevka.
4. Presoja na??ela DNSH (Do No Significant Harm)
Dru??ba je izvedla analizo vplivov na vseh ??est okoljskih ciljev EU taksonomije:
??? prepre??evanje onesna??evanja,
??? trajnostna raba vode,
??? varstvo biotske raznovrstnosti,
??? kro??no gospodarstvo,
??? prilagajanje podnebnim spremembam,
??? bla??enje podnebnih sprememb.
94
Ugotovitve:
??? dejavnosti se izvajajo skladno z veljavno okoljevarstveno zakonodajo (integrirana
okoljevarstvena dovoljenja, monitoring emisij),
??? vzpostavljeni so postopki ravnanja z nevarnimi snovmi in odpadki,
??? niso bili ugotovljeni pomembni negativni vplivi, ki bi pomenili kr??itev DNSH meril.
5. Minimalni socialni za????itni mehanizmi
Dru??ba izpolnjuje zahteve minimalnih za????itnih mehanizmov, saj:
??? spo??tuje temeljne konvencije MOD, smernice OECD in OZN,
??? ima vzpostavljen sistem varnosti in zdravja pri delu,
??? spo??tuje delovno-pravno zakonodajo,
??? nima ugotovljenih huj??ih kr??itev ??lovekovih pravic ali korupcijskih tveganj.
6. Povzetek usklajenosti in taksonomski kazalniki
Na podlagi izvedene analize dru??ba ocenjuje:
??? Taksonomsko upravi??ene dejavnosti: prisotne
??? Taksonomsko usklajene dejavnosti: omejen obseg, predvsem na ravni nalo??b (CAPEX)
??? Operativne dejavnosti (prihodki): trenutno ve??inoma neusklajene, vendar z jasno
opredeljeno potjo prehoda.
Indikativni povzetek:
V letu 2025 je dru??ba realizirala omejen dele?? taksonomsko usklajenih CAPEX, povezanih z
energetsko u??inkovitostjo in izbolj??anjem okoljskih vidikov proizvodnje, medtem ko ve??ina prihodkov
ni bila ustvarjena iz taksonomsko usklajenih dejavnosti. Dru??ba je opredelila nadaljnje investicijske
projekte, katerih cilj je postopno izbolj??evanje usklajenosti z EU taksonomijo.
7. Na??rt izbolj??av
Dru??ba na??rtuje:
??? nadaljnje investicije v nizkooglji??ne tehnologije,
??? zmanj??evanje emisij CO??? na enoto proizvoda,
??? bolj sistemati??no spremljanje taksonomskih kazalnikov,
??? postopno pove??evanje dele??a taksonomsko usklajenega CAPEX.
95
5.2.2 [E1] Podnebne spremembe
5.2.2.1 [GOV-3] Vklju??itev s trajnostnostjo povezane uspe??nosti v
sisteme spodbud
Sistem nagrajevanja ??lanov Uprave je delno vezan na izpolnjevanje trajnostnih ciljev in je bolj
podrobno opredeljen v to??ki GOV-3.
Spremenljivi del prejemkov Uprave je odvisen tudi od uspe??ne izvedbe strate??kih projektov, od
katerih je vsaj eden neposredno povezan s trajnostnimi temami, ni pa nujno, da je povezan s
podnebjem ali, da se ocenjuje glede na cilj zmanj??anja TGP. Skupni u??inek na pla??e v tem primeru
zna??a 20% celote.
5.2.2.2 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter njihova
povezanost s strategijo in poslovnim modelom
V nadaljevanju so predstavljeni klju??ni vplivi, tveganja in prilo??nosti, ki so podrobneje raz??lenjeni v
naslednjih poglavjih. Tukaj podajamo njihov povzetek z osnovno utemeljitvijo pomembnosti.
Tabela 34: Vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) Podnebne spremembe
Pomembni vplivi, tveganja
in/ali prilo??nosti
Opredelitev
Lokacija/
vrednostna
veriga
??asovno obdobje
Lastna dejavnost
Ni??ji del
vrednostne verige
Vi??ji del
vrednostne verige
Kratkoro??no
Srednjero??no
Dolgoro??no
Raba re??ne vode in vpliv na
sposobnost prilagajanja vodnega
ekosistema
Dejanski negativni vpliv
x
x
Zmanj??ana proizvodna kapaciteta
zaradi omejene dobave vode za
tehnolo??ke namene v su??nih
obdobjih
Tveganje
x
x
Izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov
in procesov (obseg 1 in 2)
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti CO
2
v vi??ji in ni??ji
vrednostni verigi (obseg 3)
Dejanski negativni vpliv
x
x
x
Raba energije iz fosilnih goriv
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti CO??? iz neobnovljivih virov (obseg 1 in 2): Emisije iz zgorevanja fosilnih goriv
predstavljajo najve??ji dele?? skupnih emisij TGP podjetja in so povezane z regulatornimi tveganji in
stro??ki. Dru??ba je zaradi rabe energije iz neobnovljivih virov, zemeljskega plina, ekstra lahkega
kurilnega olja, propana, procesnih emisij in zaradi rabe elektri??ne energije iz neobnovljivih virov v
predelovalni industriji v Sloveniji vplivalo na 4 % vseh emisij.
Izpusti CO2 v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3): Dru??ba v okviru svojega poslovanja
ustvarja tudi posredne emisije CO??? v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3), ki nastajajo predvsem
pri nabavi surovin, transportu, ravnanju z odpadki ter uporabi prodanih izdelkov. Te emisije zna??ajo
63 % vseh emisij dru??be ter tako predstavljajo pomemben del skupnega oglji??nega odtisa dru??be.
96
Te emisije so posledica dejavnosti zunanjih dobaviteljev ter nadaljnje uporabe proizvodov v
industrijskih procesih kupcev.
Raba energije iz fosilnih goriv: Dru??ba ima znaten negativni vpliv na okolje zaradi visoke porabe
energije iz fosilnih goriv, kar prispeva k emisijam toplogrednih plinov in posledi??no k podnebnim
spremembam. Kljub postopnemu pove??evanju dele??a energije iz obnovljivih virov (OVE) in jedrskih
virov ve??ji del skupne porabe ??e vedno izvira iz fosilnih virov. To predstavlja tveganje zaradi vi??jih
stro??kov emisijskih kuponov, obstaja mo??nost zaostritve zakonodaje glede emisij, kar lahko privede
do zmanj??anja konkuren??nosti negativen vpliv na vlaganja v trajnostne projekte.
Raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega ekosistema: Podjetje za
proizvodne procese uporablja vodo iz reke Hudinje. Dolgotrajna raba vode v pogojih podnebne
nestabilnosti lahko vpliva na naravno sposobnost ekosistema za regeneracijo. Spremenjeni pretoki,
temperatura in kemi??na sestava vode lahko zmanj??ajo odpornost vodnega okolja, kar predstavlja
dodatno okoljsko tveganje. Zaradi podnebnih sprememb in dalj??ih su??nih obdobij obstaja
kratkoro??no tveganje za zmo??nost ??rpanja iz reke Hudinje, kar lahko vpliva na proizvodne
zmogljivosti ??? fizi??no tveganje. Zaradi mo??nih padavin dolgoro??no obstaja fizi??no tveganje, ki bi
lahko vplivalo na poru??itev pregrade na napravi za odlaganje sadre Za Travnik ??? fizi??no tveganje.
Analiza odpornosti se osredoto??a na lastno dejavnost dru??be na lokacijah Celje in Mozirje ter zajema
vsa relevantna fizi??na in prehodnostna podnebna tveganja. Izvedena je bila v skladu z internimi
metodologijami in mednarodnimi strokovnimi priporo??ili (TCFD, IPCC scenariji SSP) ter vklju??uje
kvantitativno ocenjevanje verjetnosti, posledic, ranljivosti in odpornosti.
Analiza odpornosti na podnebne spremembe se je za??ela v letu 2025 in bila zaklju??ena v za??etku leta
2026. Rezultati so vklju??eni v poro??ilo za leto 2025. Nova analiza bo izvedena do konca leta 2027,
skupaj z vzpostavitvijo na??rta za prehod.
V analizo so bili vklju??eni vsi klju??ni procesi in lokacije, ki predstavljajo materialni dele?? okoljskega
odtisa podjetja ter vplivajo na strate??ko, finan??no in operativno stabilnost. Obseg zajema glavne
proizvodne obrate, energetske sisteme, kriti??no procesno infrastrukturo in notranje logisti??ne tokove.
Upo??tevani so bili tudi klju??ni neposredni dobavitelji (Tier 1) surovin in energentov ter najve??ji kupci,
ki so zaradi svojega obsega in geografske razpr??enosti pomembni za oceno skupnih podnebnih
tveganj v vrednostni verigi.
Kljub ??iroki pokritosti nekateri deli vrednostne verige niso bili vklju??eni, bodisi zaradi omejene
dostopnosti podatkov bodisi ker njihov vpliv ni materialen za kon??no oceno odpornosti. Iz analize so
tako izklju??eni:
??? posredni dobavitelji (Tier 2 in Tier 3), za katere niso na voljo dovolj natan??ni podatki o
lokacijah ali izpostavljenosti tveganjem;
??? dobavitelji iz regij, kjer podnebni podatki ne omogo??ajo zadostne geografske lo??ljivosti;
??? manj??i kupci in distribucijski partnerji z nematerialnim finan??nim vplivom;
??? tranzitne logisti??ne poti z nepopolnimi geolokacijskimi podatki;
??? pomo??ne upravne in manj??e infrastrukturne stavbe, ki nimajo vpliva na neprekinjenost
poslovanja.
Na ravni ??ir??e vrednostne verige niso bila ocenjena tveganja za lokacije, kjer niso bili na voljo ustrezni
podnebni podatki ali podatki dobaviteljev o energetskem miksu, emisijah in drugih vhodih, potrebnih
za oceno prehodnih tveganj.
Kljub tem omejitvam analiza zajema procese, lokacije in dele vrednostne verige, ki predstavljajo
najve??ji del okoljskega odtisa dru??be in glavnino finan??nih ter operativnih tveganj.
97
Analiza temelji na kombinaciji globalnih in regionalnih podnebnih projekcij, sektorskih in
makroekonomskih predpostavk ter internih podatkov o infrastrukturi in procesih. Za fizi??na tveganja
so uporabljeni IPCC AR6/CMIP6 podatkovni sklopi, kjer je bilo mogo??e z geolokacijsko lo??ljivostjo 5???
10 km. Prehodna tveganja temeljijo na predpostavkah o cenah ogljika, energetskem miksu,
tehnolo??kem napredku ter skladnosti regulativnega okolja.
Za oceno vplivov so izbrani trije reprezentativni podnebni scenariji:
??? SSP1???1.9 - ambiciozna globalna razoglji??itvena pot: zelo hitro zaostrovanje globalnih politik,
visoki cenovni signali ogljika, pospe??eno razoglji??enje elektroenergetike in industrije, ??iroka
elektrifikacija, mo??an pritisk kupcev po nizkooglji??nih proizvodih.
??? SSP1???2.6 - stabilno okolje z zmernimi podnebnimi politikami: mo??ne in konsistentne politike
razoglji??enja, stabilni cenovni signali ogljika, pospe??ena u??inkovitost in prehod na OVE,
zmerna preobrazba povpra??evanja.
??? SSP5???8.5 - scenarij visokih emisij z najvi??jo izpostavljenostjo fizi??nim tveganjem: dalj ??asa
ogljikovointenziven energetski miks, manj stroge politike; najvi??ja pri??akovana pogostost in
intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov ter s tem povezane motnje v obratovanju in
logistiki.
Razpon scenarijev omogo??a zajem tako prehodnih tveganj (politike, trg, tehnologija) kot fizi??nih
vplivov (ekstremi, vodni stres), ki so pomembni za energetsko intenzivno kemi??no industrijo.
Scenarijski okvir je poravnan s strate??kim na??rtovanjem dru??be, investicijskimi cikli in ??ivljenjsko
dobo klju??ne infrastrukture. Analiza odpornosti poslovnega modela je bila zato izvedena za ??asovni
horizont do leta 2030, skladno s trajnostno strategijo dru??be.
Pri vsakem scenariju so bile upo??tevane naslednje predpostavke, ki vplivajo na poslovanje podjetja:
??? politike in regulativa: hitrost in strogost podnebnih politik, cenovni signali ogljika ter okoljski
standardi;
??? makroekonomski trendi: gospodarska rast, globalna trgovina in investicijski tokovi;
??? poraba energije in energetski miks: prehod na nizkooglji??ne vire energije, razpolo??ljivost
energije in stabilnost oskrbe;
??? tehnolo??ki razvoj: energetska u??inkovitost, razoglji??enje procesov in prilagoditvene
tehnologije.
??? dru??bene sile: pri??akovanja dele??nikov, lokalne skupnosti, kupcev (npr. nizkooglji??ni TiO???)
Te predpostavke so pomembne, ker neposredno vplivajo na stro??ke poslovanja, konkuren??nost
podjetja ter izpostavljenost fizi??nim in prehodnim tveganjem. Za dru??bo, kot energetsko intenzivno
kemi??no podjetje, so posebej pomembni: cene ogljika in regulativa ETS, dostopnost nizkooglji??ne
energije ter zanesljivost oskrbe, medtem ko fizi??na tveganja (vro??inski stres, poplave) vplivajo na
neprekinjenost poslovanja, delovanje infrastrukture in dobavnih verig.
Rezultati analize temeljijo na razpolo??ljivih podnebnih scenarijih, vhodnih podatkih in strokovnih
predpostavkah, ki vklju??ujejo dolo??eno stopnjo negotovosti, zna??ilno za dolgoro??ne podnebne
projekcije. Dru??ba zato rezultate razume kot podporo strate??kemu odlo??anju in upravljanju tveganj,
ne pa kot natan??no napoved prihodnjih razmer.
Analiza potrjuje, da je raven izpostavljenosti lastnih lokacij fizi??nim tveganjem nizka do zmerna,
medtem ko glavni viri ranljivosti izhajajo iz ??ir??e vrednostne verige ??? zlasti dobaviteljev in kupcev iz
regij z ve??jo izpostavljenostjo ekstremnim vremenskim dogodkom in vodnim omejitvam.
Rezultati analize ka??ejo, da je skupna ranljivost dru??be na podnebna tveganja zmerna do povi??ana
in se glede na scenarij giblje med 0,50 in 0,63. To potrjuje, da podnebna tveganja predstavljajo
pomemben dejavnik za dolgoro??no stabilnost poslovnega modela podjetja.
98
Najvi??ja skupna odpornost je bila dose??ena v scenariju SSP1???2.6 (0,50), ki omogo??a postopno
prilagajanje, predvidljivo regulativno okolje ter obvladljivo rast fizi??nih podnebnih vplivov. Ta scenarij
predstavlja najbolj uravnote??en okvir za dolgoro??no strate??ko na??rtovanje dru??be.
V scenariju SSP1???1.9 je bila ugotovljena ni??ja skupna odpornost (0,40), predvsem zaradi izrazito
pove??anih prehodnih tveganj, povezanih s strogimi podnebnimi politikami, visokimi zahtevami trga
po razoglji??enju ter pove??animi uglednimi in tr??nimi pritiski.
Najni??ja dolgoro??na odpornost je bila ugotovljena v scenariju SSP5???8.5 (0,38), kjer so sicer
kratkoro??no regulativni pritiski ni??ji, vendar se izrazito pove??ajo fizi??na podnebna tveganja, zlasti v
vrednostni verigi, predvsem pri dobaviteljih in kupcih, ki delujejo v regijah z ve??jo izpostavljenostjo
ekstremnim vremenskim dogodkom in vodnemu stresu.
Dru??ba trenutno sicer ??e ne sledi aktivno celoviti poti scenarija 1,5?????C, vendar je ??e prepoznala in
za??ela izvajati nekatere klju??ne ukrepe, ki predstavljajo prvi korak v smeri razoglji??enja. Med drugim
gre za ukrepe na podro??ju izbolj??anja energetske u??inkovitosti in uvajanja obnovljivih virov energije,
kar bo v prihodnosti omogo??ilo nadaljnje usklajevanje z ambicioznej??imi cilji podnebnih politik.
Dolgoro??na odpornost dru??be bo odvisna predvsem od:
??? celostnega upravljanja fizi??nih tveganj v vrednostni verigi,
??? pravo??asne prilagoditve poslovnega modela prehodu v nizkooglji??no gospodarstvo,
??? strate??kega sodelovanja z dobavitelji in kupci,
??? postopnega pove??evanja energetske u??inkovitosti ter vlaganj v nizkooglji??ne tehnologije.
Scenarij SSP1???2.6 je identificiran kot najprimernej??i strate??ki okvir, saj zagotavlja najbolj
uravnote??eno razmerje med prehodnimi in fizi??nimi tveganji ter najvi??jo skupno odpornost podjetja.
99
Tabela 35: Fizi??na in prehodnostna tveganja ??? bruto in preostala tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
OBVLADOVANJE
BRUTO
TVEGANJE
V EUR
PREOSTALO
TVEGANJE
v EUR
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
Zmanj??ana proizvodna kapaciteta zaradi
omejene dobave vode za tehnolo??ke
namene v su??nih obdobjih.
KRATKORO??NO
Optimizacija delovanja zgo????evalnika 54.40 skupaj s HC
7.098.000
2.770.000
FIZI??NO
Pove??evanje notranjih reciklov voda
Uporaba pitne vode
Politi??ne in pravne odlo??itve v povezavi z
emisijami CO
2
ekv.
DOLGORO??NO
Redno sodelovanje z razli??nimi organi in svetovalci ter spremljanje politi??nega stanja
4.800.000
1.200.000
PREHODNOSTNO
Z ukrepi URE in OVE zni??evanje porabe in posledi??no emisije
Mo??ne padavine zaradi podnebnih
sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko
vplivale na poru??itev pregrade
DOLGORO??NO
S strani strokovnjakov Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeni??tvo in geodezijo in
glede na dane ugotovitve in priporo??ila sproti izvajamo vzdr??evalna dela na visokih
nasutih pregradah (Bukov??lak in Za Travnikom) z namenom zagotavljanja stabilnosti.
267.000.000
11.675.000
FIZI??NO
Zapolnjevanje in s tem zmanj??evanje ojezeritev na Za Travnikom
Kupec v PE Polimeri je poslal okolijske
kriterije po katerih se pri??akuje, da dobavitelji
do leta 2030 dose??ejo ogli??no nevtralnost.
SREDNJERO??NO
Izra??un oglji??nega odtisa za leto 2025
1.260.000
950.000
PREHODNOSTNO
100
5.2.2.3 [IRO-1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje
pomembnih, s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in
prilo??nosti
V letu 2025 je dru??ba izvedla redni letni pregled DMA. Pregledali smo ocene vplivov, tveganj in
prilo??nosti iz leta 2024. Pregled ocene dvojne pomembnosti (DMA) smo izvedli z namenom
zagotavljanja a??urnosti in skladnosti z dolo??ili Pravilnika o upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti
dru??be. Letni pregled omogo??a, da dru??ba redno preverja relevantnost identificiranih vplivov, tveganj
in prilo??nosti povezanih s podnebjem glede na aktualne razmere, strate??ke usmeritve in pri??akovanja
dele??nikov.
Dru??ba je v postopku prepoznavanja in ocenjevanje vplivov, tveganj in prilo??nosti prepoznala
naslednje vplive na podnebne spremembe:
??? izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2),
??? izpusti CO
2
v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi (obseg 3),
??? raba re??ne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega sistema,
??? raba energije iz fosilnih goriv.
Dru??ba je del sektorja z visokim podnebnim vplivom, saj proizvodni procesi zahtevajo intenzivno
rabo energije, in kot industrijski obrat v kemi??ni panogi, prepoznava svojo odgovornost pri
zmanj??evanju emisij toplogrednih plinov (TGP) in si prizadeva za prispevek k bla??enju podnebnih
sprememb. Kljub implementaciji trajnostnih ukrepov, dru??ba trenutno povzro??a znatne emisije TGP,
ki izhajajo iz rabe fosilnih goriv, iz procesnih emisij in posrednih emisij iz porabe elektri??ne energije
in iz izpustov v vi??ji in ni??ji vrednostni verigi. Prepoznali pa smo tudi s podnebjem povezana fizi??na
in prehodnostna tveganja, ki jih opisujemo v poglavju 5.2.2.2.
Za navedene negativne vplive smo skladno z zahtevami ESRS dolo??ili merila in ocenili pomembnost
glede na razse??nost, obseg in nepopravljivost (podrobnej??i opis v poglavju [IRO-1]. Natan??na ocena
vplivov je razvidna iz procesa priprave DMA.
Dru??ba je pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih vplivov upo??tevala na??rte iz poslovne
strategije, ki predvideva rast proizvodnje.
Pri opredelitvi s podnebjem povezanih vplivov je dru??ba izvedla sistemati??en pregled svojih
dejavnosti, proizvodnih procesov in razvojnih na??rtov, vklju??no z na??rti rasti proizvodnje, da bi
identificirala dejanske in morebitne prihodnje vire emisij toplogrednih plinov ter druge s podnebjem
povezane vplive.
Pregled je zajemal lastne dejavnosti (zlasti rabo fosilnih goriv, procesne emisije in porabo elektri??ne
energije) ter vi??jo in ni??jo vrednostno verigo, pri ??emer so bili upo??tevani tudi morebitni posredni
vplivi, povezani z rabo virov, energentov in logistiko.
Na podlagi tega pregleda so bili opredeljeni dejanski in potencialni vplivi na podnebne spremembe,
ki so bili nato vklju??eni v postopek ocenjevanja pomembnosti v okviru analize dvojne pomembnosti.
101
5.2.2.3.1 Uporaba analize s podnebjem povezanih scenarijev pri oceni tveganj in
prilo??nosti v dru??bi
Dru??ba je v okviru oblikovanja trajnostne strategije vzpostavila sistemati??en postopek za opredelitev
in ocenjevanje fizi??nih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, tako v okviru lastnih
dejavnosti kot tudi v vrednostni verigi.
Uporabljeni so bili scenariji z visokimi emisijami, kot jih je opredelil Medvladni odbor za podnebne
spremembe (IPCC). Na podlagi tega je bil izveden postopek:
??? opredelitev nevarnosti, kot so: su??a in padavinski ekstremi, ki vplivajo na dostop do vode in
stabilnost pregrad;
??? ocena izpostavljenosti sredstev in dejavnosti (obrat za proizvodnjo TiO??? in naprav za
ravnanje z odpadki);
??? izra??un bruto fizi??nega tveganja za dru??bo, izra??enega v EUR in dele??u bilan??ne vsote;
??? povezava s ??asovnimi obdobji (kratko-, srednje- in dolgoro??no), skladno z ??ivljenjsko dobo
sredstev in strate??kim na??rtovanjem.
Pregled je bil izveden tudi za ni??ji in vi??ji del vrednostne verige, pri ??emer so bila upo??tevana
predvsem:
??? fizi??na in regulatorna tveganja v vrednostni verigi (konfliktna/tvegana obmo??ja, dobava
vode, energentov ipd.)
??? ter u??inki ekstremnih vremenskih pojavov na klju??ne zunanje izvajalce storitev (npr.
logistika).
Uporabljeni scenariji so bili izbrani tako, da zajamejo razli??ne mo??ne razvoje podnebnih razmer in z
njimi povezane negotovosti. Pri tem se je dru??ba oprla na razpolo??ljive podatke, ki so relevantni za
lokacijo njenih dejavnosti, pri ??emer je upo??tevala, da so dolgoro??ne ocene povezane z dolo??enimi
omejitvami in negotovostmi.
Pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih prehodnostnih tveganj in prilo??nosti je dru??ba
uporabila strukturiran postopek, ki zajema lastne dejavnosti ter, kjer je to relevantno, tudi ni??ji in
vi??ji del vrednostne verige.
V prvem koraku je dru??ba opredelila prehodnostne dogodke, ki lahko izhajajo iz sprememb
podnebnih politik, zakonodaje, tr??nih zahtev in tehnolo??kega razvoja, pri ??emer so bili upo??tevani
podnebni scenariji, skladni z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 ??C, z omejeno ali brez
prekora??itve. Posebna pozornost je bila namenjena politi??nim in pravnim spremembam na ravni EU
ter zahtevam klju??nih kupcev, povezanih z razoglji??enjem dobavnih verig.
V nadaljevanju je dru??ba ocenila, v kolik??ni meri so njena sredstva in poslovne dejavnosti
izpostavljeni in ob??utljivi na opredeljena prehodnostna tveganja ter prilo??nosti. Ocena je bila
izvedena ob upo??tevanju verjetnosti pojava posameznih dogodkov, razse??nosti njihovega vpliva ter
pri??akovanega trajanja, pri ??emer so bila tveganja in prilo??nosti obravnavana v kratkoro??nem,
srednjero??nem in dolgoro??nem obdobju.
Na podlagi tega postopka so bila dolo??ena bruto prehodnostna tveganja in prilo??nosti, ki lahko
vplivajo na stro??ke poslovanja, konkuren??ni polo??aj ter dolgoro??no sposobnost dru??be za ohranjanje
poslovnih odnosov. Ugotovitve so bile vklju??ene v register vplivov, tveganj in prilo??nosti ter
upo??tevane v nadaljnjem strate??kem in investicijskem na??rtovanju dru??be.
Dru??ba je s pomo??jo klasifikacije s podnebjem povezanih nevarnosti, kot jo dolo??a Delegirana uredba
Komisije (EU) 2021/2139, opredelila relevantna fizi??na tveganja ter presodila izpostavljenost svojih
102
sredstev in dejavnosti tem nevarnostim v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju, pri ??emer so
bila tveganja vklju??ena v register vplivov, tveganj in prilo??nosti v skladu s Pravilnikom o upravljanju
vplivov, tveganj in prilo??nosti.
V postopku ocenjevanja fizi??nih tveganj je dru??ba opredelila kratkoro??no (do 1 leta), srednjero??no
(2???4 leta) in dolgoro??no obdobje (5 let in ve??). Ta ??asovna obdobja so bila dolo??ena ob upo??tevanju
pri??akovane ??ivljenjske dobe klju??nih sredstev, obdobij strate??kega na??rtovanja ter na??rtov
razporejanja kapitala.
Fizi??na tveganja so ocenjena glede na njihov potencialni vpliv v posameznem ??asovnem obdobju ter
povezana z ??ivljenjskim ciklom sredstev, da se zagotovi skladnost med upravljanjem tveganj,
investicijskim na??rtovanjem in dolgoro??no vzdr??nostjo poslovanja. Trenutne ocene ne ka??ejo potrebe
po pred??asni odstranitvi ali nadomestitvi osnovnih sredstev zaradi podnebnih ali drugih zunanjih
dejavnikov.
Dru??ba je v registru tveganj ustrezno ocenila fizi??na tveganja, ki bi imela morebiten vpliv na sredstva
ali poslovne dejavnosti. Pri tem je upo??tevala verjetnost, razse??nost in trajanje nevarnosti za
obmo??je dru??be.
Podnebni scenariji pomagajo dru??bi oceniti, kako bodo ekstremni vremenski dogodki in dolgoro??ne
spremembe podnebja vplivale na poslovanje. Pri ocenjevanju je dru??ba upo??tevala Pravilnik o
upravljanju vplivov, tveganj in prilo??nosti v dru??bi Cinkarna Celje, d. d., ter na podlagi tega ocenila
obseg izpostavljenosti preko finan??nih posledic, s pomo??jo pogostosti/verjetnosti pa opredelila
??asovno obdobje.
Dru??ba je v okviru registra tveganj ocenila, v kolik??ni meri so njena sredstva in poslovne dejavnosti
izpostavljeni fizi??nim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, ter kako ob??utljivi so
nanje. Pri tem je upo??tevala verjetnost pojava, velikost mo??nih posledic in trajanje posameznih
nevarnosti, ob upo??tevanju dejanske lokacije svojih dejavnosti.
Analiza podnebnih scenarijev je bila uporabljena kot pomo?? pri razumevanju, kako se lahko tveganja
spreminjajo v prihodnosti, zlasti v obdobju do leta 2030, in je bila vklju??ena v celotno oceno tveganj,
ne glede na razlike v ??asovnih okvirih posameznih analiz.
Nevarnosti in fizi??na tveganja so bila prepoznana na podlagi podnebnih scenarijev z visokimi
emisijami SPP5-8.5, ki temeljijo na znanstvenih izhodi????ih Medvladnega panela za podnebne
spremembe (IPCC) in so skladni z usmeritvami za oceno fizi??nih tveganj, kot jih predvideva standard
ESRS E1. Uporabljeni scenarij vklju??uje regionalne podnebne projekcije za obmo??je poslovanja
dru??be ter upo??teva vplive dolgoro??nega zvi??anja temperatur in sprememb vremenskih vzorcev na
fizi??na tveganja.
Analiza se je osredoto??ila na lastne dejavnosti dru??be, medtem ko nevarnosti v vrednostni verigi niso
bile vklju??ene v scenarijsko analizo. Ne glede na to je dru??ba v letu 2025 izvedla pregled klju??nih
dobaviteljev na podlagi javno dostopnih informacij in pogovorov z dobavitelji ter pri tem ni
prepoznala tveganj, ki bi lahko pomembno vplivala na njeno poslovanje.
Analiza scenarijev je bila uporabljena za identifikacijo in oceno klju??nih fizi??nih in prehodnostnih
tveganj ter prilo??nosti, ki lahko vplivajo na poslovanje dru??be do leta 2030. Za namen zajema
razpona mo??nih prihodnjih podnebnih in prehodnih razmer, skladno z zahtevami ESRS, so bili
uporabljeni trije podnebni scenariji, kot je opisano v poglavju 5.2.2.2.
103
Na podlagi te analize smo identificirali tveganja in prilo??nosti, ki so ocenjena kot pomembna v
kontekstu kratkoro??nega, srednjero??nega in dolgoro??nega obdobja. Konkretno so bili rezultati
scenarijev uporabljeni pri:
??? opredelitvi prehodnostnih tveganj, kot so regulativne zahteve,
??? oceni fizi??nih tveganj, kot so vplivi su??e ter pogostej??i ekstremni vremenski pojavi.
S tem smo zagotovili, da so identificirane podnebne okoli????ine ustrezno vklju??ene v presojo vplivov
na poslovanje in strate??ko na??rtovanje dru??be. Ugotovitve analize so se odra??ale tudi pri oblikovanju
trajnostnih ukrepov ter v oceni potreb po nalo??bah do leta 2030. Postopek za prepoznavanje tveganj
in prilo??nosti za prehod je isti kot za prepoznavanje fizi??nih tveganj.
Pri opredeljevanju dogodkov, povezanih s prehodom v nizkooglji??no gospodarstvo, je dru??ba
upo??tevala kratko-, srednje- in dolgoro??no ??asovno obdobje ter preu??ila, ali so njena sredstva in
poslovne dejavnosti lahko izpostavljeni tem dogodkom. Kot pomembna so bila prepoznana predvsem
politi??na in pravna prehodnostna tveganja, povezana z razvojem okoljskih politik in zakonodaje na
nacionalni in evropski ravni.
Poslovanje dru??be poteka v okolju vse stro??jih okoljskih zahtev, zlasti v okviru sistema EU za
trgovanje z emisijami (EU ETS), kar lahko pomembno vpliva na stro??ke poslovanja in investicijske
odlo??itve dru??be. Na podlagi analize podnebnih scenarijev in pri??akovanega razvoja regulative so bila
prepoznana naslednja klju??na prehodnostna tveganja:
??? visoki stro??ki emisijskih kuponov ??? nara????ajo??e cene emisijskih kuponov v sistemu EU ETS
bi lahko bistveno pove??ale obratovalne stro??ke dru??be, zlasti ??e ne bi bilo mo??nosti hitrega
prehoda na nizkooglji??ne tehnologije;
??? omejitve in stro??ji okoljski standardi ??? zaostrovanje zakonodaje o emisijah bi lahko privedlo
do novih zahtev glede tehnologij za zmanj??anje emisij;
??? zmanj??anje konkuren??nosti in tveganje selitve proizvodnje ??? vi??ji stro??ki emisij in energije
lahko vplivajo na konkuren??ni polo??aj dru??be v primerjavi s podjetji v okoljih z manj strogimi
regulativnimi zahtevami;
??? negativen vpliv na vlaganja v trajnostne projekte ??? ??e bi bile dru??be prisiljene nameniti ve??
sredstev za pokrivanje stro??kov emisij, bi lahko ostalo manj sredstev za investicije
nizkooglji??ne tehnologije.
V okviru registra tveganj je dru??ba ocenila izpostavljenost in ob??utljivost svojih sredstev in poslovnih
dejavnosti na prehodnostna tveganja, povezana s prehodom v nizkooglji??no gospodarstvo. Posebna
pozornost je bila namenjena politi??nim in pravnim odlo??itvam, povezanim z zmanj??evanjem emisij
toplogrednih plinov, ter zahtevam klju??nih kupcev glede okoljskih meril.
Dru??ba je ocenila, da so njene dejavnosti izpostavljene prehodnostnim tveganjem, ki izhajajo iz
zaostrovanja regulative na podro??ju emisij CO??? ekvivalenta ter iz tr??nih zahtev po razoglji??enju
dobavnih verig.
Na tej podlagi je dru??ba ocenila ob??utljivost svojih sredstev in dejavnosti na prehodnostne dogodke
ob upo??tevanju verjetnosti pojava, razse??nosti vpliva in pri??akovanega trajanja, rezultati pa so
vklju??eni v register tveganj in nadaljnje strate??ko na??rtovanje.
Dru??ba je pri opredelitvi dogodkov v zvezi s prehodom in oceno izpostavljenosti prepoznala tveganja
na podlagi podnebnih scenarijev in nevarnosti po scenariju SPP1???1.9. Na podlagi tega scenarija je
dru??ba prepoznala prehodnostna tveganja, ocenila njihovo razse??nost ter vpliv.
V okviru priprave trajnostne strategije je dru??ba prepoznala nekatera sredstva in dejavnosti, ki niso
v celoti zdru??ljiva s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, kot to predvideva
podnebna politika EU. Trenutno najve??jo oviro predstavljajo:
104
??? uporaba zemeljskega plina kot klju??nega energenta za procese z visoko temperaturo, ki ga
bo dolgoro??no te??ko nadomestiti z brezoglji??nimi viri brez ve??jih tehnolo??kih ali
infrastrukturnih sprememb;
??? procesne emisije CO??? iz proizvodnje titanovega dioksida, ki so posledica kemijske reakcije in
jih z obstoje??imi tehnologijami ni mogo??e enostavno prepre??iti ali zajeti.
Ta sredstva in povezane dejavnosti so trenutno v neskladju z dolgoro??nimi cilji podnebne nevtralnosti
in bi zahtevala precej??na vlaganja v alternativne tehnologije ali oglji??no zajemanje, ki pa v dru??bi
zaenkrat ??e niso konkretno na??rtovana.
Dru??ba je sicer opredelila in ??e izvaja nekatere ukrepe za pove??anje energetske u??inkovitosti in
zmanj??evanje emisij, vendar ti ukrepi ne zadostujejo za popolno uskladitev s scenarijem 1,5 ?????C ali
nevtralnostjo do leta 2050. Celovit pregled vseh sredstev in dejavnosti z vidika zdru??ljivosti s cilji
razoglji??enja je na??rtovan v okviru priprave prehodnega na??rta do leta 2027.
Poleg uporabe zemeljskega plina in procesnih emisij predstavlja izziv tudi dostop do elektri??ne
energije iz obnovljivih virov. ??eprav si dru??ba prizadeva za zmanj??anje dele??a posrednih emisij
(obseg 2), je njegova odvisnost od elektroenergetskega sistema Republike Slovenije klju??na
omejitev. Trenutno v omre??ju ni dovolj razpolo??ljive zelene elektri??ne energije, da bi omogo??ila
prehod na 100 ???% brezoglji??ne vire. Zato je dolgoro??na uskladitev z nevtralnostjo pogojena z
razvojem dr??avne infrastrukture in investicijami v obnovljive vire na ravni sistema.
Tudi zaradi tega dru??ba ??e ni opredelila vseh ukrepov za dosego podnebne nevtralnosti, a aktivno
spremlja razvoj zakonodaje, mo??nosti dolgoro??nega nakupa OVE iz slovenskih virov ter potenciale
za lastne proizvodne zmogljivosti obnovljivih virov energije.
Uporabljeni podnebni scenariji so bili v letu 2023 vklju??eni v pripravo poslovne strategije za obdobje
2024???2028, kar vklju??uje tudi povezavo z ra??unovodskimi izkazi. V ra??unovodskih postavkah za leto
2025 so vplivi podnebnih scenarijev bili posredno upo??tevani preko:
??? predvidenih investicij v zmanj??anje emisij (CAPEX), ki so vklju??ene v postavko osnovna
sredstva,
??? ocen stro??kov energije, ki na podlagi razpolo??ljivih informacij niso zahtevale bistvenih
sprememb,
??? brezpla??no pridobljenih emisijskih kuponov (dru??ba bo ??e naprej neto prejemnica do leta
2030), kar pomeni, da iz tega naslova ni predvidenih poslovnih odhodkov.
V letu 2025 ni bilo izvedenih oslabitev sredstev ali sprememb ocen ??ivljenjske dobe, ki bi bile
neposredno posledica prepoznanih podnebnih tveganj. Na podlagi izvedenih analiz trenutno niso
pri??akovani bistveni vplivi podnebnih sprememb (glej poglavje 25 Vpliv podnebnih sprememb na
ra??unovodske izkaze v ra??unovodskem delu poro??ila).
105
5.2.2.4 [E1-1] Na??rt za prehod za bla??itev podnebnih sprememb
Dru??ba je prepoznala podnebne spremembe kot pomembno podro??je in je v duhu bla??enja podnebnih
sprememb pri??ela z zmanj??evanjem emisij toplogrednih plinov. Namen dru??be je izbolj??ati
u??inkovitost rabe energije, zmanj??ati oglji??ni odtis in pove??ati dele?? uporabe obnovljivih virov
energije.
V skladu s tem si je zastavila na??rt v sklopu trajnostne strategije, ki opredeljuje strate??ke cilje in
jasne ukrepe do leta 2030 z jasnimi roki in finan??no oceno CAPEX. Trajnost je tudi eden izmed glavnih
strate??kih stebrov v petletni poslovni strategiji od leta 2024 do 2028.
Trenutno ??e ni vzpostavljen na??rt za prehod v skladu z zahtevami standarda ESRS E1. Kljub temu je
dru??ba ??e sprejela dolo??ene ukrepe na podro??ju zmanj??evanja emisij ter trajnostnih nalo??b, ki se ??e
izvajajo.. Poleg tega je bila v letu 2024 sprejeta celovita trajnostna strategija, ki vklju??uje strate??ke
cilje razoglji??enja, opredeljene ukrepe, ??asovne roke in predvidene investicije, vendar pa ta strategija
??e ne predstavlja formaliziranega ??na??rta za prehod?? po opredelitvi v ESRS E1.
Vzpostavitev ustreznega na??rta za prehod, skladnega z zahtevami ESRS E1, je pri dru??bi na??rtovana
najkasneje do konca leta 2027, s ??imer bo zagotovljena usklajenost z zakonodajnimi zahtevami ter
dolgoro??nimi cilji razoglji??enja.
Cilji niso zdru??ljivi z zahtevami z omejevanjem globalnega segrevanja na 1,5 ??C v skladu s Pari??kim
sporazumom. Krovna zaveza dru??be je stremeti k ni??oglji??ni dru??bi do leta 2050, z ukrepi pa se bo
opredelila po letu 2030. Podrobnej??a razlaga se nahaja v poglavju [SBM-1].
Dru??ba si je zastavila klju??ni cilj zmanj??anja celotnega oglji??nega odtisa za 10 % do leta 2030 glede
na leto 2021. Za dosego cilja so opredeljeni klju??ni ukrepi razoglji??enja v vseh treh obsegih emisij in
so vidni v poglavju [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb. Klju??ni vzvodi
za razoglji??enje bodo predvsem na podro??ju obnovljivih virov energije in ukrepov u??inkovite rabe
energije. Dru??ba je v letu 2025 izvedla tudi prera??un oglji??nega odtisa obsega 3 in na tem podro??ju
prepoznala prilo??nosti razoglji??enja tudi v vrednosti verigi. Dolo??ene ukrepe je ??e prepoznala, ostale
pa bo z dobavitelji naslavljala v prihodnjih letih.
Slika 8: Zmanj??anje emisij CO
2
obsega 1,2 in 3 do leta 2030 po lokacijski metodi 73k ton TiO
2
106
Dru??ba bo za na??rt prehoda do leta 2030 namenila pribli??no 25 mio EUR. Od tega je bilo do konca
leta 2025 ??e realiziranih vlaganj v vi??ini 2.545.599 EUR.
5.2.2.4.1 Kvalitativna ocena vezanih emisij TGP iz klju??nih sredstev
Najve??ji dele?? neposrednih emisij, povezanih z uporabo zemeljskega plina, izhaja iz dveh
kalcinacijskih pe??i ter su??ilnikov. Te naprave skupaj povzro??ijo 26.181 ton CO???e letno, kar
predstavlja pribli??no 9,5 % vseh emisij dru??be (276.741 ton CO???e) v letu 2025.
Poraba zemeljskega plina je znotraj te skupine sredstev koncentrirana predvsem v dveh
kalcinacijskih pe??eh (pribli??no 70 % porabe plina). Pe??i so ??e amortizirane, vendar se redno
tehnolo??ko obnavljajo in imajo ocenjeno preostalo ??ivljenjsko dobo ve?? kot 20 let. Za proces
kalcinacije trenutno ne obstaja tehnolo??ko ustrezna nizkooglji??na alternativa, ki bi omogo??ala
enakovredno kakovost proizvodnje. To pomeni dolo??eno stopnjo vezanosti emisij v srednjero??nem
obdobju.
Kljub temu je njihov relativni dele?? v skupnih emisijah dru??be omejen, zato ta sredstva ne
predstavljajo klju??nega omejitvenega dejavnika za doseganje dolgoro??nih ciljev zmanj??anja emisij
na ravni celotne dru??be.
Za su??ilnike obstajajo tehnolo??ke mo??nosti elektrifikacije ali prehoda na parne sisteme, vendar
trenutne razmere na energetskem trgu (razmerje med ceno elektri??ne energije in zemeljskega plina)
tak??ne investicije ekonomsko omejujejo.
Dru??ba vezane emisije iz teh sredstev obravnava kot obvladljivo prehodno tveganje, povezano
predvsem z regulativnim okoljem (npr. EU ETS) ter razvojem cen energentov. Upravljanje tveganja
vklju??uje nenehno izbolj??evanje energetske u??inkovitosti, tehnolo??ke nadgradnje in spremljanje
razvoja alternativnih re??itev.
Dru??ba razkriva cilje in na??rte, povezane z uskladitvijo svojih gospodarskih dejavnosti in nalo??b z
merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139, vklju??no z nalo??bami v osnovna in obratna sredstva,
v poglavju Poro??ilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in nalo??bah. Deloma so izvedene
in na??rtovane nalo??be opisane tudi v poglavju Izvedene in na??rtovane investicije.
Glede na Delegirano uredbo komisije (EU) 2020/1818, ??len 12(1), to??ke (d) do (g) je dru??ba
izklju??ena iz referen??nih vrednosti EU.
Poslovna strategija dru??be je zasnovana za obdobje 2024???2028 in vklju??uje klju??ne razvojne
usmeritve dru??be. ??e v letu 2023 smo pri??eli z oblikovanjem trajnostne strategije, pri ??emer smo
upo??tevali tudi ukrepe za prilagajanje in bla??enje podnebnih sprememb. Ta strategija je bila ??e v
za??etni fazi tesno povezana s finan??nim na??rtovanjem, saj so bili klju??ni trajnostni ukrepi vklju??eni
v finan??ne projekcije in investicijske na??rte dru??be.
Ko smo leta 2024 trajnostno strategijo formalno sprejeli, je bila odobrena s strani Uprave in
Nadzornega organa. Kljub temu finan??ni del strategije ni do??ivel bistvenih sprememb, saj je bil
trajnostni prehod ??e predhodno vklju??en v finan??ne na??rte dru??be.
Trajnost predstavlja enega izmed klju??nih stebrov celotne poslovne strategije, kar zagotavlja mo??no
povezavo med obema dokumentoma. Posledi??no trajnostna strategija ne deluje kot lo??en sklop
aktivnosti, temve?? celovito podpira splo??ne poslovne cilje dru??be, vklju??no z dolgoro??no
konkuren??nostjo, zmanj??anjem okoljskega vpliva in optimizacijo stro??kov s trajnostnimi re??itvami.
107
5.2.2.4.2 Napredek dru??be pri izvajanju na??rta za prehod
??eprav dru??ba ??e nima formalno vzpostavljenega na??rta za prehod v skladu z zahtevami ESRS, ??e
izvaja ukrepe, ki predstavljajo temelj za prehod v nizkooglji??no gospodarstvo. Med klju??nimi
izvedenimi aktivnostmi so:
??? sprejem trajnostne strategije, ki vklju??uje cilje zmanj??evanja emisij, ukrepe in okvirne
investicije;
??? identifikacija emisij obsega 1, 2 in 3 ter ponovni izra??un za zagotovitev primerljivosti s
poro??evalskim letom;
??? za??etne energetske in tehnolo??ke izbolj??ave, ki zmanj??ujejo oglji??ni odtis.
Celovit na??rt za prehod bo vzpostavljen do konca leta 2027, pri ??emer se izvedeni ukrepi opisani za
leto 2024 in 2025, ??tejejo kot napredek pri njegovi postopni implementaciji. Formalni prehodni na??rt
bo po pripravi predlo??en v odobritev Upravi, Nadzornemu svetu in revizijski komisiji dru??be.
5.2.2.4.3 Organizacijski ukrepi glede var??ne in u??inkovite rabe energije
V letu 2025 smo nadaljevali z ozave????anjem glede u??inkovite rabe energije. To vklju??uje:
??? motivacijo zaposlenih;
??? podajanje informacij o karakteristikah rabe energije za vse zaposlene;
??? izvajanje in spremljanje mehkih ukrepov, kot so:
o pravilno osvetljevanje ob upo??tevanju dnevne svetlobe;
o uga??anje lu??i v prostorih, kadar niso v uporabi;
o uga??anje delovnih sredstev in akumuliranje delovanja v kraj??e ??asovno obdobje;
o uvajanje pravilne regulacije temperature in spremljanje vrednosti;
o pravilna uporaba naprav in delovne opreme;
o sistem hitrega javljanja napak (mesta pu????anja zraka/vode, servisi naprav idr.).
To se izvaja preko ??lanov energetskega tima, ki v svojih delovnih sredinah skrbijo za izvajanje
navedenih ukrepov.
Aprila 2024 smo v PE Kemija Mozirje zgradili sistem za upravljanje z energijo (EMS). To bo omogo??ilo
doseganje dodatnih prihrankov v tej poslovni enoti. Ocenjen prihranek naj bi na leto zna??al (podatek
iz EP):??? 3 % porabe elektri??ne energije, toplote in pitne vode. Ta sistem se je v letu 2025 nadgrajeval
in bo dokon??an do aprila 2026. Na lokaciji dru??be v Celju se izvaja projekt prenove centralnega
nadzornega sistema, ki vklju??uje tudi vzpostavitev energetskega mened??menta. Aktivnost je v
izvajanju.
Z izvajanjem organizacijskih ukrepov tako nanesejo skupni mo??ni prihranki pribli??no 1.249 MWh/leto
(podatki iz EP 2021). Emisije CO
2
se zmanj??ajo za 144 ton zaradi elektri??ne energije (uporabljen
emisijski faktor za elektri??no energijo 0,278 t CO
2
/MWh) ter 149 ton zaradi zemeljskega plina
(uporabljen emisijski faktor za zemeljski plin 0,205 t CO
2
/MWh), skupaj torej za pribli??no 290 ton
CO
2
letno. Kvantitativnih podatkov ni mogo??e dokazati, ker niso merjeni, ampak gre za sklepanje na
podlagi strokovne ocene.
108
Tabela 36: Investicijski ukrepi za postopno implementacijo na??rta za prehod.
Strate??ki
cilj
Vrsta ukrepov in
klju??nih aktivnosti
Leto
Vrsta
energenta
Predviden
energetski
prihranek
(MWh)
Emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Realizacija
2025
(MWh)
Realizacija
Emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Opomba
U??inkovita
raba
energije in
zni??evanje
oglji??nega
odtisa
obsega 1 in
2
Zamenjava starih
elektromotorjev z
energetsko u??inkovitimi
en. razreda IE3
2030
EE
2280
633
203
56
V letu 2025 je
bilo menjano
37 EM,
prihranek
zna??a 203
MWh
Obnova dotrajane
razsvetljave ??? menjava
z LED svetili
2030
EE
864
240
108
30
V letu 2025 je
bilo
zamenjano
360 kosov
lu??i, dose??en
prihranek 108
MWh
Zamenjava ??rpalk za
kond. vode
Schnackenberg (M273,
M274; M275)
Optimizacija
tehnolo??kih postrojenj
2025
EE
753
209
752
209
Vse ??rpalke
so bile
zamenjane
konec leta
2024.
Izra??unan
letni prihranek
zna??a 752
MWh.
Modifikacija
kompresorske postaje
8,5 bar
2024
EE
3000
833
1.403
390
Izvedeno
26.11.2024,
dose??en
prihranek v
letu 2025
zna??a 1.403
MWh.
Vzpostavitev
obnovljivih
virov
energije in
zni??evanje
oglji??nega
odtisa
obsega 2
Postavitev son??nih
elektrarn
2024
EE
7150
1985
6.966
1.936
Son??ne
elektrarne so
bile zgrajene
do 23. 7.
2024. V letu
2025 so
proizvedle
6.966 MWh
elektri??ne
energije
Skupna mo?? do sedaj name????enih son??nih elektrarn zna??a 7,093 MWp. Ve??ina proizvedene energije
se porabi za lastne potrebe. S to energijo namre?? pomembno zmanj??ujemo izpuste CO
2
. Predvidena
letna proizvodnja na podlagi instalirane mo??i zna??a 7.507,500 MWh. V ukrepih OVE pa je bila
predvidena letna proizvodnja 7.150 MWh.
5.2.2.5 [E1-2] Politike, povezane z bla??itvijo podnebnih sprememb in
prilagajanjem nanje
Dru??ba je na podlagi ocene dvojne pomembnosti prepoznala podnebne spremembe kot pomembno
trajnostno podro??je ter sprejela naslednje politike:
??? Politiko bla??enja podnebnih sprememb
??? Politiko prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo
??? Politiko prilagajanja podnebnim spremembam
Politike dolo??ajo okvir za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih :
??? z emisijami toplogrednih plinov (obseg 1, 2 in 3),
??? z energetsko intenzivnostjo proizvodnje,
??? s prehodnimi tveganji (regulativa, cena energije;???),
??? s fizi??nimi tveganji (su??e, poplave, ekstremni vremenski dogodki),
??? s prilo??nostmi za tehnolo??ko modernizacijo in nizkooglji??ne produkte.
109
Politike veljajo za vse dejavnosti dru??be in so integrirane v poslovno strategijo 2024???2028 ter
trajnostno strategijo do leta 2030. Uprava je odgovorna za njihovo izvajanje, zagotavljanje virov ter
nadzor nad doseganjem ciljev. Politike bla??enja in prilagajanja so neposredno povezane z registrom
s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in prilo??nosti ter se uporabljajo kot podlaga za njihovo
upravljanje in spremljanje.
Dru??ba bla??enje podnebnih sprememb obravnava sistemati??no s pomo??jo:
1. Ciljev
??? Zmanj??anje celotnega oglji??nega odtisa za 10 % do leta 2030 glede na leto 2021.
??? Zmanj??anje specifi??ne porabe elektri??ne energije za 12 % in zemeljskega plina za 19 %.
??? Prepre??itev nastanka 10.400 t CO??? ekv. z ukrepi u??inkovite rabe energije.
??? Postopno zmanj??evanje emisij v vseh obsegih (1, 2 in 3).
2. Klju??nih ukrepov
??? Optimizacija tehnolo??kih postopkov.
??? Zamenjava energetsko neu??inkovite opreme.
??? Nadgradnja sistema ISO 50001.
??? Nakup nizkooglji??ne elektri??ne energije in potrdil o izvoru.
??? LCA analize klju??nih proizvodov.
??? Sodelovanje z dobavitelji za zmanj??anje emisij obsega 3.
3. Napredek se spremlja s KPI:
??? oglji??ni odtis (t CO??? ekv., letno),
??? specifi??na poraba energije (kWh/t proizvoda, mese??no),
??? dele?? obnovljivih virov (% letno).
Dru??ba obravnava fizi??na podnebna tveganja s posebno politiko prilagajanja podnebnim
spremembam.
1. Cilji
??? Zmanj??anje odvisnosti od vodotoka Hudinja z uporabo alternativnega vira do leta 2028.
??? Zmanj??anje porabe tehnolo??ke vode za 20 % do leta 2028.
??? Redne ocene fizi??nih tveganj in scenarijske analize.
2. Ukrepi
??? Izgradnja sistema za uporabo odpadne vode iz C??N Tremerje.
??? Monitoring stabilnosti pregrad (Bukov??lak, Za Travnikom).
??? Sistem zgodnjega opozarjanja in na??rt neprekinjenega poslovanja.
??? Sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami.
3. Napredek se spremlja v okviru letnega vodstvenega pregleda.
Energetska u??inkovitost je osrednji steber politike bla??enja:
??? sistemati??no upravljanje z energijo po ISO 50001,
??? optimizacija procesov,
??? energetsko u??inkoviti elektromotorji, kompresorji in razsvetljava,
??? mese??no spremljanje specifi??ne porabe energije.
Energetski tim deluje kot strokovno telo za identifikacijo in izvedbo ukrepov. Standard ISO 50001 je
mo??no povezan z vsemi omenjenimi politikami, saj je osredoto??en na sistemati??no upravljanje
energije, kar ima neposreden vpliv na zmanj??anje emisij toplogrednih plinov (TGP), prilagajanje
podnebnim spremembam, energetsko u??inkovitost in uporabo obnovljivih virov energije.
Dru??ba pove??uje dele?? energije iz obnovljivih in nizkooglji??nih virov:
??? pove??anje lastne proizvodnje energije iz OVE,
??? cilj 19 % OVE v skupni porabi elektri??ne energije,
110
??? nakup brezoglji??ne elektri??ne energije,
??? investicije v razoglji??enje v vi??ini 25 mio EUR do leta 2030.
Finan??na slu??ba zagotavlja vklju??itev investicij v finan??ne na??rte podjetja.
Podnebne politike so:
??? potrjene s strani Uprave,
??? integrirane v investicijsko odlo??anje,
??? predmet rednih vodstvenih pregledov,
??? vklju??ene v letno trajnostno poro??anje.
Politike so bile sprejete leta 2025 in se redno pregledujejo (letno oziroma najmanj vsakih pet let,
odvisno od politike) in posodabljajo ob spremembah zakonodaje ali strate??kih prioritet.
Politika uvajanja energije iz obnovljivih virov ni bila vzpostavljena kot samostojen dokument, ker so
cilji, ukrepi in spremljanje na podro??ju OVE v celoti vklju??eni v Politiko bla??enja podnebnih sprememb
in Politiko prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Kjer je relevantno, se politike nana??ajo tudi
na dobavno verigo dru??be.
Podnebne politike potrjuje Uprava dru??be, Nadzorni svet pa v okviru svojih nadzornih pristojnosti
spremlja njihovo izvajanje ter obravnava napredek pri doseganju ciljev razoglji??enja in upravljanju
podnebnih tveganj.
5.2.2.6 [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih
sprememb
Ukrepi izhajajo iz trajnostne strategije dru??be in so bili dolo??eni na podlagi analize emisijskih virov
in ocenjene izvedljivosti tehni??nih, procesnih in organizacijskih izbolj??av ter odra??ajo pri??akovano
usmeritev prihodnje podnebne politike dru??be. Vklju??ujejo cilje po obsegu emisij (1, 2), ??asovnice,
pri??akovane prihranke emisij in pripadajo??e potrebne investicije.
Tabela 37: Pregled ukrepov in klju??nih aktivnosti za zni??anje emisij CO
2
ekvivalent
Strate??ki cilj
Vrsta ukrepov in
klju??nih aktivnosti
Leto/Stat
us
Vrsta energenta
Energets
ki
prihrane
k
(MWh)
Zmanj??anje
emisij TGP
(t CO
2
ekv.)
Investicija
v EUR
Zni??evanje
oglji??nega odtisa
obsega 1 in 2
Zamenjava starih
elektromotorjev z
energetsko u??inkovitimi
en. razreda IE3
2030
V
izvajanju
EE
2.280
633
620.000
S pomo??jo URE
prepre??iti 10.400
t CO
2
ekv.
Zamenjava dveh starih
transformatorjev v TP
7???10 Nevtralizacija
Izvedeno
v letu
2024
EE
53
15
102.132
Obnova dotrajane
razsvetljave???menjava z
LED svetili
2030
V
izvajanju
EE
864
240
440.000
Zamenjava
kompresorjev z
energetsko u??inkovitimi
2030
V
izvajanju
EE
2.650
736
1.985.000
Optimizacija
obstoje??ega parovoda???
2023
Izvedeno
v letu
2023
ZP
9.486
1.942
162.742
Zamenjava toplotnega
izmenjevalca na kislini
IT2??? leto 2023
Izvedeno
v letu
2023
brez energetskega prihranka,
obratovalna varnost
/
/
137.539
Zamenjava starega
ventilatorja na kislini, ki
bo frekven??no reguliran
2030
EE
2.000
555
1.300.000
111
Zamenjava ??rpalk za
kond. vode
Schnackenberg (M273,
M274; M275)
Optimizacija
tehnolo??kih postrojenj
2025
Izvedeno
EE
753
209
308.682
Zamenjava glavnih
??rpalk na hladilnem
stolpu (priprava vode)
(Optimizacija
tehnolo??kih postrojenj)
2025
V
izvajanju
EE
297
82
180.000
Uga??anje delovnih
sredstev in
akumuliranje delovanja
v kraj??em ??asovnem
obdobju z isto mo??jo
2030
EE
5.000
1.388
500.000
Optimizacija
predsu??enja
(zamenjava ZP s paro)
Izvedeno
v letu
2023
ZP
5.500
1.126
507.563
Kalcinirka predgrevanja
sekundarnega zraka
(3???5 % celotne porabe
plina do leta 2028)
2028
ZP
8.000
1.638
500.000
Energetska u??inkovitost
Podalj??evanje ??asa
med posameznimi
remonti na kislini iz
enega leta na leto in
pol
2030
ZP
4.800
982
0
Modifikacija
kompresorske postaje
8,5 bar
Izvedeno
v letu
2024
EE
3.000
833
93.167
Pove??anje
proizvodnje OVE
do 19 % skupne
porabe EE in
zni??evanje
oglji??nega odtisa
obsega 2
Postavitev son??ne
elektrarne na stavbi
Polimerov in Valjarne
Izvedeno
v letu
2022
EE
1.650
458
957.448
Postavitev son??nih
elektrarn na obmo??jih:
KC, Kemija Mozirje,
Grafika, Jedilnica, hala
A
Izvedeno
v letu
2023
EE
2.100
583
1.822.061
Postavitev son??nih
elektrarn: del stavbe
Marketinga, Transport,
ve??namenski prostori,
Energetika in
vzdr??evanje hala B
Izvedeno
v letu
2024
EE
2.100
583
1.220.134
Streha Marketinga
Izvedeno
v letu
2024
EE
1.300
361
786.643
Vgradnja baterijskega
hranilnika EE
2030
V
izvajanju
brez energetskega prihranka,
finan??ni prihranek
/
/
3.900.000
Nakup brezoglji??ne in
nizkooglji??ne elektri??ne
energije (tr??na metoda)
2030
V
izvajanju
77.000
84.300
115.000
Vgradnja parne turbine
za proizvodnjo
elektri??ne energije
2026
V
izvajanju
EE
17.000
4.719
9.500.000
Zni??evanje
oglji??nega odtisa
obsega 3 v
vrednostni verigi
Pomo?? dobaviteljem pri
prehodu na tehnologije
z ni??jim oglji??nim
odtisom
2030
45.000
0
Prevoz tovora z
ladijskim prevozom z
ni??jim oglji??nim odtisom
2030
4.800
0
Prevoz tovora v
cestnem prometu z
vozili na obnovljive vire
energije
2030
2.200
0
Skupaj
25.138.111
112
V okviru ocene fizi??nih podnebnih tveganj je dru??ba prepoznala pove??ano verjetnost ekstremnih
padavin zaradi podnebnih sprememb, ki lahko povzro??ijo intenziven povr??inski odtok, erozijo bre??in
ter pove??ano tveganje destabilizacije oziroma poru??itve pregrad na Napravi za odstranjevanje
odpadkov Za Travnikom.
Trenutno se prilagoditveni ukrepi osredoto??ajo predvsem na in??enirske in tehnolo??ke re??itve zaradi
narave proizvodnega procesa in industrijske lokacije.
V letu 2025 dru??ba ni sprejela novih klju??nih ukrepov na podro??ju podnebnih sprememb. Nadaljevalo
se je izvajanje ukrepov, opredeljenih v okviru trajnostne strategije in prepoznanih ukrepov do leta
2030, ki so usmerjeni v izbolj??anje energetske u??inkovitosti, pove??anje dele??a obnovljivih virov
energije ter postopno zni??anje emisijske intenzivnosti proizvodnje.
Ukrepi in status so vidni v Tabeli 38 in se primarno nana??ajo na lastno proizvodnjo in na ni??ji del
vrednostne verige. Ukrepi so vklju??eni v investicijski cikel 2024 ??? 2028. V letu 2025 ni bilo
identificiranih pomembnih odstopanj, ki bi zahtevala sprejem dodatnih popravnih ukrepov.
Tabela 38: Predvideni ukrepi in klju??ne aktivnosti za zni??anje emisij CO
2
ekv. na??rtovano za leto 2025
Strate??ki
cilj
Vrsta ukrepov
in klju??nih
aktivnosti
Leto
Vrsta
energenta
Predviden
energetski
prihranek
(MWh)
Emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Realizacija
2025
(MWh)
Realizacija
emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Opomba
Status
U??inkovita
raba
energije in
zni??evanje
oglji??nega
odtisa
obsega 1
in 2
Zamenjava
starih
elektromotorjev
z energetsko
u??inkovitimi en.
razreda IE3
2030
EE
2280
633
203
56
V letu 2025 je
bilo
zamenjano 37
EM. Letni
prihranek
zna??a 203
MWh.
Obnova
dotrajane
razsvetljave ???
zamenjava z
LED svetili
2030
EE
864
240
108
30
V letu 2025 je
bilo
zamenjano
360 kosov lu??i.
Letni prihranek
zna??a 108
MWh.
Zamenjava
??rpalk za kond.
vode
Schnackenberg
(M273, M274;
M275)
Optimizacija
tehnolo??kih
postrojenj
2025
EE
753
209
752
209
Vse ??rpalke so
bile
zamenjane ob
koncu leta
2024.
Izra??unan letni
prihranek
zna??a 752
MWh.
Zamenjava
glavnih ??rpalk
na hladilnem
stolpu (priprava
vode)
(Optimizacija
tehnolo??kih
postrojenj)
2025
EE
297
82
/
/
V izvajanju.
Ukrepe za zni??evanje emisij bomo izvedli z lastnimi kadri in z lastnimi finan??nimi sredstvi.
Vlaganja v osnovna sredstva so upo??tevana v bilanci stanja na dan 31. 12. 2025 v postavki
opredmetena osnovna sredstva. Vplivi na OPEX preko obra??unane amortizacije pa v izkazu
poslovnega izida za leto 2025 z dnem usposobitve sredstev za uporabo. Vsi ostali vplivi za prihodnja
obdobja so upo??tevani v projekciji ra??unovodskih izkazov za obdobje 2024 - 2028, in sicer skladno
s petletno strategijo dru??be za obdobje 2024 - 2028.
Sredstva, ki so bila nabavljena do leta 2024 in leta 2025, so prenesena v uporabo in na dan 31. 12.
2025 niso v izgradnji.
113
Vlaganja v osnovna sredstva, namenjena izvajanju ukrepov za zmanj??anje emisij toplogrednih
plinov, so upo??tevana v bilanci stanja na dan 31. 12. 2025 v postavki Opredmetena osnovna sredstva
(i).
Pri tem se vpliv na poslovni izid za leto 2025 odra??a prek obra??unane amortizacije sredstev, ki so
bila usposobljena za uporabo v tem letu.
Povezava z zahtevami iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 (ii, iii):
??? Zneski teh vlaganj so bili vklju??eni tudi v taksonomsko razkritje CAPEX kot delno
taksonomsko sprejemljivi ukrepi, predvsem na podro??ju energetske u??inkovitosti in prehoda
na OVE.
??? Prera??un dele??a taksonomsko skladnega CAPEX v letu 2025 je zna??al npr. 1,34 % vseh
investicij v osnovna sredstva.
??? Ukrepi in vlaganja so usklajeni z notranjim na??rtom investicij, ki je sestavni del petletne
strategije 2024???2028, in s predhodno izvedeno analizo potreb po razoglji??enju.
Sredstva, nabavljena do vklju??no leta 2025, so bila do 31. 12. 2025 usposobljena za uporabo, zato
niso ve?? prikazana kot nedokon??ana investicija. Vplivi preostalih (na??rtovanih) vlaganj na OPEX se
bodo odra??ali v prihodnjih letih skladno s ??asovno dinamiko amortizacije in predvidenim za??etkom
obratovanja posameznih naprav.
Vlaganja v osnovna in obratna sredstva, povezana z ukrepi za zmanj??evanje emisij TGP, so vklju??ena
v bilanco stanja na dan 31. 12. 2025 in prav tako v petletni strate??ki investicijski na??rt, ki spremlja
izvajanje sprejete trajnostne strategije.
Del teh vlaganj je bil ocenjen tudi glede na zahteve Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 za poro??anje
o taksonomski skladnosti. Dru??ba je v okviru CAPEX-a opredelila naslednje kazalnike uspe??nosti
vlaganj, ki so taksonomsko sprejemljiva:
??? prevoz z elektri??nimi avtomobili 1,34 %.
Podatki temeljijo na klasifikaciji dejavnosti po Uredbi 2020/852 in analizah skladnosti posameznih
investicij z ustreznimi tehni??nimi merili in minimalnimi za????itnimi ukrepi.
Taksonomski CAPEX za leto 2025 je bil vklju??en v razkritja tega poro??ila v poglavju 5.2 Okoljske
informacije.
V okviru izvajanja sprejetih in na??rtovanih ukrepov razoglji??enja je dru??ba oblikovala strate??ki na??rt
nalo??b v osnovna sredstva, ki vklju??uje ??asovno in vsebinsko opredeljene investicije za obdobje
2024???2028. Nalo??be so na slede??ih podro??jih:
??? energetske u??inkovitosti,
??? proizvodnje energije iz obnovljivih virov,
??? zamenjave opreme z ni??jimi emisijami.
Del teh vlaganj je bil ocenjen kot taksonomsko skladen, drugi del pa kot potencialno skladen z
zahtevami Delegirane uredbe (EU) 2021/2139.
Skupna vrednost nalo??b v osnovna sredstva, vezanih na razoglji??enje, za obdobje 2024???2028 zna??a
25.138.111 EUR, od tega je 2.202.076 EUR ??e vklju??enih v letni obra??un 2024 in 343.523 EUR v
letni obra??un 2025. Del teh sredstev je opredeljen v taksonomskem poro??ilu za CAPEX v tabeli 26.j.
Na??rtovane nalo??be neposredno podpirajo izvajanje ukrepov razoglji??enja in prispevajo k doseganju
ciljev zmanj??anja emisij TGP, dolo??enih v trajnostni strategiji dru??be do leta 2030.
114
5.2.2.7 [E1-4] Cilji, povezani z bla??itvijo podnebnih sprememb in
prilagajanjem nanje
Za doseganje krovne zaveze smo v strategiji dolo??ili cilje za kratkoro??no obdobje (leto 2025),
srednjero??no obdobje (obdobje 3 let, od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2028) in dolgoro??no obdobje (od 1.
1. 2029 do 31. 12. 2030).
Dru??ba je klju??ne dele??nike vklju??evala v presojo dvojne pomembnosti ter v postopke identifikacije
IRO, kar je prispevalo k razumevanju pri??akovanj glede razoglji??enja in prehoda v nizkooglji??no
gospodarstvo. Dele??niki niso bili neposredno vklju??eni v dolo??anje konkretnih numeri??nih podnebnih
ciljev (npr. izbiro ciljnih odstotkov zmanj??anja emisij). Ciljne vrednosti so bile dolo??ene na podlagi
interne strokovne presoje, ob upo??tevanju rezultatov IRO, razpolo??ljivih tehnolo??kih mo??nosti,
energetskih in infrastrukturnih omejitev ter regulativnega okvira. Vklju??evanje dele??nikov je tako
potekalo posredno (prek IRO in strategije), ne pa kot neposreden vhod v nastavitev ciljnih vrednosti.
Krovna zaveza dru??be je stremeti k temu, da bi postali ni??-oglji??na dru??ba do leta 2050.
Cilji dru??be, ki se nana??ajo na celotno dejavnost dru??be in vklju??ujejo vse operativne lokacije pod
operativnim nadzorom dru??be so oblikovani na podlagi dostopnih informacij, strokovnega znanja in
izku??enj ter upo??tevajo aktualne trende in najbolj??e prakse na podro??ju trajnosti. Zavedamo se, da
se metodologije in znanstvena dognanja na tem podro??ju nenehno razvijajo, zato bomo cilje redno
revidirali in nadgrajevali v skladu z novimi spoznanji ter razpolo??ljivimi podatki.
Cilji za bla??enje podnebnih sprememb do leta 2030 so predstavljeni v Tabeli 39.
Tabela 39: Pregled strate??kih ciljev bla??enja podnebnih sprememb do leta 2030
1. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:
Zni??ati celotni oglji??ni odtis po lokacijski metodi za 10 %
2. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:
Pove??ati proizvodnjo OVE do 19 % skupne porabe EE
3. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:
S pomo??jo URE prepre??iti 10.400 t CO
2
ekv.
4. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:
Zni??anje specifi??ne porabe elektri??ne energije za 12 %
5. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:
Zni??anje specifi??ne porabe zemeljskega plina za 19 %
6. strate??ki cilj bla??enja podnebnih sprememb:
Zni??anje emisij v prevozu za 36 %
Pri doseganju zastavljenih ciljev smo upo??tevali pove??anje rasti proizvodnje na celotnem portfelju
proizvodov. Na klju??nem produktu, titanovem dioksidu TiO
2
, kar za 14 % pri skupni prodaji TiO
2
.
Tabela 40: Pregled zni??anja emisij po lokacijski metodi do leta 2030.
Obseg (lokacijska metoda)
Emisije v t CO
2
ekv. V letu
2021
Odstotek razlike
Emisije t CO
2
ekv. v letu 2030
Obseg 1
78.763
+7 %
84.497
Obseg 2
28.015
- 25 %
20.976
Obseg 3
197.096
- 15 %
167.499
Skupaj
303.874
- 10 %
272.972
Tabela 41: Pregled zni??anja emisij po tr??ni metodi do leta 2030.
Obseg (tr??na metoda)
Emisije t CO
2
ekv. V letu 2021
Odstotek razlike
Emisije t CO
2
ekv. V letu 2030
Obseg 1
78.763
+ 7 %
84.497
Obseg 2
57.059
- 100 %
0
Obseg 3
197.096
- 15 %
167.499
Skupaj
332.918
-24 %
251.996
115
Projekcija emisij obsega 1 do leta 2030 ob upo??tevanju na??rtovane rasti proizvodnje in brez izvedbe
ukrepov energetske u??inkovitosti bi zna??ala pribli??no 89.497 t CO??? ekv. Z izvedbo ukrepov u??inkovite
rabe energije dru??ba zmanj??a emisije za pribli??no 5.000 t CO??? ekv. glede na scenarij brez ukrepov,
s ??imer omeji rast absolutnih emisij na 84.497 t CO??? ekv. Cilj za obseg 1 je tako opredeljen kot
zmanj??anje emisij glede na projekcijo brez ukrepov, ob hkratnem obvladovanju rasti emisij zaradi
??iritve proizvodnje.
Oglji??ni odtis obsega 2 bo manj??i za 25 % glede na leto 2021 po lokacijski metodi in manj??i za 100%
po tr??ni metodi:
??? zaradi vzpostavitve obnovljivih virov energije manj??i za 15 %,
??? zaradi u??inkovite rabe elektri??ne energije manj??i za 10 %,
??? zaradi nakupa brezoglji??ne in nizkooglji??ne elektri??ne energije bo oglji??ni odtis po tr??ni
metodi manj??i za 75 %.
Oglji??ni odtis obsega 3 bo manj??i za 15 % glede na leto 2021:
??? zaradi zmanj??anja emisij kategorije 1 ??? nabava materiala in storitev za 13 %,
??? zaradi zmanj??anja emisij kategorije 4 in 9 ??? transport in logistika za 2 %.
Za prilagajanje na podnebne spremembe smo vzpostavili strate??ka cilja:
??? prete??no zmanj??anje ??rpanja vode iz vodotoka Hudinja z uporabo odpadne vode iz K??N
Tremerje po letu 2028,poraba tehnolo??ke vode manj??a za 20 % do leta 2028, s ??imer se
bomo prilagajali na su??e.
Z ukrepom zapolnjevanje Naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom do leta 2030 pa se
bomo prilagajali na mo??ne padavine, ki bi lahko povzro??ile plazove in poplave na obmo??ju odlaganja
sadre.
5.2.2.7.1 Povezava med podnebnimi cilji ter upravljanjem prepoznanih tveganj
Podnebni cilji dru??be predstavljajo klju??ni mehanizem za obvladovanje fizi??nih in prehodnostnih
tveganj.
1. Prehodnostno tveganje ??? politi??ne in pravne odlo??itve v povezavi z emisijami CO??? (EU ETS,
regulativa)
Cilji zmanj??anja emisij obsega 1 in 2 ter pove??anja dele??a obnovljivih virov energije neposredno
zmanj??ujejo izpostavljenost dru??be tveganju vi??jih cen emisijskih kuponov in regulatornim
zaostritvam. Zni??anje specifi??ne porabe elektri??ne energije in zemeljskega plina zmanj??uje
stro??kovno ob??utljivost na spremembe zakonodaje in cen ogljika ter omejuje rast preostalega
tveganja.
2. Prehodnostno tveganje ??? zahteve kupcev glede oglji??ne nevtralnosti
Cilji zmanj??anja emisij obsega 3 ter aktivnosti v dobavni verigi (zmanj??anje emisij nabave in
transporta) so mehanizem za ohranjanje konkuren??nosti in dostopa do trga. S tem dru??ba zmanj??uje
tveganje izgube kupcev zaradi neizpolnjevanja okoljskih kriterijev.
3. Fizi??no tveganje ??? omejena dobava vode v su??nih obdobjih
Cilji zmanj??anja porabe tehnolo??ke vode ter pove??anje notranjih reciklov neposredno zmanj??ujejo
izpostavljenost tveganju zmanj??ane proizvodne kapacitete zaradi su??e. Ti cilji predstavljajo
prilagoditveni mehanizem za kratkoro??na fizi??na tveganja.
4. Fizi??no tveganje ??? mo??ne padavine, plazovi in stabilnost pregrad
Cilji prilagajanja podnebnim spremembam (zmanj??anje ??rpanja vode, zapolnjevanje obmo??ja Za
Travnikom, investicije v stabilnost pregrad) predstavljajo dolgoro??ni ukrep za zmanj??anje
preostalega fizi??nega tveganja, povezanega z ekstremnimi vremenskimi dogodki.
116
Tabela 42: Skupne emisije TGP, raz??lenjene po obsegih 1 in 2 ter pomembnem obsegu 3
10
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
Emisije TGP
Izhodi????no
leto
2021
10
2024
2025
2028
2030
Letni cilj v %
/ izhodi????no leto
Izra??un v
letu 2024
Popravek
izra??una
2025
Izra??un v
letu 2024
Popravek
izra??una
2025
Izra??un v
letu 2024
Popravek izra??una
2025
Emisije TGP obsega 1
Obseg 1
Bruto emisije TGP obsega 1 (t CO
2
ekv)
78.763
74.180
76.209
80.996
83.219
84.497
84.497
+0,8
+0,8
Obseg 1
Dele?? emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja
z emisijami (v %)
/
/
/
/
/
/
/
/
0
Emisije TGP obsega 2
Obseg 2
Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 (t CO
2
ekv)
28.015
24.297
25.561
23.656
22.527
20.976
20.976
/
-2,8
Obseg 2
Bruto tr??ne emisije TGP obsega 2 (t CO
2
ekv)*
57.059
45.023
26.037
/
26.000
/
0
/
-11,1
Pomembnost emisije TGP obsega 3
Obseg 3
Skupne bruto posredne emisije TGP (t CO
2
ekv)
197.096
181.664
174.972
193.153
173.646
194.731
167.499
-0,1
-1,7
Obseg 3.1
Nakup materialov in storitev
155.125
141.857
131.417
152.022
136.670
153.264
131.950
-0,1
-1,7
Obseg 3.2
Nakup/postavitev osnovnih sredstev
2.609
2.735
3.989
2.557
2.298
2.578
2.209
-0,1
-1,7
Obseg 3.3
Aktivnosti povezane z energenti
9.522
9.103
8.084
9.332
8.389
9.408
8.066
-0,1
-1,7
Obseg 3.4
Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/ materialov
19.589
15.291
20.057
19.197
17.258
19.354
16.592
-0,1
-1,7
Obseg 3.5
Ravnanje z odpadki
169
79
231
165
149
167
143
-0,1
-1,7
Obseg 3.6
Slu??bene poti
30
91
88
30
26
30
25
-0,1
-1,7
Obseg 3.7
Prevoz zaposlenih na delo in z dela
1.263
720
957
1.237
1.112
1.247
1.069
-0,1
-1,7
Obseg 3.9
Prevoz pri odpremi proizvodov
1.589
2.272
1.981
1.557
1.400
1.570
1.346
-0,1
-1,7
Obseg 3.10
Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
7.174
9.485
8.141
7.030
6.320
7.088
6.076
-0,1
-1,7
Obseg 3.12
Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe
27
31
27
26
24
26
23
-0,4
-1,7
Emisijska intenzivnost emisij obsega 1 t CO???e / t proizvoda
1,2
1,2
1,2
1,1
1,2
1,2
1,2
0
0
Emisijska intenzivnost emisij obsega 2 (lokacijske emisije) t CO???e / t proizvoda
0,4
0,4
0,4
0,3
0,3
0,3
0,3
-2,8
-2,8
Emisijska intenzivnost emisij obsega 2 (tr??ne emisije) t CO???e / t proizvoda
0,9
0,7
0,4
/
0,4
/
0
/
-100
Emisijska intenzivnost emisij obsega 3 t CO???e / t proizvoda
3,1
2,9
2,8
2,7
2,4
2,7
2,3
-1,4
-2,8
Skupna emisijska intenzivnost t CO???e / t proizvoda
4,8
4,6
4,4
4,2
3,9
4,1
3,7
-1,7
-2,5
117
Dru??ba je dolo??ila bruto cilje zmanj??anja emisij toplogrednih plinov (TGP), pri ??emer ne vklju??uje
odvzemov TGP, oglji??nih dobropisov ali izognjenih emisij kot sredstva za doseganje teh ciljev.
Cilj zmanj??anja emisij do leta 2030 je opredeljen kot absolutni cilj na ravni celotnih emisij dru??be
(obsegi 1, 2 in 3 skupaj). Za obseg 1 cilj ne predstavlja absolutnega zmanj??anja emisij, temve??
omejitev rasti emisij kljub na??rtovanemu pove??anju proizvodnje. Pove??anje emisij obsega 1 za 7 %
do leta 2030 je posledica ??iritve proizvodnih kapacitet, pri ??emer dru??ba z ukrepi energetske
u??inkovitosti omejuje rast emisij glede na scenarij brez ukrepov.
Zmanj??anje emisij obsega 2 in 3 pa predstavlja absolutno zmanj??anje glede na izhodi????no leto 2021.
Cilji se nana??ajo na emisije naslednjih obsegov 1, 2 in 3. Vrste zajetih TGP vklju??ujejo CO???, N???O in
CH???, kar je skladno z eviden??nimi mejami TGP, opredeljenimi v skladu z razkritjem [E1-6].
Dru??ba intenzitetne kazalnike uporablja kot podporni mehanizem spremljanja napredka, zlasti ob
pri??akovani rasti proizvodnje. V letu 2021 je emisijska intenzivnost zna??ala 4,8 t CO???e /t proizvoda.
V letu 2025 zna??a 4,4 t CO???e/t proizvoda, kar predstavlja spremembo za -8,3 % glede na izhodi????e.
5.2.2.7.2 Spremembe ciljev, kazalnikov in metodologije v poro??evalskem obdobju
V poro??evalskem obdobju 2025 dru??ba ni spreminjala podnebnih ciljev, sprejetih v okviru trajnostne
strategije, ni spreminjala obsega ciljev, eviden??nih mej ali zajetih kategorij emisij toplogrednih
plinov, ni spreminjala kazalnikov (KPI), ki se uporabljajo za spremljanje napredka pri doseganju
ciljev, ni izvedla ponovnega prera??una izhodi????nega leta 2021, ni uvedla bistvenih sprememb v
podatkovnih procesih ali notranjih kontrolah, povezanih s spremljanjem ciljev. Metodolo??ka
posodobitev in prera??un izhodi????nih vrednosti, izvedena v letu 2024 zaradi zamenjave orodja in baze
podatkov za izra??un emisij TGP, ostajata v veljavi in se v letu 2025 uporabljata dosledno, brez
dodatnih sprememb.
5.2.2.7.3 Napredek pri doseganju ciljev
Dru??ba napredek pri doseganju podnebnih ciljev spremlja letno na podlagi izra??una emisij TGP ter
energetskih kazalnikov. Spremljanje temelji na enaki metodologiji kot izhodi????no leto 2021.
Cilj ???10 % skupnih emisij do leta 2030 (lokacijska metoda)
V letu 2025 zna??ajo skupne emisije 276.742 t CO??? ekv., kar predstavlja spremembo za 8,9 % glede
na leto 2021. Trenutni trend je skladen z na??rtovano potjo do leta 2030.
Cilj 19 % OVE
Dele?? OVE v letu 2025 zna??a 5,1 %, kar pomeni napredek za 2,2 odstotnih to??k glede na izhodi????e.
Dinamika uvajanja OVE je skladna z na??rtovano.
Cilj ???12 % specifi??ne porabe elektri??ne energije
Specifi??na poraba elektri??ne energije se je do leta 2025 pove??ala za 2,8 % glede na leto 2021. Trend
ni skladen. Vzrok za pove??anje je v izvedbi remonta v jeseni 2025, kar je poslab??alo specifi??no
porabo Dodatni ukrepi niso potrebni.
Cilj ??? S pomo??jo URE prepre??iti 10.400 t CO??? ekv.
S pomo??jo URE smo do leta 2025 prepre??ili 1.183 t CO??? ekv. Doseganje cilja je trenutno realno.
Cilj ???19 % specifi??ne porabe zemeljskega plina
Specifi??na poraba zemeljskega plina se je v letu 2025 pove??ala za 0,2%. Glavni vzrok za pove??anje
specifi??ne porabe je v izvedbi remonta, ki je bil v jeseni 2025, kar je poslab??alo specifi??no porabo.
Cilj ???36 % emisij iz transporta
118
Emisije iz transporta so se do leta 2025 zmanj??ale za 86 % glede na izhodi????e.
Dru??ba ocenjuje, da so cilji do leta 2030 dosegljivi ob dodatnih ukrepih, ob upo??tevanju na??rtovane
rasti proizvodnje.
Dru??ba zagotavlja skladnost ciljev z eviden??nimi mejami tako, da je:
??? v prera??un oglji??nega odtisa vklju??ilo vse svoje emisije, ki jih nadzoruje;
??? za vsak obseg emisij dolo??ila cilje zmanj??anja na podlagi ukrepov;
??? za obseg 1 in 2 uporabila porabo energije in ustrezne emisijske faktorje, za emisije obsega
3, pa je vklju??ila svoje dobavitelje za dosego ciljev;
??? za spremljanje porabe energije uvaja ustrezna digitalna orodja,
??? skrbi, da je skladen z regulatornimi zahtevami.
Kot omenjeno, dru??ba uporablja leto 2021 kot izhodi????no leto za podnebne cilje in poro??anje o
emisijah. Podatki o emisijah in napredku pred letom 2021 niso razkriti, ker niso bili zbrani v obsegu
in kakovosti, ki bi omogo??ala primerljivo in ESRS-skladno poro??anje. Vse primerjave in spremljanje
napredka temeljijo na izhodi????nem letu 2021.
Leto 2021 je bilo prvo leto za katero ima dru??ba potrebne podatke. To je bilo leto, ki je bilo povpre??no
v smislu proizvodnje, hkrati pa je bil v tem letu izveden dalj??i jesenski remont, zato ne moremo
govoriti o letu v katerem bi bil oglji??ni odtis nadpovpre??en. Leto 2022 ni primerno za izhodi????no leto,
saj je ??lo za rekordno v leto v smislu prodaje in ene izmed najve??jih proizvodnjih kapacitet. Oglji??ni
odtis bi bil v tem letu izjemno visok in bi v prihodnjih letih bilo relativno enostavno prikazovati ni??anje
oglji??nega odtisa. Leto 2023 prav tako ni primerno, saj gre za eno izmed najslab??ih let s stali????a
proizvodnje titanovega dioksida. Od maja dalje smo proizvajali samo s polovi??no proizvodnjo zaradi
razmer na trgu, prav tako pa je bil jeseni izveden ve??ji remont. Oglji??ni odtis bi bil izjemno nizek in
nebi prikazoval dejanskega stanja. Prav tako je tudi iz stali????a vplivov na okolje izbrano ustrezno
leto. Emisije v okolje so glede na proizvodne kapacitete za navedeno leto (specifi??ne emisije) najbolj
realne.
Dru??ba ima sprejeto politiko popravljanja izhodi????nega leta, s katero opredeljuje pogoje in prag
pomembnosti za morebitni ponovni prera??un emisij izhodi????nega leta 2021.
Ponovni prera??un se izvede v primeru:
??? pomembnih strukturnih sprememb (pridobitve, odsvojitve, zdru??itve),
??? metodolo??kih sprememb (npr. posodobitev emisijskih faktorjev ali metodologije),
??? odkritja pomembnih napak v podatkih.
??? Za pomembno spremembo se ??teje:
??? sprememba emisij obsega 1 in 2 nad 10 %,
??? sprememba emisij obsega 3 nad 20 %.
V primeru spro??itve popravka dru??ba ponovno prera??una izhodi????no leto ter ustrezno uskladi
zgodovinske podatke in ciljne vrednosti. V poro??evalskem obdobju 2025 ni bilo dogodkov, ki bi
zahtevali popravek izhodi????nega leta.
Cilji dru??be niso znanstveno utemeljeni in niso zdru??ljivi z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5??C
v skladu s Pari??kim sporazumom. Dru??ba je pri dolo??anju ciljev upo??tevala rast proizvodnje do leta
2030 in koli??inski obseg proizvodnje:
??? 73.000 t pigmenta titanovega dioksida, pove??ano za 14 % vklju??no s proizvodnjo ultrafinega
titanovega dioksida 20 t,
??? 215.000 t proizvodnje ??veplove (VI), kisline pove??ano za 23 %,
??? 210.000 t bele sadre (CEGIPS), pove??ano za 25 %,
??? 2.500 t pra??kastih lakov, pove??ano za 85 %,
119
??? 11.000 t masterbatchev, pove??ano za 110 %,
??? 2.350 t bakrovih proizvodov, pove??ano za 55 %,
??? pove??anje proizvodnje v PE Polimeri za 85 %.
Dru??ba bo v prihodnje prou??ila mo??nost znanstveno utemeljene validacije ciljev, ob upo??tevanju
tehnolo??kih omejitev in poslovnega modela.
Vsi spodaj navedeni vzvodi razoglji??enja so bili identificirani in kvantificirani v okviru trajnostne
strategije dru??be, kjer so povezani s cilji zmanj??anja emisij TGP do leta 2030. Njihova implementacija
je ??asovno razporejena v skladu z investicijskim na??rtom dru??be in predstavlja klju??ne stebre za
doseganje na??rtovanega zni??anja bruto emisij obsega 1 in 2.
??? U??inkovita raba energije iz zemeljskega plina 5.688 t CO
2
ekv.
??? U??inkovita raba energije iz elektri??ne energije 4.691 t CO
2
ekv.
??? Vgradnja parne turbine za proizvodnjo elektri??ne energije 4.719 t CO
2
ekv.
??? Nakup brezoglji??ne in nizkooglji??ne elektri??ne energije (tr??na metoda) 84.300 t CO
2
ekv.
??? Proizvodnja elektri??ne energije iz son??nih elektrarn 1.985 t CO
2
ekv.
??? Pomo?? dobaviteljem pri prehodu na tehnologije z ni??jim oglji??nim odtisom 45.000 t CO
2
ekv.
??? Prevoz tovora z ni??jim oglji??nim odtisom 7.000 t CO
2
ekv.
Kvantitativni prispevki posameznih vzvodov razoglji??enja so bili ocenjeni na podlagi emisijskih
faktorjev, ki so bili uporabljeni tudi pri izra??unu oglji??nega odtisa dru??be, kar zagotavlja metodolo??ko
skladnost. Za oceno vpliva posameznega ukrepa smo uporabili podatke o pri??akovani prihranjeni
porabi energije, goriva ali drugega vira emisij in jih pomno??ili z ustreznim emisijskim faktorjem (v t
CO??? ekv.).
Izra??uni so osnovani na izhodi????nem letu 2021 in odra??ajo razliko med scenarijem 'brez ukrepa' in
predvideno izvedbo ukrepa. Pri emisijah obsega 2 smo uporabili tr??no metodo (market-based)
skladno s standardom Protokola o TGP in ESRS.
Dru??ba je pri dolo??anju vzvodov razoglji??enja uporabila rezultate analize ve?? podnebnih scenarijev,
vklju??no s scenarijem SPP1???1.9, ki je zdru??ljiv z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5??? ??C,
scenarijem SSP1-2,6 in scenarijem SSP5???8.5, ki predstavlja neugoden razvoj z zelo visokimi
emisijami toplogrednih plinov ter izrazitimi in pogostej??imi fizi??nimi posledicami podnebnih
sprememb.
Na podlagi teh scenarijev so bili prepoznani klju??ni trendi in dogodki, ki lahko vplivajo na poslovno
okolje dru??be:
??? okoljski: vi??je cene emisijskih kuponov, pritisk na zni??anje TGP v proizvodnji,
??? dru??beni: ve??ja pri??akovanja zaposlenih in lokalnih skupnosti glede trajnostnega ravnanja,
??? tehnolo??ki: potreba po zamenjavi energentov, uvedba tehnologij za oglji??no zajemanje,
??? tr??ni: nara????ajo??e povpra??evanje po nizkooglji??nih produktih in izguba konkuren??nosti pri
oglji??no intenzivnih,
??? politi??ni: regulativa EU in pritisk finan??nih institucij.
Ti trendi so bili osnova za dolo??itev glavnih vzvodov razoglji??enja v dru??bi, vklju??no s/z:
??? postopnim prehodom na obnovljive vire energije,
??? zmanj??anjem porabe energije in pove??anjem u??inkovitosti obstoje??ih sistemov,
??? izbolj??evanjem okoljskega profila obstoje??ih produktov na osnovi rezultatov LCA (ocena
??ivljenjskega cikla).
120
Tabela 43: Povezave med dogodki, trendi in vzvodi razoglji??enja
Dogodki
Trendi
Vzvodi razoglji??enja
Okoljski
Zaostrovanje emisijske regulative (ETS), vi??je
cene CO???
U??inkovita raba energije, zmanj??anje fosilnih virov
Dru??beni
Pove??ana pri??akovanja zaposlenih, lokalne
skupnosti in kupcev glede trajnosti
Ozave????anje zaposlenih, izbolj??anje
transparentnosti ESG komunikacije, vklju??itev
trajnostnih meril v odlo??itve
Tehnolo??ki
Zahteve po nizkooglji??nih tehnologijah,
pomanjkanje tehnologij za zmanj??anje
procesnih emisij
Spremljanje novih tehnologij, pilotni testi,
dolgoro??ne investicije
Tr??ni
Povpra??evanje po trajnostnih produktih, vi??ji
stro??ki za oglji??no intenzivne
Optimizacija proizvodnih faz z visoko intenziteto
emisij, na podlagi rezultatov LCA analiz
Politi??ni/regulativni
Regulativa EU, ESG pri??akovanja finan??nih
institucij
Prehod na obnovljive vire energije, izbolj??anje
ESG profila za dostop do financiranja
5.2.2.8 [E1-5] Poraba energije in me??anica
Tabela 44: Poraba energije glede na vir energenta v letih 2021, 2024 in 2025
Vrsta energenta
Enota
Leto 2021
11
Leto 2024
Leto 2025
(1) Poraba goriva iz premoga in izdelkov iz premoga
MWh
0
0
0
(2) Poraba goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov
MWh
1.531,1
1.447,8
1.379.0
(3) Poraba goriva iz zemeljskega plina
MWh
127.222,3
114.170,0
123.687,7
(4) Poraba energije iz drugih fosilnih virov
MWh
0
0
0
(5) Poraba kupljene ali pridobljene elektri??ne energije, toplote,
pare in hlajenja iz fosilnih virov
MWh
75.319,3
45.945,8
45.632,1
(6) Skupna poraba energije iz fosilnih virov (izra??unana kot
vsota vrstic od 1 do 5)
MWh
204.072,7
161.563,6
170.698,8
Dele?? fosilnih virov v skupni porabi energije
%
49,6
41,0
43,7
(7) Poraba iz jedrskih virov
MWh
13.875,1
33.788,6
33.557,9
Dele?? porabe iz jedrskih virov v skupni porabi energije
%
3,4
8,6
8,6
(8) Poraba goriva za obnovljive vire vklju??no z biomaso (vklju??no
z industrijskimi in komunalnimi odpadki biolo??kega izvora,
bioplinom, vodikom iz obnovljivih virov itd.)
MWh
450,3
539,9
600,3
(9) Poraba kupljene ali pridobljene elektri??ne energije, toplote,
pare in hlajenja iz obnovljivih virov
MWh
11.715,7
12.786,3
12.699,1
(10) Poraba samoproizvedene energije iz negorivnih obnovljivih
virov
MWh
181.619,2
185.358,4
173.257,5
(11) Skupna poraba energije iz obnovljivih virov (izra??unana
kot vsota vrstic od 8 do 10)
MWh
193.785,2
198.684,6
186.556,9
Dele?? obnovljivih virov v skupni porabi energije
%
47,0
50,4
47,7
Skupna poraba energije (izra??unana kot vsota vrstic 6,7 in
11)
MWh
411.733,0
394.036,8
390.813,6
Poraba energije glede na vir energenta v letih 2021, 2024 in 2025 je izdelana na podlagi podatkov
iz ra??unov za energente, ki jih kupimo ter na podlagi podatkov iz merilnikov, ki se vna??ajo v
informacijski sistem. V Tabeli 44 so po kategorijah navedeni dele??i proizvedene elektri??ne energije
na podlagi podatkov sestave primarnih virov za proizvodnjo elektri??ne energije od dobavitelja
elektri??ne energije. Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo elektri??ne energije za leto 2025
objavljena ??ele junija 2026, smo za porazdelitev porabljene elektri??ne energije v letu 2025 uporabili
podatke o sestavi primarnih virov za leto 2024. Po prejemu podatkov za leto 2025, bomo ustrezno
popravili vrednosti ter jih objavili v letnem poro??ilu dru??be za leto 2026. V dru??bi kot gorivo ne
uporabljamo premoga in tudi ne izdelkov iz premoga. Prav tako nimamo porabe energije iz drugih
fosilnih virov, ki bi jo uvrstili pod 'Poraba energije iz drugih fosilnih virov'. Poraba ELKO, bencina,
dizel goriva in plin propan je zajeta pod 'Porabo goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov'.
11
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
121
Podatki o energentih niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V
prihodnosti bomo preu??ili mo??nost neodvisnega preverjanja, da bi izbolj??ali zanesljivost poro??anja.
Dru??ba v poro??evalskem obdobju ni proizvajala energije iz neobnovljivih virov; vsa lastna
proizvodnja energije se nana??a izklju??no na obnovljive vire.
Tabela 45: Proizvodnja EE iz lastnih virov
Proizvodnja EE iz lastnih virov
Leto 2021
12
Leto 2024
Leto 2025
MWh
0
4.423,6
6.966,1
Dru??ba nima lastne proizvodnje energije iz neobnovljivih virov.
Energijska intenzivnost (glej Tabelo 46) je podana v MWh/EUR in izra??unana kot razmerje med
skupno porabo energije (??tevec) in neto prihodki (imenovalec).
Podatki o neto prihodkih celotne dru??be so slede??i:
??? leta 2021 v vi??ini 192.462.100 EUR,
??? leta 2024 v vi??ini 200.285.413 EUR.
??? Leta 2025 v vi??ini 198.801.281 EUR
Skupna poraba energije :
??? leta 2021 411.733,0 MWh,
??? leta 2024 394.036,8 MWh
??? leta 2025 390.813,6 MWh
Tabela 46: Energijska intenzivnost Cinkarne Celje, d. d., za leto 2021,2024 in 2025
Kazalnik
Leto 2021
13
Leto 2024
Leto 2025
Energijska intenzivnost dru??be v MWh/EUR
0,002139
0,001967
0,001965
Formula: EID= Skupna poraba energije iz dejavnosti (MWh)/Neto prihodki (EUR)[E1-5 41]
Podnebni sektorji z velikim vplivom so panoge z bistvenim prispevkom k emisijam toplogrednih plinov
in okoljskemu vplivu, hkrati pa igrajo klju??no vlogo v prehodu na nizkooglji??no gospodarstvo. Dru??ba
je v skladu z EU NACE klasifikacijo gospodarskih dejavnosti uvr????ena v C 20 ??? Proizvodnja kemikalij
in kemi??nih izdelkov, natan??neje v 20.12 ??? Proizvodnja barvil in pigmentov. Na podlagi Delegirane
uredbe (EU) 2022/1288, ki dopolnjuje Uredbo EU o nizkooglji??nih referen??nih vrednostih (EU BMR),
se sektor proizvodnje kemikalij in pigmentov uvr????a med visokooglji??ne panoge. Celotna dejavnost
dru??be tako sodi v sektor z visokim vplivom na podnebje, kar zahteva sistemati??ne ukrepe za
zmanj??anje emisij toplogrednih plinov in prehod na trajnostne proizvodne procese.
Prihodki leta 2025 so usklajeni s postavko poslovnega izida v polju Prihodki iz pogodb s kupci, kar je
enako znesku 198.801.281 EUR (leta 2024 enako znesku 200.285.413 EUR).
5.2.2.9 [E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih
plinov
Za leto 2021 smo izra??unali oglji??ni odtis dru??be po Protokolu o TGP za obsege 1, 2 in 3. Poro??ilo o
oglji??nem odtisu dru??be je namenjen kot osnova za odlo??anje in sprejemanje pomembnih poslovnih
odlo??itev v nadaljevanju.
Oglji??ni odtis so za dru??bo izdelali zunanji izvajalci, na podlagi smernic, priporo??il in na??el, ki so
opredeljene v standardu za izra??un oglji??nega odtisa na ravni organizacije EN ISO 14064-1:2019 in
12
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
13
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
122
Protokolu o TGP. Referen??no leto zbranih podatkov, upo??tevanih pri izra??unu oglji??nega odtisa, je
2021.
Dru??ba je v letu 2025 namenila 343.523 EUR sredstev za oglji??no nevtralnost, kar prestavlja 1,8 %
vseh vlaganj dru??be v letu 2025.
Tabela 47: Emisije CO
2
ekv. - obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tr??ni metodi za leto 2021
14
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2021 po lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2021 po tr??ni metodi
Obseg 1
78.763
78.763
Obseg 2
28.015
57.059
Obseg 3
197.096
197.096
Skupaj
303.874
332.918
Tabela 48: Emisije CO
2
ekv. ??? obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tr??ni metodi, realizacija 2024
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2024 po lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2024 po tr??ni metodi
Obseg 1
74.180
74.180
Obseg 2
24.297
45.023
Obseg 3
181.664
181.664
Skupaj
280.141
300.867
Tabela 49: Emisije CO
2
ekv. ??? obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tr??ni metodi, realizacija 2025
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2025 po lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2025 po tr??ni metodi
Obseg 1
76.209
76.209
Obseg 2
25.561
26.037
Obseg 3
174.972
174.972
Skupaj
276.741
277.218
Tabela 50: Kategorije obsega 3 za izhodi????no leto 2021
15
Obseg 3 Kategorije
Emisije [t CO???e]
%
Kat 1 - Nakup materialov in storitev
155.125
78,58
Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev
2.609
1,32
Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti
9.522
4,99
Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov
19.589
9,92
Kat 5 - Ravnanje z odpadki
169
0,09
Kat 6 - Slu??bene poti
30
0,02
Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela
1.263
0,64
Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov
1.589
0,80
Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
7.174
3,63
Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe
27
0,01
Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 14 - Fran??ize
ni pomembno
ni pomembno
Kat 15 - Investicije
ni pomembno
ni pomembno
Skupaj
197.096
100
14
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
15
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
123
Tabela 51: Kategorije obsega 3 za leto 2024
Obseg 3 Kategorije
Emisije [t CO???e]
%
Kat 1 - Nakup materialov in storitev
141.857
78
Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev
2.735
1,51
Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti
9.103
5
Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov
15.291
8
Kat 5 - Ravnanje z odpadki
79
0,04
Kat 6 - Slu??bene poti
91
0,05
Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela
720
0,39
Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov
2.272
1
Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
9.485
5
Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe
31
0,02
Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 14 - Fran??ize
ni pomembno
ni pomembno
Kat 15 - Investicije
ni pomembno
ni pomembno
Skupaj
181.664
100
Tabela 52: Kategorije obsega 3 za leto 2025
Obseg 3 Kategorije
Emisije [t CO???e]
%
Kat 1 - Nakup materialov in storitev
131.417
75,1
Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev
3.989
2,3
Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti
8.084
4,6
Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov
20.057
11,5
Kat 5 - Ravnanje z odpadki
231
0,1
Kat 6 - Slu??bene poti
88
0,1
Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela
957
0,5
Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov
1.981
1,1
Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
8.141
4,7
Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe
27
0,01
Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 14 - Fran??ize
ni pomembno
ni pomembno
Kat 15 - Investicije
ni pomembno
ni pomembno
Skupaj
174.972
100
124
Tabela 53: Viri emisijskih faktorjev
Obseg
2021
16
2025
Obseg 1
Sphera MLC Database,
DEFRA Database
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation;
DEFRA - 2025
Obseg 2
Sphera MLC Database (lokacijska metoda); AIB
Residual Mixes (tr??na metoda)
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation;
AIB residual mix 2024
Obseg 3 Kat 1 - Nakup materialov in
storitev
Sphera MLC Database;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by
NAICS-6
Sphera MLC Database - 2025.2;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by
NAICS-6;
Supplier specific emission factor for ilmenit
Obseg 3 Kat 2 - Nakup/postavitev
osnovnih sredstev
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by
NAICS-6
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by
NAICS-6
Obseg 3 Kat 3 - Aktivnosti povezane z
energenti
Sphera MLC Database, DEFRA - GHG reporting:
conversion factors 2021
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation;
DEFRA - GHG reporting: conversion factors
2025
Obseg 3 Kat 4 - Prevoz in distribucija
kupljenih izdelkov/materialov
Sphera MLC Database;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by
NAICS-6
Sphera MLC Database - 2025.2Sphera;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by
NAICS-6
Obseg 3 Kat 5 - Ravnanje z odpadki
Sphera MLC Database
Sphera MLC Database - 2025.2
Obseg 3 Kat 6 - Slu??bene poti
DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021
https://www.hotelfootprints.org/
DEFRA - GHG reporting: conversion factors
2025
Obseg 3 Kat 7 - Prevoz zaposlenih na
delo in iz dela
DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021
DEFRA - GHG reporting: conversion factors
2025
Obseg 3 Kat 9 - Prevoz pri odpremi
izdelkov
Sphera MLC Database
Sphera MLC Database - 2025.2
Obseg 3 Kat 10 - Nadaljnja predelava
proizvodov/storitev
Sphera MLC Database; Knauf EPD
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation; Knauf EPD
Obseg 3 Kat 12 - Ravnanje s proizvodi
po koncu ??ivljenjske dobe
Sphera MLC Database
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation
Emisije TGP obsega 1 vklju??ujejo vse neposredne emisije toplogrednih plinov iz porabe energije pri
lastnih operacijah, izra??unane v skladu s Protokolom o TGP. Poraba energije vklju??uje vse
neposredne vire energije (zemeljski plin in kurilno olje) na lastnih lokacijah (proizvodni obrati,
skladi????a in pisarne) in pri lastnih vozilih. Emisije toplogrednih plinov so izra??unane kot poraba
energije, pomno??ena z ustreznimi emisijskimi faktorji.
Emisije TGP obsega 2 vklju??ujejo posredne emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje elektri??ne
energije, ki so kupljene in porabljene, izra??unane v skladu s Protokolom o TGP. Lokacijska metoda
in tr??na metoda se izra??unata tako, da se koli??ina kupljene energije pomno??i z dr??avno specifi??nimi
emisijskimi faktorji. Tr??na metoda upo??teva obnovljivo elektri??no energijo, kupljeno prek pogodb o
nakupu elektri??ne energije (PPAs) ali s potrdili o obnovljivi energiji (RECs) oziroma potrdili o izvoru
energije (GoO).
Dru??ba je zmanj??ala emisije z nakupom certifikatov brezoglji??ne energije iz jedrske elektrarne. Na
podlagi potrdila o razveljavitvi potrdil o izvoru elektri??ne energije, ki ga je izdala Agencija za energijo
Republike Slovenije, je bilo v letu 2025 potrjeno, da je bilo 31.260 MWh elektri??ne energije
proizvedenih v jedrskih elektrarnah. To predstavlja 31,7 % dele?? celotne porabljene elektri??ne
energije.
Emisije TGP obsega 3 vklju??ujejo posredne emisije toplogrednih plinov vi??je in ni??je vrednostne
verige.
Emisije obsega 3 so izra??unane skladno s/z:
??? GHG Protocol Corporate Value Chain (Obseg 3) Standard,
??? Scope 1 & 2 GHG Inventory Guidance.
16
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
125
Ve??ina emisij obsega 3 je izra??unana na podlagi sekundarnih podatkov in modelskih baz (Sphera
MLC Database, DEFRA in druge strokovne baze podatkov), saj primarni podatki dobaviteljev niso
sistemati??no razpolo??ljivi. Primarni podatki dobaviteljev so bili uporabljeni le za ilmenit, ki
predstavljajo pribli??no 0,93 % emisij obsega 3.
Dru??ba ne poro??a o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:
??? Kategorija 8 ??? Najem sredstev v dobavni verigi: ne najemamo prostorov in drugih sredstev,
zato je ta kategorija izklju??ena.
??? Kategorija 11 ??? Uporaba proizvodov/storitev v ??ivljenjski dobi: ta kategorija ni relevantna za
dru??bo, saj njeni izdelki ne povzro??ajo neposrednih emisij v fazi uporabe, temve?? prispevajo
k posrednim emisijam v fazi uporabe. V skladu s Protokolom o TGP je poro??anje o posrednih
emisijah v fazi uporabe neobvezno. Zato je ta kategorija izklju??ena.
??? Kategorija 13 ??? Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi: dru??ba ne upravlja najetih
sredstev zunaj svojih organizacijskih meja. Vsa relevantna sredstva so bodisi v lasti dru??be
bodisi pod njenim operativnim nadzorom. Zato kategorija 13 obsega 3 ni relevantna za
poslovanje dru??be in je izklju??ena iz evidence emisij obsega 3.
??? Kategorija 14 ??? Fran??ize: dru??ba ne upravlja fran??iz, zato je ta kategorija izklju??ena iz
evidence emisij.
??? Kategorija 15 ??? Investicije: dru??ba nima nalo??b, ki bi bile zunaj njenih organizacijskih meja
ali operativnega nadzora. Zato je ta kategorija izklju??ena iz evidence emisij. Nalo??be v stroje
in opremo so upo??tevane v kategoriji 2. Podatki za obseg 3 vklju??ujejo vi??jo stopnjo
negotovosti pri merjenju, saj temeljijo na posrednih podatkih. Podrobnosti po kategorijah
obsega 3:
Dru??ba poro??a o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:
??? Kategorija 1 ??? Nakup materialov in storitev: vklju??uje emisije iz pridelave in predelave
surovin in indirektnih materialov ter proizvodnje s strani tretjih oseb ter drugega blaga in
storitev.
??? Kategorija 2 ??? Nakup/postavitev osnovnih sredstev: vklju??uje emisije iz investicij v gradnjo,
namestitev, vzdr??evanje in popravila, izra??unane na podlagi ustrezne porabe sredstev.
??? Kategorija 3 ??? Aktivnosti povezane z energenti: vklju??uje emisije nastale pri pridobivanju,
predelavi, transportu nabavljenih goriv in energije, ki niso vklju??eni v obseg 1 in 2.
??? Kategorija 4 ??? Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov: vklju??uje emisije
povezane s transportom, ki ni v lasti dru??be nabavljenih surovin in prodanih izdelkov, ki so
bile pla??ane s strani dru??be
??? Kategorija 5 ??? Ravnanje z odpadki: emisije iz zunanjega ravnanja z odpadki, ki nastanejo v
dru??bi. Emisije so izra??unane na podlagi te??e ustvarjenih odpadkov in vrste odpadkov.
??? Kategorija 6 ??? Slu??bene poti: emisije iz slu??benih potovanj zaposlenih, ki jih financira dru??ba,
povra??ilo stro??kov razli??nih na??inov prevoza (kilometrina) in povra??ilom stro??kov bivanja in
prehrane. Emisije so izra??unane na podlagi poro??il potovalnih agencij za letalska potovanja
in finan??nih podatkov za druge aktivnosti. Podatki o potovanjih iz leta 2022 so bili uporabljeni
za prikaz tipi??nega poslovnega leta dru??be, saj je bilo leto 2021 pod vplivom pandemije
koronavirusa.
??? Kategorija 7 ??? Prevoz zaposlenih na delo in iz dela: emisije iz prevoza zaposlenih med domom
in delovnim mestom.
??? Kategorija 9 ??? Prevoz pri odpremi izdelkov: emisije iz distribucije, ki jo izvajajo tretje osebe
in je dru??ba ne financira.
??? Kategorija 10 ??? Nadaljnja predelava proizvodov/storitev: emisije, ki nastanejo pri nadaljnji
predelavi prodanih izdelkov. Pri izra??unu oglji??nega odtisa, zaradi pomanjkanja to??nih
podatkov od kupcev, temeljimo na izku??njah in utemeljenih predvidevanjih.
??? Kategorija 12 ??? Ravnanje s proizvodi po koncu ??ivljenjske dobe: emisije iz obdelave prodanih
izdelkov ob koncu njihove ??ivljenjske dobe, vklju??no z embala??nimi materiali dru??be.
126
Podatki o emisijah niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V prihodnosti
bomo preu??ili mo??nost neodvisnega preverjanja skladno s standardi ESRS in Protokola o TGP, da bi
izbolj??ali transparentnost in zanesljivost poro??anja.
Tabela 54: Bruto emisije TGP obsega 1
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2021
17
po
lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2024 po
lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2025 po
lokacijski metodi
Obseg 1
78.763
74.180
76.209
Emisije TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami
25.376
23.273
24.397
Dru??ba je vklju??ena v Evropski sistem trgovanja z emisijami (EU-ETS). V letu 2025 je bilo 32,01 %
emisij obsega 1 vklju??enih v regulirani sistem trgovanja z emisijami. Dru??ba ni vklju??ena v druge
nacionalne ali mednarodne sheme trgovanja z emisijami.
Dru??ba za doseganje ciljev zmanj??anja emisij ne uporablja oglji??nih kreditov ali prostovoljnih
izravnav emisij (carbon offsets). Predani oziroma porabljeni kuponi v okviru EU-ETS predstavljajo
regulatorno obveznost in ne izravnav emisij za namene doseganja ciljev.
Prejeti, porabljeni in prodani kuponi so prikazani v Tabeli 55.
Tabela 55: Prikaz prejetih, porabljenih in prodanih kuponov za namene oglji??nih izravnav
Trgovanje z emisijami EU-ETS
Leto 2021
18
Leto 2024
Leto 2025
??tevilo
kuponov
Vrednost
(EUR)
??tevilo
kuponov
Vrednost
(EUR)*
??tevilo
kuponov
Vrednost
(EUR)*
Prejeti kuponi
40.397
1.321.790
36.788
2.394.899
36.788
3.082.467
Prodani kuponi
13.000
436.560
0
0
0
0
Porabljeni kuponi
25.376
830.303
26.882
01.750.018
24.397
2.044.225
*Vrednosti prera??unane glede na zadnjo znano tr??no ceno kupona obravnavanega leta
Vsi prejeti kuponi se navezujejo na emisije obsega 1. Ti kuponi predstavljajo 32 % dele?? emisij
obsega 1.
V poro??evalskem letu 2025 so biogene emisije CO
2
iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase, ki niso
vklju??ene v emisije toplogrednih plinov obsega 1, zna??ale 7,03 t CO2. Biogene emisije za leto 2024
so zna??ale 24 t CO2. Emisije so razkrite lo??eno kot informativni podatek in niso vklju??ene v skupne
emisije toplogrednih plinov, skladno z ESRS E1-6.
Iz sestave primarnih virov za elektri??no energijo od dobavitelja elektri??ne energije za leto 2024 je
razvidno, da je faktor emisij za ogljikov dioksid 381.555 g CO
2
/kWh, za dru??bo pa je ta faktor
352,320 g CO
2
/kWh. Vrednost za leto 2025 bo znana konec junija 2026.
Elektri??na energija proizvedena v jedrskih elektrarnah se smatra enako kot energija proizvedena iz
obnovljivih virov, torej se obravnava kot nizkooglji??na.
Primarni podatki emisij pridobljenih od dobaviteljev in drugih partnerjev v vrednostni verigi niso
vklju??eni v osnovni prera??un obsega 3.
Dru??ba ne razpolaga s podatkom o biogenih emisijah CO
2
iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase,
ki nastanejo v verigi vrednosti in niso vklju??ene v emisije toplogrednih plinov obsega 3.
17
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
18
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
127
Dru??ba je ocenila, da emisije, povezane z zunanjimi IT - storitvami, glede na njihov finan??ni obseg
in v primerjavi z emisijami iz nabave surovin ter energentov, niso materialne. Ve??ina informacijske
infrastrukture je vzpostavljena na lastnih stre??nikih, katerih poraba elektri??ne energije je ??e
vklju??ena v emisije obsega 2.
Zaradi zanemarljivega vpliva na skupne emisije toplogrednih plinov lo??ena kvantifikacija emisij iz
cloud storitev ni bila izvedena.
5.2.2.9.1 Intenzivnost TGP
Tabela 56: Skupne emisije TGP na neto prihodke
Kazalnik
Leto 2021
19
Leto 2024
Leto 2025
Intenzivnost TGP v tCO
2
/EUR (lokacijska metoda)
0,00158
0,00139
0,00139
Intenzivnost TGP v tCO
2
/EUR (tr??na metoda)
0,00173
0,00150
0,00139
Podjetje ne izklju??uje nobenega dela ??istih prihodkov iz izra??una intenzitete emisij GHG. Vsi poslovni
prihodki so upo??tevani v izra??unu, zato je vrednost kazalnika E1???6.35: 198.801.281 EUR. Neto
prihodki za leto 2025, uporabljeni za izra??un intenzivnosti TGP, so usklajeni s postavko poslovnega
izida v polju Prihodki iz pogodb s kupci, kar je enako znesku 198.801.281 EUR, za leto 2024 enako
znesku 200.285.413 EUR (glej Pojasnilo 20 v ra??unovodskem delu poro??ila). Neto prihodki za
poslovno leto 2021 so zna??ali 192.462.100 EUR.
5.2.2.10 [E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za
zmanj??anje emisij toplogrednih plinov, financirani z
ogljikovimi dobropisi
Dru??ba v letu 2025 ni imela projektov za zmanj??anje emisij toplogrednih plinov, financiranih z
ogljikovimi dobropisi.
5.2.2.11 [E1-8] Interno dolo??anje cen ogljika
Dru??ba pri odlo??anju oziroma spodbujanju izvajanja s podnebjem povezanih ciljev in politik ne
uporablja interne ogljikocenovne sheme.
5.2.2.12 [E1-9] Predvideni finan??ni u??inki zaradi materialnih
fizi??nih in prehodnih tveganj ter potencialnih prilo??nosti,
povezanih s podnebjem
Dru??ba je izvedla oceno dolgoro??nih podnebnih vplivov, vklju??no s povi??anjem temperatur, su??o in
pomanjkanjem vodnih virov. Na podlagi ocene je bilo ugotovljeno, da so naslednja sredstva lahko
materialno prizadeta: Lokacija Celje: proizvodni obrat titanovega dioksida (tveganja so opredeljena
v Tabelah 57 in 58). Tveganja se nana??ajo na:
??? omejeno dobavo tehnolo??ke vode v su??nih obdobjih (kratkoro??no),
??? poru??itev pregrade zaradi ekstremnih padavin (dolgoro??no).
19
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
128
Na osnovi izvedene ocene prehodnih tveganj, povezanih s podnebnimi politikami, tehnolo??kimi
spremembami in spremembami povpra??evanja zaradi prehoda v nizkooglji??no gospodarstvo je
dru??ba identificirana naslednje dejavnosti, ki so izpostavljene materialnim prehodnim tveganjem:
??? Proizvodnja titanovega dioksida: izpostavljena regulativnim spremembam (npr.
zaostrovanje emisijskih zahtev, vi??ji stro??ki CO???).
??isti prihodki iz dejavnosti z materialnim prehodnim tveganjem zna??ajo: 168.872.162 EUR, kar
predstavlja 85 % ??istih prihodkov podjetja. ??e nastopijo dogodki v povezavi s temi tveganji, bodo le
ti imeli negativen vpliv za izkaz poslovnega izida in posledi??no na denarni tok ter izkaz finan??nega
polo??aja dru??be.
Prera??uni bruto in preostalih tveganj iz spodnje tabele temeljijo na podlagi ocenjenih stro??kov in
izgub v proizvodnji. Pri prera??unu so upo??tevani fiksni stro??ki na tono TiO
2
.
Bruto tveganje pomeni znesek tveganja pred ukrepi za obvladovanje le tega, preostalo tveganje pa
pomeni znesek po izvedbi ukrepov za obvladovanje. V primeru, da je verjetnost ve?? kot enkrat letno,
se tveganje podvoji.
Tabela 57: Akutna fizi??na tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
BRUTO TVEGANJE
PREOSTALO
TVEGANJE
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
V EUR
v EUR
Mo??ne padavine zaradi podnebnih sprememb
(poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na
poru??itev pregrade
DOLGORO??NO
267.000.000
11.675.000
FIZI??NO
Tabela 58: Kroni??na fizi??na tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
BRUTO
TVEGANJE
PREOSTALO
TVEGANJE
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
V EUR
V EUR
Omejene dobave tehnolo??ke vode v su??nih
obdobjih
KRATKORO??NO
7.098.000
2.770.000
FIZI??NO
Denarni znesek sredstev, pri katerih obstaja pomembno akutno fizi??no tveganje pred ukrepi za
prilagajanje, zna??a 267 mio EUR, kar predstavlja 102???% bilan??ne vsote dru??be na dan 31. 12. 2025.
Denarni znesek sredstev, pri katerih obstaja pomembno kroni??no fizi??no tveganje pred ukrepi za
prilagajanje, zna??a 7,1 mio EUR, kar predstavlja 2,7 % bilan??ne vsote dru??be na dan 31. 12. 2025.
Podjetje je identificiralo sredstva in poslovne dejavnosti, ki so izpostavljene materialnim prehodnim
tveganjem, ter izvedlo povezavo teh zneskov s postavkami v izkazu finan??nega polo??aja dru??be.
Povezava vklju??uje bruto vrednost sredstev, preostalo vrednost tveganja ter ustrezne ra??unovodske
kategorije, kjer so ta sredstva izkazana.
Skupna knjigovodska vrednost sredstev izpostavljenih kroni??nim fizi??nim tveganjem, zna??a
61.475.578 EUR (konec leta 2024 je zna??ala vrednost teh sredstev 59.541.095 EUR). Dele?? sredstev
izpostavljenih kroni??nim tveganjem zna??a 23,5 % (v letu 2024 21,9 %).
129
Tabela 59: Povezava prehodno tveganih sredstev z ra??unovodskimi izkazi dru??be
Postavka
Opis
Znesek
izpostavljen
prehodnim
tveganjem
Ustrezna postavka v finan??nih izkazih
Pojasnilo
Sredstva
Sredstva
nosilnega
proizvoda
61.475.578 EUR
Izkaz finan??nega polo??aja dru??be ???
Neopredmetena in Opredmetena osnovna
sredstva (Proizvajalne naprave in stroji z
drugo opremo)
Sredstva neposredno vklju??ena
v proizvodnjo, ki je izpostavljena
prehodnemu tveganju.
Prihodki
??isti prihodki
nosilnega
proizvoda
168.872.162 EUR
Izkaz poslovnega izida ??? Prihodki iz
pogodb s kupci
Prihodki od proizvodov, ki so
izpostavljeni prehodnim
tveganjem (regulativnim, tr??nim
ali tehnolo??kim).
Razmerje do
bilan??ne
vsote
Sredstva
nosilnega
proizvoda /
bilan??na vsota
24 %
Izkaz finan??nega polo??aja dru??be
???sredstva nosilnega proizvoda/bilan??na
vsota
Ka??e dele?? sredstev v sredstvih,
ki je potencialno izpostavljen
prehodnim tveganjem.
Zneski sredstev in prihodkov izpostavljenih prehodnim tveganjem, so v celoti usklajeni z zneski,
izkazanimi v revidiranih ra??unovodskih izkazih. Povezovalno tabelo podjetje uporablja za sledenje
vpliva prehodnih tveganj na finan??no stanje in uspe??nost poslovanja.
Preostala vrednost obeh tveganj predstavlja 5,5 % bilan??ne vsote dru??be. (na dan 31. 12. 2024 je
zna??ala 5,3 %). Preostala vrednost akutnega fizi??nega tveganja predstavlja 4,5 % bilan??ne vsote
dru??be na dan 31. 12. 2025 (na dan 31. 12. 2024 pa 4,3 %). Preostala vrednost kroni??nega fizi??nega
tveganja predstavlja 1,1% bilan??ne vsote dru??be na dan 31. 12. 2025 (na dan 31. 12. 2024 pa 1
%).
Ukrepi za prilagajanje (nadomestni vir vode, monitoring in stabilizacija pregradnega telesa)
zmanj??ujejo potencialno finan??no ??kodo za ve?? kot 95 %, pri ??emer je preostala izpostavljenost po
izvedbi ukrepov ocenjena na 5,5% bilan??ne vsote.
Pomembna sredstva dru??be, ki so pred upo??tevanjem ukrepov prilagajanja izpostavljena
materialnemu fizi??nemu tveganju, se nahajajo v EU na obmo??ju NUTS 3 regije SI034 ??? Savinjska.
Gre predvsem za klju??ni proizvodni kompleks in z njim povezano infrastrukturo, ki sta izpostavljena
kroni??nemu fizi??nemu tveganju, povezanemu z dolgoro??nim pomanjkanjem vode in zvi??evanjem
povpre??nih temperatur.
Dele?? sredstev, ki se obravnavajo z ukrepi, zna??a 62 % (sredstva TiO
2
).
Denarni znesek v vi??ini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % ??istih prihodkov od prodaje nosilnega
proizvoda TiO
2
glede na celotne prihodke dru??be so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih
obstaja pomembno fizi??no tvegane v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju. Podrobneje v
poglavju IV Poro??anje po odsekih v ra??unovodskem delu poro??ila.
Omejene dobave tehnolo??ke vode v su??nih obdobjih
Izvedli smo finan??no oceno trajnostno povezanih tveganj in prilo??nosti, s katerimi se na??a dru??ba
spoprijema. Pri tem smo upo??tevali medsebojne povezave med vplivi in odvisnostmi, pri ??emer smo
prepoznali, da lahko zaradi su??e pride do omejitve dobave vode, saj bi v tem obdobju pretok lahko
padel pod ekolo??ko sprejemljiv pretok, ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za
dovoljenje za ??rpanje. Prekinitev ??rpanja pomeni takoj??njo ustavitev proizvodnje titanovega
dioksida, ki je nosilni proizvod dru??be. Glede na pretekla su??na obdobja in na podnebne projekcije,
obstaja verjetnost, da bi su??no obdobje povzro??ilo izpad proizvodnje za 30 dni. Dru??ba ima
dovoljenje, ki ji omogo??a tudi uporabo pitne vode v tehnolo??kem procesu. Zaradi tehni??nih omejitev
je mo??nost uporabe 120 m3 vode na uro, kar ne zadostuje za maksimalno proizvodnjo, ampak
pomeni, da bi dru??ba vsak dan proizvedla sorazmerno manj ton. To bi pomenilo, pove??anje fiksnih
stro??kov za 30 dni, kar bi lahko predstavljalo 2.770.000 EUR letno, kar bi negativno vplivalo na na??o
finan??no situacijo.
130
Tveganje je bilo ocenjevano na osnovi podatkov o pretoku reke Hudinje in podnebnih projekcij
(ARSO, IPCC), pri ??emer je bila za oceno finan??nega u??inka uporabljena povpre??na izguba
proizvodnje na dan ter fiksni stro??ki ob zmanj??ani kapaciteti. ??asovno gre za kratkoro??no tveganje.
Mo??ne padavine zaradi podnebnih sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na
poru??itev pregrade
Ocenjeni fiksni stro??ki bi zna??ali 61.445.532 EUR + sanacija pregrade.Sanacija je prera??unana iz
razlitja, ki se je zgodilo na Mad??arskem leta 2010 v dru??bi Ajka, ko se je iz podobne pregrade razlilo
1,1 mio m3 rde??ega blata. Sanacija je takrat zna??ala 141 mio EUR, prera??unano v dana??njo vrednost
bi to bilo pribli??no 196 mio EUR. Glede na to, da je bil tam pH visok in je bila ogromna okoljska
??koda, tak??na sanacija ne bo potrebna, vendar bi se pri nas lahko razlilo od 2- do 3-krat ve??
materiala.
Ocenjevanje temelji na internem in??enirskem modeliranju, koli??inah vsebovane vode in blata ter
primerljivem zgodovinskem dogodku (Ajka, 2010). Scenarij vklju??uje nizko verjetnost, a zelo visok
vpliv, zato gre za dolgoro??no fizi??no tveganje z visoko materialnostjo.
Dru??ba ocenjuje, da so sredstva nosilnega proizvoda TiO
2
, ki na dan 31. 12. 2025 zna??ajo 61.475.578
EUR (na dan 31. 12. 2024 so zna??ala 59.541.459 EUR), izpostavljena pomembnemu prej
opredeljenemu fizi??nemu tveganju. Dru??ba je za bla??itev tega tveganja v pet-letni poslovni strategiji
na??rtovala investicijo v Uporabo tehnolo??ke vode iz C??N Tremerje in nadomestitev vira vode iz
vodotoka Hudinja v vi??ini 12.100.000 EUR, kar obstoje??im osnovnim sredstvom pri??akovane
??ivljenjske dobe ne bo spremenilo. Investicija bo izvedena do leta 2028 in financirana iz lastnih
sredstev.
Tabela 60: Prehodnostna tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
BRUTO TVEGANJE
V EUR
PREOSTALO
TVEGANJE V EUR
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
Politi??ne in pravne odlo??itve v povezavi z
emisijami CO
2
ekv.
DOLGORO??NO
4.800.000
1.200.000
PREHODNOSTNO
4,8 milijona EUR je denarni znesek pri katerem obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-
srednje- in dolgoro??nem obdobju pred upo??tevanjem ukrepov za bla??itev podnebnih sprememb.
Za 4,8 milijona EUR se bodo pove??ali poslovni odhodki dru??be, ki imajo negativen vpliv na izkaz
poslovnega izida v dolgoro??nem obdobju po letu 2030 v vi??ini 4,8 milijona EUR, kar pa presega
obdobje zastavljene pet letne poslovne strategije.
Dele?? sredstev, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje, ki se obravnavajo z ukrepi za
bla??itev podnebnih sprememb, zna??a na dan 31. 12. 2025 62 % (dele?? sredstev nosilnega proizvoda
v vseh sredstvih).
Dru??ba je izvedla celovito analizo odpornosti poslovnega modela na podnebna tveganja v treh
referen??nih scenarijih (SSP1-1.9, SSP1-2.6 in SSP5-8.5), skladno z okvirom TCFD in zahtevami ESRS
E1 in je podrobneje obdelana pod poglavjem [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti ter
njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.
U??inki na prihodnjo finan??no uspe??nost se ka??ejo predvsem:
??? s potencialno pove??anim stro??kom emisijskih kuponov,
??? s pove??animi investicijskimi potrebami za tehnolo??ko prilagoditev,
??? z vplivom na stro??kovno strukturo dobavne verige,
131
??? s tveganjem nihanja povpra??evanja.
Kot omenjeno v poglavju 5.2.2.2 je ??asovni horizont analize usklajen s trajnostno strategijo do leta
2030.
Dru??ba na podlagi izvedene analize odpornosti ni identificirala sredstev, za katera bi bilo v obdobju
do leta 2030 pri??akovati pomembno tveganje nasedlih nalo??b, saj je tehnolo??ki prehod predviden
postopno in je usklajen z investicijskim ciklom sredstev.
Dru??ba ima v uporabi energetsko intenzivna sredstva z dolgo ??ivljenjsko dobo (kalcinacijska pe??,
su??ilniki) s sedanjo vrednostjo 0,8 mio EUR. Ocenjena njihova knjigovodske vrednosti do leta 2030
in 2050 bo enaka 0, saj bodo sredstva amortizirana.
Dru??ba je na podlagi izvedene analize odpornosti na podnebna tveganja, ki temelji na scenarijih
SSP1-1.9, SSP1-2.6 in SSP5-8.5, ocenila, da so sredstva, povezana z nosilnim proizvodom TiO???,
izpostavljena pomembnemu prehodnostnemu tveganju predvsem zaradi energetske intenzivnosti
proizvodnje, izpostavljenosti stro??kom emisijskih kuponov ter regulativnim zahtevam prehoda v
nizkooglji??no gospodarstvo.
Knjigovodska vrednost teh sredstev na dan 31. 12. 2025 zna??a 61.475.578 EUR.
Srednjero??no obdobje dru??ba opredeljuje za obdobje od 1 do5 let, skladno s trajnostno strategijo,
dolgoro??no obdobje pa od 5 let, skladno s podnebnimi scenariji. Ta ??asovna opredelitev je usklajena
s pri??akovano ??ivljenjsko dobo klju??nih proizvodnih sredstev, ki presega obdobje do leta 2030.
Na podlagi scenarijske analize dru??ba ocenjuje, da ob izvedbi na??rtovanih investicij v u??inkovito rabo
energije in obnovljive vire energije v vi??ini 25.023.111 EUR do leta 2030 ne pri??akuje potrebe po
pred??asnem umiku ali oslabitvi sredstev z neamortizirano knjigovodsko vrednostjo.
Investicije so vklju??ene v poslovno strategijo 2024???2028 ter podalj??ano investicijsko obdobje do leta
2030 in se financirajo iz lastnih virov. Dru??ba razkriva tudi vrednost nepremi??nin (zgradb), povezanih
z energetsko u??inkovitostjo, v vi??ini 38.469.429 EUR. Energetska u??inkovitost teh sredstev temelji
na internih ocenah in spremljanju porabe energije. Formalna razvrstitev po energijskih razredih ni
bila izvedena.
V ra??unovodskih izkazih v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju ni prepoznanih obveznosti iz
predvidenih finan??nih u??inkov pomembnih prehodnostnih tveganj.
Denarni znesek v vi??ini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % ??istih prihodkov od prodaje nosilnega
proizvoda TiO
2
glede na celotne prihodke dru??be so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih
obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju. Glej poglavje
IV Poro??anje po odsekih v ra??unovodskem delu poro??ila.
Znesek sredstev nosilnega proizvoda TiO
2
na dan 31. 12. 2025 zna??a 61.475.578 EUR, kar
predstavlja del sredstev opredeljenih v izkazu finan??nega polo??aja dru??be v postavki Opredmetena
osnovna sredstva. Znesek prihodkov od prodaje v vi??ini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % ??istih
prihodkov od prodaje nosilnega proizvoda TiO
2
glede na celotne prihodke dru??be so prihodki iz
poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja pomembno fizi??no in pomembno prehodnostno tveganje v
kratko-, srednje- in dolgoro??nem obdobju. Glej poglavje IV Poro??anje po odsekih v ra??unovodskem
delu poro??ila in postavko izkaza poslovnega izida Prihodki iz pogodb s kupci (prihodki nosilnega
proizvoda so ume????eni med celotne prihodke dru??be v skupni vi??ini 198.801.281 EUR).
Predpostavke, uporabljene za oceno predvidenih finan??nih u??inkov pomembnih fizi??nih in
prehodnostnih tveganj (vklju??no s cenami emisijskih kuponov, cenami energentov, na??rtovanimi
132
investicijami, pri??akovano rastjo proizvodnje ter ??ivljenjsko dobo sredstev), so skladne s
predpostavkami, uporabljenimi pri pripravi ra??unovodskih izkazov dru??be za leto 2025 ter pri pripravi
strate??kih projekcij za obdobje 2024???2028.
Podnebna tveganja so bila upo??tevana pri oceni prihodnjih denarnih tokov in presoji morebitnih
oslabitev sredstev. Na dan 31. 12. 2025 dru??ba ni prepoznala oslabitev sredstev, sprememb dobe
koristnosti ali dodatnih rezervacij, povezanih s podnebnimi tveganji, saj ocenjuje, da na??rtovani
ukrepi in investicije omogo??ajo obvladovanje identificiranih tveganj v okviru pri??akovanih poslovnih
rezultatov.
V zvezi s sistemom trgovanja z emisijami (EU ETS) dru??ba morebitne obveznosti iz naslova emisijskih
kuponov pripoznava skladno z veljavnimi ra??unovodskimi standardi ter razkritji v ra??unovodskem
delu letnega poro??ila (glej pojasnilo 4 Druga dolgoro??na sredstva in pojasnilo 25 Vpliv podnebnih
sprememb na ra??unovodske izkaze v ra??unovodskem delu poro??ila). Predvideni dolgoro??ni vplivi cen
emisijskih kuponov, ki presegajo obdobje veljavne poslovne strategije, niso vklju??eni v ra??unovodske
izkaze, temve?? predstavljajo scenarijske ocene prihodnje izpostavljenosti. Morebitne spremembe cen
ogljika ali regulative bodo ustrezno upo??tevane v obdobju, ko bodo izpolnjeni pogoji za pripoznanje
obveznosti. Podrobnej??i podatki glede stanja kuponov so razvidni iz tabele 53: Prikaz prejetih,
porabljenih in prodanih kuponov za namene oglji??nih izravnav.
V okviru izvajanja ukrepov za bla??itev podnebnih sprememb je dru??ba identificirala prilo??nosti za
zmanj??anje stro??kov, povezane predvsem z izbolj??anjem energetske u??inkovitosti ter optimizacijo
rabe energentov.
Narava pri??akovanih prihrankov izhaja iz:
??? zmanj??anja porabe elektri??ne energije,
??? zmanj??anja porabe zemeljskega plina,
??? pove??anja dele??a obnovljivih virov energije,
??? zmanj??anja izpostavljenosti cenovni volatilnosti energentov in emisijskih kuponov.
Prihranki se pri??akujejo postopno v obdobju do leta 2030, skladno z investicijskim na??rtom dru??be.
Metodologija ocenjevanja temelji na:
??? analizi pri??akovane zmanj??ane porabe energije (v MWh),
??? uporabi povpre??nih cen energentov v referen??nem obdobju,
??? scenarijskih predpostavkah glede gibanja cen energije in regulative,
??? primerjavi scenarija 'brez ukrepa' in scenarija z izvedenimi ukrepi.
Ocenjeni prihranki so odvisni od prihodnjih cen energentov, regulativnih pogojev ter obsega
proizvodnje, zato predstavljajo ocene, ki vklju??ujejo dolo??eno stopnjo negotovosti.
Dru??ba zaradi poslovne ob??utljivosti ne razkriva podrobnih finan??nih u??inkov posameznih ukrepov,
temve?? agregirano ocenjuje, da ukrepi pomembno prispevajo k pove??anju energetske u??inkovitosti
in dolgoro??ni stro??kovni stabilnosti.
Dru??ba je ocenila potencial sprememb neto prihodkov od nizkooglji??nih proizvodov in re??itev za
prilagajanje na podlagi:
??? analize obstoje??ega portfelja proizvodov,
??? pri??akovane rasti proizvodnje do leta 2030,
??? tr??nih trendov v industriji titanovega dioksida,
??? regulatornih zahtev EU glede oglji??nega odtisa proizvodov,
??? rezultatov LCA analize.
133
Ocena se nana??a na obdobje do leta 2030 in temelji na predpostavki, da se struktura prodajnega
portfelja ne bo bistveno spremenila, temve?? bo poudarek na izbolj??anju oglji??nega profila obstoje??ih
proizvodov.
Dru??ba trenutno ne pri??akuje bistvenih sprememb v prodajnem asortimanu ali bistvenega pove??anja
prihodkov iz novih nizkooglji??nih proizvodov, saj ostaja osredoto??ena na optimizacijo emisijske
intenzivnosti obstoje??ih proizvodov.
Trg nizkooglji??nih materialov je dru??bi dostopen prek obstoje??ih kupcev in prodajnih kanalov, vendar
trenutno ne predstavlja lo??enega ali dodatnega vira prihodkov, temve?? konkuren??no prednost v
okviru obstoje??ega poslovnega modela. Morebitne spremembe regulative ali povpra??evanja po
certificiranih nizkooglji??nih proizvodih bodo lahko vplivale na prihodnjo strukturo prihodkov.
Finan??ni u??inki fizi??nih in prehodnostnih tveganj so bili ocenjeni na podlagi scenarijske analize, ki
vklju??uje:
??? oceno verjetnosti nastopa dogodka,
??? oceno trajanja prekinitve ali zmanj??anja proizvodnje,
??? izra??un izgube prispevka na podlagi fiksnih stro??kov na tono proizvodnje TiO???,
??? oceno stro??kov sanacije ali dodatnih operativnih stro??kov,
Pri akutnih tveganjih je bil uporabljen pristop bruto tveganja (pred ukrepi) in preostalega tveganja
(po izvedbi ukrepov).
Klju??ne predpostavke vklju??ujejo:
??? nespremenjeno strukturo proizvodnje,
??? veljavne regulativne pogoje,
??? povpre??ne tr??ne cene emisijskih kuponov,
??? tehni??no izvedljivost na??rtovanih ukrepov.
Omejitve metodologije:
??? negotovost podnebnih scenarijev,
??? negotovost gibanja cen energentov in kuponov,
??? uporaba zgodovinskih referen??nih dogodkov,
??? neupo??tevanje sekundarnih makroekonomskih vplivov.
Finan??ne ocene tveganj so bile pripravljene interno s strani strokovnih slu??b dru??be. Metrike finan??nih
u??inkov niso bile predmet lo??enega zunanjega preverjanja.
134
5.2.3 [E2] Onesna??evanje
5.2.3.1 [E2 IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj in prilo??nosti, povezanih z
onesna??evanjem
Dru??ba ima vzpostavljene postopke za prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in morebitnih vplivov,
tveganj in prilo??nosti, povezanih z onesna??evanjem. Na podlagi strukturiranega pristopa,
vzpostavljenega v letu 2024, smo v letu 2025 nadaljevali z rednim izvajanjem postopka IRO. V okviru
letne posodobitve DMA smo ponovno pregledali in posodobili ocene pomembnih vplivov, tveganj in
prilo??nosti, pripravljenih v preteklem letu. Pri tem smo upo??tevali posodobljene podatke o emisijah
v zrak, vode in tla ter stanje okolja, ki izhaja iz razpolo??ljivih monitoringov za leto 2025, preverili
smo skladnost z zakonodajo in identificirali morebitne nove zahteve. Ocene obremenitev in vplivov
za lastno dejavnost so bile ustrezno dopolnjene, hkrati pa smo v obsegu razpolo??ljivih podatkov
postopoma ??irili skrbni pregled na dele vrednostne verige.
V letu 2025 posvetovanja z zaposlenimi in klju??nimi dele??niki niso bila izvedena, saj so bili rezultati
ob??irnih posvetovalnih aktivnosti ter anketiranja iz leta 2024 zadostni za nadaljnjo uporabo v
postopku IRO. Zato so bili ti podatki uporabljeni kot referen??na osnova za preverjanje morebitnih
sprememb v oceni vplivov, tveganj in prilo??nosti, brez ponovnega zbiranja mnenj dele??nikov. Pri
ocenjevanju smo tako uporabili posodobljene rezultate monitoringov za leto 2025, razpolo??ljive
podatke o stanju okolja, presoje skladnosti z zakonodajo, strokovne interne ocene in informacije iz
skrbnega pregleda vrednostne verige.
Dru??ba se zaveda vplivov, ki izvirajo iz sedanje proizvodne dejavnosti ter zlasti iz zgodovinske
industrijske obremenjenosti lokacij Celje in pripadajo??ih obmo??ij, vklju??no z napravami za
odstranjevanje odpadkov in odlagali????em nenevarnih odpadkov. Pretekle raziskave tal in podzemnih
vod ostajajo pomemben vir podatkov pri ocenjevanju okoljskih tveganj, saj ka??ejo, da so ??tevilna
bremena posledica obdobij, ko okoljska zakonodaja ??e ni bila dovolj stroga in je bila ozave????enost o
vplivih industrije na okolje bistveno manj??a kot danes.
V Tabeli 59 so predstavljeni pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti za podro??je E2, ki so bili na
podlagi posodobljenega postopka IRO v letu 2025 prepoznani kot pomembni za dejavnost dru??be,
(na lokaciji Celje in Mozirje), zlasti pa iz proizvodnje titanovega dioksida (TiO???). Splo??ni postopek
priprave dvojne pomembnosti je podrobneje opisan v ESRS 2 [SBM-3].
135
Tabela 61: Pomembni vplivi, tveganja in prilo??nosti (IRO) za podro??je E2
Pomembni vplivi, tveganja in/ali
prilo??nosti
Opredelitev
Lokacija/Vrednostna veriga
??asovno obdobje
Lastna dejavnost
Ni??ji del vrednostne
verige
Vi??ji del vrednostne
verige
Kratkoro??no
Srednjero??no
Dolgoro??no
Onesna??evanje zraka:
Izpusti v zrak SO
2
, H
2
S, drugi plini
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti v zrak ??? trdi delci (prah)
Dejanski negativni vpliv
x
x
Drugi izpusti CO
2
(procesni viri)*
Dejanski negativni vpliv
x
x
Onesna??evanje vode
Izpusti v reke ??? sulfat
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti v podzemne vode na
podro??jih starih bremen
Dejanski negativni vpliv
x
x
Zaradi ugotovitev monitoringa
podzemnih voda, ki ka??ejo, da
odlagali????e nenevarnih odpadkov
Bukov??lak (ONOB) povzro??a
spremembe v stanju podzemne
vode, se podjetje soo??a z zahtevo po
izvedbi sanacije ONOB. Izvedba
sanacijskih ukrepov bo za podjetje
predstavljala pomembno finan??no
obremenitev in lahko bistveno vpliva
na na??rtovanje prihodnjih sredstev
ter operativnih prioritet.
Tveganje (fizi??no)
x
x
Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost
Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost
Dejanski negativni vpliv
x
x
Snovi, ki vzbujajo veliko
zaskrbljenost
Dejanski negativni vpliv
x
*Vpliv je obravnavan v poglavju E1.
Dru??ba s svojimi proizvodnimi dejavnostmi povzro??a emisije snovi v zrak in vode. S tem povzro??a
onesna??evanje zraka in povr??inskih voda. Izpusti snovi so posledica procesov v kemi??ni industriji
prete??no iz proizvodnje titanovega dioksida. Dru??ba ima na vseh izpustih name????ene ustrezne
??istilne naprave skladne z BAT tehnikami. Izpusti o??i????enih plinov iz ??istilnih naprav v zrak
(predvsem ??veplovih oksidov, vodikovega sulfida in trdnih delcev v obliki prahu) vseeno vplivajo na
kakovost zunanjega zraka oz. pove??anega obstoje??ega onesna??enja. Izpusti o??i????enih odpadnih voda
se izpu????ajo v povr??inske vode, predvsem gre za obremenjenost s sulfati, ki imajo vpliv na kemijsko
stanje vodotokov. Zaradi zgodovinskih industrijskih dejavnosti, ki so se v preteklosti izvajale
predvsem na lokaciji Celje in na odlagali????u Bukov??lak, so nastali dolo??eni vplivi na okolje, ki se ??e
danes odra??ajo v obremenjenosti tal in podzemnih voda. Gre za pretekle prakse, ko so se uporabljali
industrijski odpadki kot gradbeni material, ki sedaj prispevajo k izlu??evanju teh onesna??eval, kar
vpliva na kakovost podzemnih voda na teh obmo??jih in posredno lahko vplivajo na kakovost
povr??inskih voda.
V poro??evalnem obdobju podjetje ni imelo namernih ali rednih emisij onesna??eval v tla ali podzemne
vode. Na podlagi na??ina obratovanja, veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja in izvedene ocene
tveganj ni vzpostavljenih izpustnih to??k v tla in podzemne vode, izvaja pa se obratovalni monitoring.
Potencialno relevantne snovi so opredeljene kot zadevne nevarne snovi (ZNS) v skladu z zakonodajo
o industrijskih emisijah. Na obmo??ju naprave je identificiranih 18 zadevnih nevarnih snovi, od katerih
136
jih je 17 vklju??enih v celovito oceno tveganj in monitoring, pri ??emer se njihova prisotnost izra??a v
mg/kg (tla), ug/l (podzemne vode), vendar se ne spro????ajo v tla kot emisije.
Za prepre??evanje morebitnih nenadzorovanih izpustov so vzpostavljeni tehni??ni ukrepi, ki vklju??ujejo
neprepustne talne povr??ine, lovilne sisteme, dvopla????ne rezervoarje ter lo??ene kanalizacijske
sisteme, s ??imer je prepre??en stik zadevnih nevarnih snovi s tlemi.
V skladu z zahtevami industrijske emisijske zakonodaje je bil izveden posnetek ni??elnega stanja tal
in podzemne vode, ki predstavlja referen??no izhodi????e za dolgoro??no spremljanje. Ugotovljene
koncentracije snovi v tleh in podzemni vodi so v prete??ni meri povezane z zgo